ISSN 0350-5561 9 i ÍUJ-/U za koMe tttiÉia Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo bo. V zahodni in osrednit Sloveniji se bodo pojavljale krajevne nevihte. 00 > 52 let števiika 33 četrtek, 18. avgust 2005 Kljub dopustom je bilo živahno Med kolcklivnim dopustom od 1. do 16. avgusta. ko so stroji v tovarnah Cřorcnja mirovali, je bilo v halah kJjub lemu živalino. Redna vzdrževalna dela na strojih, elckiminšialacyali, plinovodih in iraosponiiiîi sislemih zajela vse programe in so potekala po naCrtih. lako da se je v lorek proizvodnja normalno začela in za-posicni so se vrnili na delo. Takšna dela so nujna, da proizvodnja do konca lela potekala tekoče in brez zastojev v skladu z naročili kupcev. Pole^: nove generacije hladilno-zamrzo valne tehnike, ki so jih uvedli v letošrgeni letu, se bodo seplembra v irj-ovinah pojavili novi prestižni aparati linije Gorenje Pininfarina. Med kolektivnim dopustom so se nadaljevala gradbena dela na razstavno-prodajncm ccnlru, ki bi) Ciorenjev najvccji tovrstni center, in na prenovi fasade upravne stavbe. Knapi znova v jami Po slirinajstdnevnem premoru zaradi kolektivnega dopusta so tudi velenjski knapi v lorek, 16. avgusta, znova ptišli na delo, prav lako pa zaposleni v strokovnih slu^.bah Premogovnika Velenje. V pridruženih družbah poslovnega sistema uradno kolektivnega dopusta nimajo, so se pa v družbah, ki so s svojimi storitvami neposredno vezane na delovanje Prento govnika, seveda tudi s svojim delovnim ritmom prilagodili temu. Julij so v Premogovniku Velenje sklenili z osemodstotnim presežkom mesečnega naćrla in na dveh odkopih pridobili K.400 ton premoga. V avgustu imajo načrtovanih 12 delovnih dni, na ireh odkopih pa načrtujejo odkopali 240.000 ton premoga ali povprečno 20.000 ton na dan. Sicer pa imajo v Premogovniku Velenje za 24. avgust sklicano ludi redno skupščino delniške družbe. ■ 4 Med cvetjem in živalmi v Mozirsicem gaju ljubitelji cvetja ic urejene narave zanesljivo niso pre/xii povabila članov Ekolnsko-horti kul t urnega društva Mozirje za ogled tradicionalne razstave Poletje ^o/i cvetje. Odprti so jo mimiio soboto v parku cvctja - v Mozirskem gaju. odprta pa bo do ponedeljka. 22. avgusta. Na poletno pozni razstavi cvetja in cveîLiciiih nasadov v posodah sodeluje već kol 4n slovenskih vrtnar- jev. pozornost pa so na predstavitvi namenili novim smcrnicam pri za-sajauju posod in cvetličnih korit. Nekaj izjemnega je tudi pogled na prekrasno urejene in zasajene grc-dicc z razglednega stolpa Svea. Pozornost obiskovalcev, predvsem mlajših, pa pritegnejo razstave plazilcev, gojenih ptic. malih živali in razstava del različnih umetnikov. Podoba Mozirskega gaja bo znova nekoliko dnigačna kot bo ob koncu razstave v drugi polovici prihodnjega meseca, ko bo na ogled sožitje cvetja in buć. AERODROm SLOUEnJ QRAD£C Utrinek z raistave Potetfe skozi cvef/e Wilfríed Scharf, Avstrija, citre Velenjski grad, TS. 8. ob 20.00 in Srečanje citrarjev, ljudskih pevcev in godcev ioM, 20.8. ob 19.00 300 SIT irAIHO Veselje in žalost Bofana ipejof Pna polovka avgusta Je mrlcv čas. Cas, ko se cas za (Isle, kl r tem času ostajamo donra in liodifvo v sfužho, pomika počasneje kol sicer. Ali pa hitreje. Ni treha iskali prostora na parkirišču, ni ^neče na cestah, ne v trgovinah. Vse. kar opravljamo v tem času. opravimo hitreje. /-odbiçali JaJiače. da Jih popeljejo v iidlop. In ne dvomim, čeprav tef,a ne razumem, da bo to čtidno početje spremljala ogromna mnoîica ljudi... V TRi'Jezero pa se ho tudi letos dodajal VIP CVP turnir, ki veliko dogodkov oh teniskih igriščih ponuja vsem. ki si to želijo. Kljub temu. da sose mno^i spraše\'ah. ali turnir .sploh bo. Je že nekaj časa znano, da ba Menda v novem /xidjeiju Grupa Eura niso imeh težav s pridobivanjem .sponzorjev, iHi tudi udeležba naj bi bila lepa. Pravzaprav bi blîo neumno, če lur-niija ne bi izpeljaH. 7. nJim namreč ogromno zaslužijo. Pa ne le s promocijo llrme in blagovne znamke. Pretieu so se la.stniki M cluba odločil za likvidacijo poiijetja. ker Je a^io-nija trajala že predolgo, dolgovi pa so le nara.ičali. mi je v enem od ptr^iovorov z direktorjem Marjanom GaJ)erskom ta zatniil. da bi se brez VIP turnirjev to zgodilo že veliko prej Zagotovo med tistimi, ki bodo prfUli pogledat, kaj se ho na jezeru do^alaîo. ne bo veliko nekdanjih delavk M cluba. ki.«) ostale brez dela. pa rudi na odpravnine in ostale plače še vedno čakajo. Pa čaprav .so med upřiikl na vrhu lestvice. To v tem trenutku zagotovo ni prijetno tudi za or^a-tdzatorje turnirja, ki v bi.srtv ostajajo isti, Sredi plsafija te^^a sesta\ka izvem, da Mire Videčnik ni več. 7.aùu-tim žalost in nemoč. Bila Je. med drugim, ena prvih, kije poskušala fioma^ati delavkam M duha, ko so se )• podjetju začele kopičili težave. Dol%a lela je uspešno vodila območni i^Ihor svobodnih sindikatov v Velenju. Bila je lof>el človek, z veliko energije Za pravice delavcev jI je bilo še kako mar! Biia je ena tistih, ki .sem se je vedno razveselila, pa naj Je šlo za službeno ali zasebno srečanje. Á bolezen Je bila močnejša od njene volje do življenja. Ni kaj. ÝAvijenJe se vrača v stare, ustaljene tirnice. Del tega sta \'edno rudi ve.selje in žalost, vzponi in padci. In te^a prav nihče ne more spremeniti. Ne bo^, ne vladar in ne denar Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno In pravno asistenco! r À d^.l ZAVAROVALNICA MARIBOR oao 19 20 www.opa.9J 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 18. avgust 2005 lokalne novice Pomembnost mladih generacij Ljubljana • 12. avgusta, ko ,jc bil /e ksii niegramoni in orgaiii/^cijan^, kf ponujajo nilaJim jnožnosi soobliko-vanja okoljd, v katerem živijo. / amcnjencga svcia so sporočili, da so mladi dolgoročna nalozha. njen cilj pa je osvcSćevanjc javnosit o problemih mladine, kije ie toliko bolj pomembno v vse hitrejšem staranju prebivalstva. Ugcjiovljeno je bilo ludi lo. da mladi v Sloveniji postajajo vse bolj odrinjena skupina v procesih ixlloCatija, Popis prebivalsiva iz leia 2002 je sicer pokazal, da v Sloveniji živi 4J2.000 m.adih. kar jc dobra petina vsega prebivalstva, vendar sedele/ in slevilo mladih v zadnjih letih /nianjšuje. Već kot polcjvica mladih se izohražuje. pri Čemer so dekleta uspešnejša od fantov, večina jih živi pri ^taršili. nizka pa je tudi rodnost med mladimi ženskami. Po t)predelitvi uratla za mladino v Sloveniji štejemo med mlade liste osebe, ki so stare od 15 do 29 let. Njihov delež in Slevilo pa se v zadnjih dvajseiih letih vztrajno zmanjšujeta. Največ mladih je bilo v Sloveniji leia lyKI. in sicer 458.000 oz. 24,2 odstotka vsega prebivalstva. Ob popisu 2002 jih jc hik) 42.1.000 in predstavljajo samo še dobro petino prebivalstva. Tantov je skupaj 11.000 več kol deklet. Po projekcijah prebivalstva se bo delež mladih že leta 2008 zmanjSal na manj kot petino. ■ np Bencin spet dražji IJubUanii - V noči od torka na sredo so se po pričakovanju spet zvišale cene nai\nih derivatov. Liter neosvinčenega ^S-okianikega bencina se je podražil za 6.30 tolarja ali za 2,S txistolka in sedaj stane 233,10 tolarja, 9iU>ktanskj bencin je dr/aji vň 2.X0 tolarja. Hter po novem stane 244.10 tolarja. Za liter dizelskega goriva pa je ireba sedaj odšteti 5,20 tolarja več. in sicer 226.60 tolarja. Ncn'a cena kurilnega olja pd je 143, .^0 tolarja, kar je za 6 tolaijev na liter več od prejšnje. Vlada pa na torkovi dopisni seji ni sprenícníla trošarin. V soboto 18. VIP CUP turnir Vclciyo - Tradicije organiziranja športnrKlružjbnega srečanja slovenskih pomcmbnežev. ki jo je 17 let pripravljal velenjski M liub. nc bodo prekinili, U^rat VIP CUP teniSki turnir dvojic na igriščih v TRC^ ,lczero organizira <írupa Hura. ki jc odkupila tudi blagovno znamko M duh. Spisek tistih, ki so potrdili sv<>io utieicžbo na sobiJt-nem dogc>.ku, je dolg. Veliko je gospixlarstvenikov, p<"ilitikov in tudi ljudi iz medijskega sveta. Kni bodo igrali lenis, drugi se bodo preiziusali v drugih disciplinah, ki jib bixJo pripravili la dan lako na jezeru kot v sportno-rekreacijskem centru s pomočjo številnih spnn-/tujev. Marjeika Gaheršek - (iolež, direktorica p^xljetja. ki dog^^dek pripravlja, iiamje povedala, da bodo vse spremljajoče aktivnosti, ki se bcxlo dogajale izven teniškili igrišč, tudi letos odprle za vse iialečane. Tudi tokrat bodo udeleženci VTP CUP turnirja darovali denar v humanitarne namene - izkupiček bodo na večerni prireditvi izročili 12-članski slovenski dnižini, ki ji bo denar prišel še kako prav. Kdt) ho priáel in kdo ne. kaj se bodo pogovarjali in kako hodo igrali, pa v naslednji številki Na.segij časa, mbš Iz občine Šoštanj Člani drušfvene prostore, občina pročelje v zadnjih dveh letih je §ošlaiu-sko društvo upokojencev precej uredilo društvene prostore, ki postajajo znt>va vse bolj pri-ljubljenci zbirališče za razna srečanja in družabne igre članov. Pred nedavnim je dom upokojencev na Cesti bratov Mravlja kov dobil še Icpso zunanjo podobo. V zvezi / njo je imela občina nemalo lež.av s kulturnim ministrstvom, saj je morala pridobiti njegovo soglasje predvidena obnovitvena dela oziroma zadovoljil: nekaterim njegovim zahtevam. Ureditev pročelja je občino veljala tri milijone tolariev, društvo pa je z lastnimi sredstvi ob tej priložnosti zamenjalo se dolrajana okna. Uredili dva prehoda la pešce Približno milijon tolarjev pa so veljala dela v krajevni skupnosti Topolsica, kjer so pred nedavnim uredili dva prehoda za Iz občine Šmartno ob Paki Do začetka pouka tudi kuhinja v teh dneh izvajalci pospešeno opravljajo predvidena dela pri obnovi in razširitvi kuhinje v prizidku k latnkajšnji osnovni šoli, Kakup nove opreme, ki je v Investicijskem programu ni$o predvideli. je veljal X milijonov tolarjev, ureditev cclotne kuhinje pa bo stala 22 milijonov ^Tï. Na občini so nam zatrdili, da bo š(ilski del pri/idka, s čimer bodo zagoiovili pogoje za izvajanje de- CAB/m GARANT d.d. Polzela, jndustrjjslca prodajalna Delovni 6as proda|alne: pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. • 12. ure Informacije na telefon: 03/70 37130. 03/70 37 131 E^ail: ínfo@garant.sí, spletna stran: www.garant,$j IN D(U:5]TiRIU£KI|iiR0DA*J'Al'N I SKUnU ZA VAS: OARAIIT MLŽILA IN SOSTliČE iTORMAII MRIŽUI Vse ícu|h:o nad! 70.000.00 SIT častimo % slastno pitio v gostišču In pisteriji itorman v Pariiljah. VablJonI na ugoden nakup pobiitva v GARANT na Polioli in gostiiče in piuarijo i to rman v Pariiljah« Icjor Vam bodo postregli vrhunski gostinol. VELIKA POLETNA.^KCIJSKA PRODAJA POHISJVA v^vgiistii! Štorman "ÍÍS POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI vetleinega pro^irama. do začetka novega šolskega leta končan. V Podgori rostlinska «istllna naprava V prvi polovici leta je Komunalno podjetje Velenje v sodeltv vanju z Regionalno razvojna agencijo Celje in podjetjem Lini-nos Í7 Ljubljane namestilo pri črpališču Rečica rastlinsko čistilno napravo. V svetu tovrstno tehnologijo uporabljajo /e dolgo /a čiščenja odpadnih voda (komunalnih, tehnoloških in pada>ânsklh). prav lako pa jc moč najti kar nekaj primerov uporabe umetnih močvirij, rastlinskih filtrov in omenjene naprave /a pripravo pitne vode. Izbira lokacije/a namcstilcv pilone naprave ne preseneča. V vodnem viru vodnjaka Podytjra. ki /ajema vodo iz plitvih vodo-nosnikov, in ki ga ogroža iulen- /ivna kmetijska dejavnost v ožjem in širšem varovalnem oh-niočju, so sicer i imiejevanjem vnosa pesticidniU pripravkov v kine t U ska zemljišča dosegli spodbudne rezultate. Kljub temu pa se občasno v vodi se pojavljajo prekomerne konccnTracije pesticidov in nitratov. Prav takt) še vedno ostaja mtižnost ogrože-tiosii vodnega vira. S postavitvijo sistema rastlinske čistilne naprave, ki temelji predvsem na izbiri in uporabi različJiih rastlin in naravnih substratov, sko/j kalere se pretaka kondicionirajoča voda, b(Jdo poskušali določiti učinkovitost za zmanjšanje polucijske obremenjenosti okolja. Raziskave na pilijtni napravi bodo potekale do konca leta 2007. Po zagotovilih Alojza Podgorška namcstilcv naprave in doseženi morebiiTii pozitivni rezultati ra/dskavc ne bodo zavrii prizadevanj občine so tra.iiicjši rešitvi oskrbe tukajšnjih gospodinjstev / zdravo pitno vodo. kar zagotavlja priključitev vodnih sistemov v ob- řemftm, wm)o:s728oeo P9S/e,títíOfí:9919140 8êbefke,fefeton:8913210 www.trgovfM-kosdrícs-sp.sl e-ms//; kDS8ncê^lia.net mfnimmmsi vm& TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki PireHci) Tel^fons 03/ 572 60 80 V mmni košaricatiidí letos prirejamo ŽETRADlCiONAlJVOVESaOPOPOlBNE V KOSAnia.KISEBOQDVUA.O SOBOTO 27. OB. 2005 Z ZAČEfKOM OB 18.00 URI POD ŠI7TI]RDMVP£RN0VEM,SPR[UUfiUENIMI MOORLJAMIDV STAMPERLCVIISI RPUEM. ZATO POHmn Z NAKUPI. SAJ SE ZNESKI ZBIRAJO VSE 00 2108.2005 IN SI lAHKO PRISUiŽTTE HRANO TtR PUAI^ NA NAŠI PRlREOm/). PO AKCUSKIH CENAH PA VAM PONtUAMO: SLAOKORVSOKGVREĎIKG «amo 189.90SIT PAPRIKAZAVIAIjANJEIKC «ma139.00Srr N/BJ^lITANKEVVEDR1Jl2i:6 699.0QSIT PRA£EK ARIEL 1SKG B4g9.00SIT BRIKETIZAPSA^ samo 2990.00917 KRMNI JEČMEN 1KG umoSA.BOSTT pešce, in sicer pri gasilskem domu in pri pošli. Hkrati s leni so uredili še dostop za Invalide in pločnik od gasilskega dt>tna do naravnega zdravilišča Terme. Se jutri predlogi za obonska priznanja in nagrade Kt>nec tega ledna se izteče rok. do katerega na sedcÂJ občine zbirajo predloge za letošnje d<^hit-nikc občinskih priznanj in nagrad. V razpisu jc občina predvidena možnost dodelitve priznanj, plaket in naziva časlni občan. Podružnična sola z novo strelio Na podružnični šoli Ravne pri Šoštatiju, v kateri je minulo šoisko leto pridobivalo potrebna znanja 19 učencev îer učenk od 1. d.) 4. razreda, so počitnice izkoristili za zamenjavo strešne kritine. Na-loZba je ustanoviteljico - občino • veljala X5 milijona tolaijcv ■ ep čini na magistralni vod Šoštanj -Velenje. Že ve« Icot 3000 občanov Po uradnih podatkih je imel(5 v občini do konca letošnjega maja stalno prebivališče 2999 občanov. sredi prejšnjega nicseca pa je Statistični urad Republike Slovenije registriral ze ."^016 občana. Po dopustili bo občinsko vodstvo pridobilo uradni podatek, kdo jc bil 3000 občan. Šmarški župan Aloj?. Podgoršek jc seveda zaradi pornsta števila občanov zelo zadovoljen. Več kot 3000 občanov namreč - med drugim - prinaša večji priliv sredstev iz države. Merilna postaja še ta mesec Krajani Skornega so že večicrat naslovili na občinsko vodstvo zahtevo po postavitvi merilne postaje. Menijo namreč, da dihajo bolj onesnažen zrak, kot krajani Velikega Vrha. O tem se bodo naposled lahko kmalu ludi prepričali. Po zadnjih informacijah naj hi šoštanjske ter» mwlektrarne postavile postajj še ta mesec. ■ tp 107 MHz FM rTTT'^đ^n NAÍ ''AS \aiit in WiMkUJ RTV drum. Í9A VtfeHe. otp iBirOdi. C^na pc^sameznega 2vod8)e 3fl0 SIT. mesečna narc^nina 1.200 SIT naroćnjRa 3.4&0 $iï. poltev« ùdiotm S.dSO SÍT, leirrd naročnina 12.600 ^T UfMhEtn: Sors Zakoâek {dlisklor). Slane Vcvic todgi»orni ursdrtik), Utiena Krsiifi^anifii: (cH^inoćnlca ifredníks), Jan^z Piesfíík, Tatjana Pođ^riev, Bojâna âpegel Mirs Zakoiek (ur«3nic9 ^dija). Janja Kmiuta-S wt urB<}nea). Tsm^ SefSak (obiâtov^iec). Profaganb: f^ina Jug (voc]|a propâsantH^ Saâo Kor^niK, Jure eencnu (propaganQsraf; Ssâtf urednStvi Ui uprne: 3320 We^e Kúfiien 2i. p. p. 202. tBisIdn m i7S0.ieieiu roa)tô7 464a. Nova LB. Vetenie: 024 2&4}020133654 (41 ai: fif^i-'MSi-AS OOlljnoli In snt. priiiiva: t*H ćas 6a.o. Ttk SETdd. NaUtfa: 5.400 izvoûov NmiroftMlh tMogrttU in rttoiibn ne vra^tf Pû Zćdicnu 0je 'Haâ &as* uvrSćen med ptûcvode n(cimalívn«93zna£^ a kďejá S8 ptaâu^ dav^ po ?niřant stopnji v SREDISCU Javne razgrnitve razkrivajo razvoj mesta V avgustu poteka pet razgrnitve osnutkov prostorskih aktov -Bo zasebnik v stari vasi lahko gradil manjši blok? Bojans Špegel_ Vdeiye - V prvem nadstropju upravne stavbe MO Vcleiýe so v avli pred Uradom za okolje in pnîsior razgrnjeni osnuiki nekateri h spreinenjenUi prostorskih aktov. Circ za spremembe v področjih Stara vas - sever, Rekreacijsko ohnn)čjc Jc/.crc5 Velenje, Siari jašek, PliP /a območje Ciorice in PlIP Stara vas. Na 10 opozaijamovse. kijih novo predvideni posegi v prostor zanimajo. saj je do kanca avgusta (datumi sc razlikujejo) ^e mogoče podali pripombe na predloge. Vpišeie jih lahko v knjige, ležeče na mizici ob razslavijejîih kanah. Več o posameznih prostorskih aktih, ki so v teh dneh v javni razgrnitvi, nam je povedal predstťv jiiik urada za okolje in prostor Marko Vučina. Najprej nas je zanimalo, zakaj razgrnitve potekajo v počitniško najbolj aktivnem mesecu avgustu.«To je res malo čudno, vendar časa nimamo, saj gre za pomembne prostorske akte, ki morajo čim prej zaživeli Posebej pomembna si a dva; območje rKC jezero in Siari jašek, ib sta dva največja kompleksa na zahodnem delu Velenja. Gre za lokacijski načrt področja okoli restavracije Jezero, saj vemo. da se bo TRC Jezero širil. Ob že obstoječih rekreacijskih površinah ima BTC velik inieres, da zaradi vodni park. I.ociran bo na mestu, kjer je danes čolnarna. Na mestu, kjcrje bilo malo turistično jezero, ki smo ga pred leti zasuli, pa ho zrasel zabaviščni park - Pikina dcMa. Ker želimo omogočiti pridobitve gradbenega dovoljenja za le posege v prostor, hitimo s postopki, ki so nujno potrebni. Drugi pnjstorski akt je področje Starega jaška, kjer že stoji Med-podjetniski izobraževalni center (MIC). Načrti so precejšnji, med drugim naj bi tudi Staro elektrarno spremenili v diskoteko, nekakšen zabaviščni center. Će hočemo to omogočili, moramo spremeniti prostorske akte. Ib sta trenutno dva t\ajvečja prostorska akta v mestu, ki sta v iazi sprejemanja. Končno gradbene parcele Območje Stara vas - Sever, to je podroge, kjer so danes vrtički, razteza pa se pod Staro elek- Hrižisče nasproti restavracije Jezero^ ki voďí proti industrifsiii coni Stara vas, bo ftroino. Na desni strani bo Mertmo lahko na njih gradili, je pa to edino večje podn>čjc v Tnestu. ki ga lahko na menim t) za individualno gradnjo. Kompleks je zelo velik, ZJto je predvidena gradnja več kol 100 individualnih hiš. Pridobiti pa bomo morali zemljišča, kar ne bo lahko, saj so zemljišča v lasti občanov. Večina jih ni najbolj navdui^ena nad prodajo. Upamo pa, da bodo spremenih mnenje, ko bo načrt sprejet in bodo v tem našli tudi s"voj interes. Posebna pozornost je bila dana Hinofošiio društvo se bo moraio preseliti. Na tem mestu bo namreč nova čoinarna. Gorfanov -marof» je v sedemdesetih pogosto gorel. Požigi so bili namerni. Danes bi rad za-sebnik tam zgradil manjši blok, kar spet podžiga. Tokrat živce sosedov. obhki hiš. /azldalni načrt je pripravil Uroš Rajter, ki je projektiral tudi conter N osenčeiija sosednjih hiš, stavba pa je po načrtih visoka le 8 metrov. Ne vidim razloga. zakaj občani tu tako močno nasprotujejo. Zdi se mi, da gre bí)lj za posebne interese posameznih sosedov, ki bi želeli od tega tudi nekaj imeti. To je sicer moje osebno mnenje, je pa to javno povedal tudi eden od sosedov na zadnji razprav. Verjetno bodo jsii ljudje kljub spremenjenim načrtom še naprej nasprotovali gradnji, čeprav ni več nobenih strokovnih argumentov proii ujej. O tem, ali se la sprememba dovoli aH ne. bo na koncu odločal mesini svet. Prepričan pa sem, da ta blok ne bi poslabšal pog vali ludi cestninska posiaja na priključku Blagovica v/hod. na katerem bodo osebnim vozilom, ki bodo pripeljala s Trojan, zaračunali 100 lolarjev cestnine. 5. sepiembra naj bi /gradili še priključek Blagovica zahod, na katerem bo prav lako stala cestninska posiaja. vnost terena, po katerem potekřyt) avtoceste. Prvi avioccsini odsek v Slovuniii (in tedanji Jugoslaviji) je bil zgrajen pred 33 leli. in sicer med Vrhniko in Postojno. Odsek med Trojanami in Blagovico je bil tehnično najzahtevnejši in najdražji odsek na slovenskem avtocestnem kri^.u. Poleg dve 11 predon)v ima i>e sedem via-dukiov in štiri mostove. Stal je 49 milijard lolarjev. kar je manj od predvidenih (60,2 milijardi). Prihranek naj bi bil rezultat konkurence med gradbinci in nizkimi cenami izvajalccv ter nekaterih umnejših tehničnih rešiiev, Cîradili so ga osem let. Tretjino odseka so morali graditi z opornimi in podpornimi zidovi ter kamnitimi /Jožbami, več kol tretjino odseka so speljali skozi predora Trojane - z 2,9 kilometri je najdaljši dvocevni predor v Sloveniji - in Podmilj, četrtim) pa po viaduktih in mostovih. Štiripasovni avtocestni odsek ima po dva vozna in odstavni pas v vsaki smeri ter vmesni ločilni pas. Na daljScm vzpimu iz smeri Blagovice je irejeu pas za počasna vozila. Največji klanec ceste ima triodstotni nagib, predvidena najvišja dovoljena hitrost na odseku pa je 100 kilometrov na uro. Predora so zgradili po avstrijski metodi, v obeh so dodatno uredili prečne pove/iive med predorskima cevema. Oba sla opremljena z Po nekaterih podatkih so na odseku izkopali 600 lisoč kubičnih metrov zemlje in skal, vgradili več kol 34 tisoč ton armaturnega jekla, kar bi zadožčait) /m 350 kilometrov železniške proge iii 100 lisoč metrov geoiehničnih sider. Porabili «) 420 lisoč kubičnih metrov beiona, kar je toliko, da bi bila veriga vozil za prevoz betfjiîa dolga 672 kilometrov najsodobnejšimi napravami in z veliko tehnološkimi novostmi, kar zagotavlja liporabnikom najvišjo možno varnost. Imata sistem za video nadzor in video detekcijo (v predoru Trojane je 90. v pr^ doru Podmilj pa 22 kamer), sistem za detekcijo vidljivosti in pri so t nosi i ogljikovega monoksida, merilnike hitrosii zraka, več sistemov javljanja požarov gasilne aparate oziroma hidrante, telefone za klice v sili, avtomatsko odpiranje vrta v prečne prehode, daljinsko vodene svetlobne oznake, radijski in antenski sistem, prisilno prezračevanje, ozvočenje, baterijsko energijo za tri ure delovanja predorov brez zunanjega vira elektrike... Nadzorni center predorov, ki nadzira avtocesto vse do Domžal, je v avtocestni vzdrževalni bazi Vransko. Avtocestni odsek Troja ne-Blagovica je predal s'vojemu namenu premier Janez Janša. Nekaj prebivalcev pa je z mirnim protestom opozarjalo na dane, a še neizpolnjene Darsove obljube glede objektov, poškodovanih med gradnji). ■ »So stvari^ ki jih je treba urediti« V. d. direktorja Kmetijske zadruge Šaleška dolina napoveduje nadaljevanje nekaterih že začrtanih aktivnosti, predvsem pa kadrovsko konsolidacijo in transparentno poslovanje - V. d.-jevstvo za eno leto -Sončni grič je še vedno pod denacionalizacijo Tatjana Podgoršok Od I. juli;a dalje je na čelu Kmeiijske zadruge Šaleka dolina Ivo Drev. Upravni odbor /.adruge ga je imenoval za vrsiJca dolž-nosli za dobo enega ieia. Na lem položaju je /jmenjal Mariana Jakoba. ki mu je 30. junija potekla pogodba o delu. Slednji je namreč zadnja štiri leia opravljal dolžnost direktorja nepoklicno. Odločitev pravzaprav ni presenetljiva. saj se jo že dalj casa sus-Ijalo. da je D'ev - dosedanji Jakobov pomočnik • najprimernejši kandidal za njegovega naslednika in po volji kmetov, ki so bili nezadovoljni z Jakobovim delom. Sploh pa so bile te govorice glasnejše po odlaćitvi upravnega odbora o spremembah razpisnDî pogojev oziroma po zahtevi o poklicnem direktorju. Povabili smo se na klepet k Ivu Dřevu, mu pi)-stavili nekaj vprašanj, na katere je takole odgovoril: Odtocifey iipfavfH'^a orfhoiv naj-hrt tudi WIS ni pnvenetíhy saj ste f>ifi Jakol)o¥ pomočnik. »Tako je. S sklepom upravnega odbora zadruge sem postal njen v. d. direktorja /a dobo enega leta. 30. junija je potekla honorarna pogodba s prej-injim direktorjem Marjanom Jakobom. Člani upravnega odbora so soglasno potrdili pobudo oziroma zahtevo o poklicnem direktorju.« Kako fiosle zosíaviH svoje deh primeóovi z dehm prejšnjťfiQ direktorja. Načrtujete kakšne novosti, vevje spremembe? »Ničesar revolucionarnega ne načrtujem. Nadaljeval bom zastavljene aktivnosti. So pa stvari, ki jih je potrebno uredili, Predvsem je 10 kadrovska konsolidacija in sistematizacija, ki je že dalj časa trn v peti. Zadeve je treba postaviti na prave temelje. Polog primernega nagrajevanja zaposlenih pa bn v ospredju prizadevanj transparentno poslovanje in jasni odnosi med zadrugo, upravo, delavci in kmeii. Ibrej ukrepi v prid dobrega poslovanja zadruge,« SaCrtnjete manjšanje štmia zaposlenih? »O zmanjšanju števila delavcev V* d. direktorja zadruge Ivo Drev: "V (ispred)u bosta predvsem transparentno poslovanje in sistemati-zacija deL'* ne razmišljamo, želimo se širili, /adrug v Sloveniji je preveč. Vemo, kaj lo pomeni, kaj zahteva ekonomija dela • zmanjševanje stroskov. Delavci ostajajo, le od njih bomo zahtevali več glede na dani trenutek.« 'Zakaj so vas imemn'ali za v, d.-ja in ali se boste po letu dni ponovno prgavif/ na razpis za direktorja? e/a v. d- direktoria sem bil imenovan po pravilih zadruge, po katerih je mijgoče postaviti v. d direktorja za dobo enega leta. V tem času je potrebno objaviti razpis za novega direktoria. O prijavi za direktorja ne razmišljam, kar sem že povedal. Vendar tukaj je upravni odbor, tukaj so delavci. Bomo še videli. Ćutim se sposobnega za opravljanje dolžnosti v. d. direktorja. Delo bom korektno in pošteno opravil.« Kaj kažejo polletni rezultati fitKspodarjenja zadruge? »Kmetijstvo je zelo na prepihu. polletni rezultati gospiv darjenja zadruge pa so kJjub temu spodbudni, /.ellm si da bi bili takšni rudi konec leta. Predvsem pa želim in za to se bom tudi trudil, da bi dosegli pozitivne poslovne rezultate iz rednega poslovanja. Doslej smo jih dosegali bolj z odprodajo nepremičnin. To bo zelo trd oreh in prepričan sem. da nam bo uspelo.« /adruça prazniij('' k't(rs nico delovanja. Jubilej naj hi fl zaznamovali z otvoritvijo večjega prodajno'preskrbne^a centra v Mettečah. Kako daleč so aktivnosti ? JiZgodba lega centra se odvija že iri leta. Veliko težav smo imeli z lokacijo, Potrebno je bilo kar dvakrat spreminjati občinske prost orskoureditvene akte. Prejšnji teden smo dobili dokumentacijo, prt^jekte in vložili vhigo za pridobitev gradbenega dovoljetya. Pričakujemo ga v roku 14 dni. Pripravljajmo razpis za izvajalca del. Pričakujemo, da bomo gradnjo zaceli v najkrajšem času ter jo spomladi prihodnje leto tudi končali.« y zad/ijem časn se prevd iwori o tem. da boste za ta namen pn)- dali Sončni grič v Velenju. »To so namigovanja, saj za Sončni grič ohsiajaj(i nekatere zapreke. Je namreč še vedno pod denacionalizacijo. Prodaja tega področja je aktualna že kar nekaj let. Vodstvo zadruge se bo skupaj z upravnint odborom odločilo. kaj bomo storili. Do odprodaje bo zanesljivo prišlo, saj nas k temu sili politika občine oziroma višina takse za nezazid-Ijiva zemljišča. Kdaj se bo v zvezi s tem kaj zgodilo, pa bi težko napovedal. Izgradnja centra torej nima nikakršne povezave s prodajo griča. Res pa je, da iščemo kapital, dezinvesti-ramo in oblikujemo nova sred-siva. Pustili bomo času čas. Ne bomo hileli. Poskušali bomo iztržili čim več. Pri zadevi pa Ima pomembno vlogo ludi politika.« To ni edini nerešen primer dena- cionalizaeye. Zadruga ima kar nekaj pinrsin, za katere so vloženi denacionalfzavijski zalh tevki, »V zadrugi imamo kar 90 od-stoikov nerešenih de nacionalizacijskih zahtevkov. To je trd oreh, s katerim se bomo morali spopasti in tudi poiskali kompromisne rešitve v dobro de nacionalizacijskih upravičencev in zadruge.« Kaj bi se zS(^ilo, če ho zadruga morala vrniti pomine upravičencem? »lo je hipotetično vprašanje. Do tega ne sme priti. Čc pa hi se lo slučajno zgodilo, je vprašljiv obsioj zadruge- Gre zlasti za površine na področju delovne enote Ravne. Ta predstavlja srce zadruge, saj vodijo od lod blagovni tokovi do kmetov.« PRODAJA IN DOSTAVA PREMOGA (Ugodno rjavi premog in lignit) Turbo Trans d.o.o. Leveč 2,3301 Petrovce Telefon: 03/ 490 24 34, GSM: 041/ 635 861 E-inoîh turbotraiis@siol.net NASI KRAJI IN UUDJE 248. 69, îfcwa od 3.300,- SIT do 22.990,- SIT selški nčihrbtnikl od 1.980,- SIT do 23.580,- SIT Piščanec sveži v vrečki, MIR, 1 kg od 320,-SIT do 3.150,- SIT Zvezki od 118,- SIT do 960,- SIT 499. ZVezxî od 85,-SIT do 720,-SIT do 22. 8. 20005, oziroma do prodaje zalog E R A Standard gozdarskih tekmovanj Preko poletja se vrsUjo številne liirisliciirK'tnoloske prireditve, kter potekajo uidi tekmovanja, najvećkral v stari}! kmečkih veščinah. V krajih / gozdarsko tradicijo so v sklopu lakih prireditev tekmovali gozdarji o/jroma kmetje, lasiniki go/dov, lokrat prvić ludi »vlcarke«, vešči gt)zdarskih spreinosli. Tako so siccr odmaknjena go/darska opravila prikažejo številnim obiskovalcem iu liirisiom, ki poCitnikujejo v (îornji Savinjski dolini. V Lucah je 13. avgusia Zavod za gozdove OhiiioCne eoolc Na/tarje skupaj z občino i.iiče v sklopu prireditev *lA\čk\ dnevic pripravil gozdar^o tekmovanje za memorial Mlaćnik-Voler. v šestih jiozdarsklh disciplinah: menjavi verige in obraćanju letve: kombiniranem rezu; precizjiem rezu, v zaseku in pod/agovanjii. v klesCenju in v podiranji aa balon. Tekmovanja seje udeležilo 30 tekmovalcev i/. Savinjske in Šaleške doline ter s Koroške in prvič v Zgodovini goztlarskih tekmovanj ženska ekipa »lučke vtcarke« Pred številnimi gledalci in navijači so sc pomerili v gozdarskih veSćirmh; najboljši irijc posamezniki in najboljše »vlcarke« pa bodo zašlo pati območno cDoio Na/arje na državnem lekmovanju, ki poteka v okviru kroeiijsko gozdarskeju sejma v (ior-nji tladgonf konec avgusta. Med »vlcarji«. kol jim pravijo Lučani, je najbolje žagal Bel ovojča n Janko Mazej pred Sunkom Cloličoik, oba iz ekipe Šošlanj-Duseti; tretje mesto in državno tekmovanje si je pri/iigal Jure Solar z Ljubnega. Vse tri »vlcarke » gredo na državno lekmo; zmagala je Nataša /a mernik pred Berto Vo-Lučka vlcerka pri kombinira- 1er in Pavlo Vo-nem rezu 1er: vse tri tek- Priprava v discipiini pr^izni rez KfeáČenje • atraktivna in glasna disciplina movalke so bile dele/jie nmožičnih aplavzov za svoje delo. Zmagovalci po disciplinah so hili: Marko Jelšnik (Gornji (irad • î'orti) pri menjavi verige in obračanju letve: Stanko Goiičnik (Šoštanj-Duseti) prt kombiniranem rezu: Janko Mazej (Šošianj-Duscti) pri preciznem rezil : Vito Iratnik-Gornji ((5rad^iladi) pri zaseku in pod?.agiJvanjit; Ajiion Planinšek (Luče-Kmica) pri klcščenju in Boštjan /agradišnik pri podiranju na balon. V disciplini za vse prisotne »žaganje z a meri-kanko» sta si kopanje v Termah Topotšica pri žagal a Planinsek Anton in Zagradišnik Boštjan, likipno so zmagali Soštanjčani pred Gřírtíjegrajci in [.iičani. Za po kale in lepe praktične nagrade se organizatori sponzorjem še enkrat lepo zahvaljujemo: tradicionalno gozdarsko tlruženje pa je znova prehitro prekinil močan naliv, ■ Milan Pogorelcnik Vreme skazilo praznovanje Ce bi v Cirkavcah se kdaj izbirali datum krajevtîcga pra/nika, sc gotovo oe bi več odločili za prvn polovico avgusta. Tako so najbrž jeziti na vreme. Prejs>njo soboto so sc zbrali na prostoru pred §olo že na IX. prazniku. Pra/novaîi so začeli žc zgodaj popoldne £ družabnimi igrami. Prod tem je o dose-datljem delu ter o bodočem spregovoril predsednik krajevne skupnosti Branko Britovšck, v imenu velenjskega župana pa je krajane nagovorila tudi Mojca Ževarl, vodja njegovega kabineta. Igre so srečno pripeljali do konca, vmes pa so ves čas zaskrbljeno pogledovali proti nebu, ki so ga vse bolj prekrivali temni oblaki. A jim podobno kot lani ni bilo naklrv njeno. V igrah je nastopilo kar deset ekip iz bližryih in daljnih krajevnih skupnosti. Bile so zelo zanimive: za tekmovalce, še bolj za krajane. Sriîelia je bilo veliko, saj so jih tekmovalci navduševali v hoji na smučeh, v igri. ki so jo poimenovali Mariin Krpati, (er v vzdržljivosti z vrčem piva. »Krpana-' sta z vso močjo udriitala drug proti drugam. Takmovahc iz Ponikva je imel najmočnejši zamahf 2. Razbofčanr 3. GđberĆdrt. To so bili pravi pivci. Vrča so v roki držali v nedogled... Najbolj se je izkazal Gaber can, 2. Škalčan, 2, Cirkovćan. Taksna pa je hoja na smučeh po asfaltu. Najhitreje so drseli Plešivčani, 2. Qirkovčani, 3, Gaberčani. Najhitrejšim, najbolj močnim in najbolj vzdržljivim so na koncu podelili lepe pokale. Naio pa je sledil še drugi, zabavni del. Njega pa jim je pokvaril hud naliv. ■ vos % Od irede do torki • svet la doAOviiJ Sreda, 10. avgusta v Klinicnein cciiiru (KC) LjuK-\\'am je potekala primopredaja nicd novo generalno direkiorico Darinko Miklavčič in njenim prcUliod-iiikuiD I rancem Hočevarjem, ki je oJ marca KCvoUil koi vršilec dolžnosti generalnega direktorja. S vel zavoda jc Miklavciěíjvo za novo direktorico imenoval sredi iunija. nekaj dni kasneje je soglasje k njenemu imenovanju dala še vlada. CJencralni sekretar ZN Koli Annan je iZTd/il >:ad<)Vo!jsiV(> nad tem. da j C Cctrli )crog iesuiran^ikih pćja konsenza, Annan se je posebej zahvalil Kitajski /a njeno predanost in neutrudna prizadevanja /a napredek. vse udeležencc procesa pa je pozval. Jiaj tri ledne premora tx> rabiic> za ii^anje načinov /a uskladitev potreb in skrbi. /unaj pari am en tarna stranka SMS je na Oopovj ulici v Ljubljani pred stavbo nekdanje SlB banke s simbolično protestno akcijo izrazila svoje nej5irinjanje s predlogom zakona o lîezUruzljivosti opravljanje javne lunicije s pridobitno dejavnostjo. ki predvideva tudi ukinjanje komisije za preprečevanje korupcije. Četrtek, 11. avgusta l-vrop^a trojka, ki jo sestavljajo Velika Britanija» Trancija in Nemčija, je Meiin>v, namreč odhaja na delo v z^ïhiKlno Evropo, je ugotovila nevladna organizacija Huro-pean Citizen Action Service (-liCAS). Največ mladih odhaja iz največje novinke IIU. Poljske. Med vzhodnoevropskimi delavci v za-hjih domov, jili bodo vojaki začeli na silo evakuirati. Z današnjim dnem začenjajo teči roki za opravila, ki so pc^rebna za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o Radioteleviziji SUwenija (RIVS). Ća-S(ívni načrt dejavnosti naj bi Republiška volilna komisija (RVK) pripravila ta teden ter obenem sprejela navodilo volilnim komisijam za izvedbo referenduma, ki bo v nedeljo. 25, septembra. Kljub dopustom vsi ne mirujejo I Otvoritveno slavje in protesti stanovalcev - V boju za vodstvo Darsa nekdanji in sedanji celjski župan? - | j »Centralizacija« pri registrskih tablicah - LDS opozarja, pozicija obtožbe (za)vrača - Bo hmelj spet kmalu zeleno zlato? j i I In s/iio Jcživeli au/i lo: čeprav precej pozneje, kol so nekateri želeli i/i • ludi kasneje koi so drugi ohljubljaH, je Slovenija vsaj o%i seter - ju% I po\e:ana 2 avtocesto. V petek je bita zalo priioinoKi za siavje. ki se je " udeieiH iudi premier Janez Jun^a in se za/nviil davkoplačevalcem, ki 1 so prispe^vli denar za gradnjo. Pr^ jih za to sicer ni nihče vprji (tudi I /JniSek je bil pred leti celjskt žuitan). Očit mi obijuhe, da hoiio siano-I vakJ. kaierih objekti so hill med gradtijo trt^amkega predora i^oškodo-I vani, vseh niso zadovoljile, pa so s prole.'Hom popestrili ot\'orilv€no slo-, \'esnosl. Tako malo bolj od daleč! I Zaradi te ^ove pridohirve bodo odfxidie kolone vozil, maty ho zastijev. • kar je v sfdanjem času vse večje draiitve goriv tudi zelo ixmtemhno. I Tako ho l\idi za nas pot do Ijubllane hitrejša in cenejša. No - če se-I veda ne upoštewmo siotaka m' za cestnino. S prometom je povezana I ludi novost pri registrskih tablicah. Spei bomo dohili nove. Po mnenju ! nekaterih pomenijo neke vr.'^te iícentralizacijo". Na njih ne ho ved kra-I jevnih ozmk in grho\\ enotne b(xio za vso drtaw. Vsem to nI všeč. a j katera noTost pa sploh godi vsem. Kdaj bomo nove tablice dobdl, še ni I po\sem znano. Odvisno je itidi od tega. kdaj ho znano, kdo jih !>o izde-I loval. Na nedavno objavlienl javni razpis seje javilo šest kandi Iz lega »premaknilo«. V dobršnem delu Savinjske doline pa ljudi zanima, kako bo vzdrzalo vreme, ki v dobršni meri krqji usodo kakovosti hmeljskega pridelka, '/.dal je te Jasno, da bo letina slabša kol Ioni, pridelovalce pa veseli, da Je večina {iridelka že prodanega, ludi cena naj bi bila Jfsprejemljiva*'. Tako naj hi leios pridela h okoli 2.U0 ion hmelja, večino seveda v Savinjski dolifti, kije še vedtfo središče slovenskega hmeljarstva. Pridelo-vald pa upajo, da Inxio hmelj lahko si)ei kmalu imenovah - zeleno zlato, žabia perspektiva Izgubljeno s prevodom Voiko Strahovnik "Jezik je fabnint poti. Prides z ene strani in se z/t^des: pndeš z dnige do isfega mesta in se ne znt^des wri\ " LudH'ig ^Vitígensfein. filozofske raziskave ůtš Prijetnega jun'jskega večera sem se i' lahkot?iem sprehajalnem tempu oh hretinah Blejskega Jezera skupaj še z nekaterimi fdozof-skimi kolegi vračal z večerje, kije sodila v spremljevalni program simj)ozija o etiki. Druščina Je bila zelo pisana: sitnpalična fipanka Marta iz Valencie skuiiaj z njenim kolegom Mamtelom. ki sla se ga hitro prijela vzdevka Manu in Iglesias • po njegovem .slavnem priimku; tukaj Je bil še Firtec Ar to. svetlolasi strokovnjak za logiko, velik zabavljač in f>dličen prí/xivedovalec šal. Stereotiimo skandinavsko hladnost in redkolmednau Je zastoi>al Ulrik, švedski fllozofin ljuhí\etí ekstremnih polarnih športov. Constaniine. Britanec grškega rodu. ni kazal pretirane zaskrh^enosti nad tem. da je naslednji dan fglede na pozno uro Je strogo vzeto šlo pravzaprav za isti dan) na sporedu njegovo predavat\ie. on im je še vedno resno razmišljal o radikalni .spremembi .svcýih tez. Zadnji iz sku/)ine je htl MatQ. kolega iz Reke. s katerim se te kar tiekaj lel tvdno srečujent na blejskih konjerencah. Ne spomnim se dobro, kaj je usmerilo iia.šo živahno debato prav v 10 smer. a osrednja tema pogovora je ttaenkrat poslala nekakšna metaforska geografija Evrope Govorili wio o rabah nacionalnih stereotipov in beograjskih oznak za izražanje določenih značilnosti ali naravnanosti. Na koncu smo se morah strinjali, da ni racionalnih načel, ki bi oblikovala ta del našega jezika. Včasih je v ozoiliu prisotna neka določena zgodovimka izkušt\ia, drugič spet poixdna odsoinosi le-le. Včasih si lahko zamislimo racionalno razlago, ki sloji za metajiiro. v drugih primerih je lo težje ali celo nemogoče. Slovenci med drugim ?ïa primer rečemo, da nam Je nekaj prava španska ws. kû želimo izraziti neko u manjkanje vedenja: televizor ali pa avtomohil sta češka, če nekako ne dosegala našega pojma tehnološke dovršenosti; da .se nekdo delajrancoza pa nam tx>mem. da nas nesramno ignorira: pravkar se nahajamo v neke vrsle indijanskem poletju, ifnJ. In to je le vrh ledene gore. Zaniniiw je bilo to. da se le na.še metaforične prt^ekcije zelo redko lijemajo z izrazi poznanimi drugod v Evropi, /m Spance so na primer češki aparati (bili) jugoslovanski, delati .se franco^a*' pa .se v grobem dv prevesti v »delati se Šveda«. In podobno z drugimi metaforami. /ak^JJe torej nekatere Velenjàinke in Velenjčane razburil tako plakat, na kať.rem je oh prestrašenemu pogledu dečka napis: >*Ce ne iHiš priden, le Ixmuy dali Slovencem, h Tako razhuril. da je t nes to priložnosti (sicer res v čmu kislih kumaric) dobilo svq/l dve minuli slave ludi v o.sredn/i televizijski it(íormativni oddaji- Stanje, ki ga Je želel sf)oroCiii prispevek bi lahko sirnlli v ""Tudi v Veletyu .se najdíýo taki, ki ne maraj(f Ciganov, mar ne?". Plakate, ki se pričnejo z zgornjimi besedami, sem najprej 0()azil na ^ttbljanskih ulicam. Zdeli so se mi duhoviti, saj pretresajo naše okvirje mlšljenia In kažejo n-mni/no se samo španske vasi. čeških televizorjev bifrana^kega sprenevedanja. Ce zasledujemo to logiko. ix>tem bi se lahko podobno pridušah na primer Španci. Cehi in Frana>zi. ker jim .Slo-mici kolektivno pripisujemo neumnost, ixnnanjkarde tehničnega talenta in pa zvilo sprenewdanje. Ah ne gre za eno in isto? Pri plakatu grti za izjerm}o duhovito domislico, ki Igra znotraj jezikovne igre. Z tnišlje/ijem moramo tej igri slediti. Kakor Ji je morala Ju lila, ko ji Je njen nes()ienl snuiiec Romeo dejal, daje (kakor) sonce, (joiovo ç tem ni meril na to. da ima njeno telo maso toliko in lohko milijo rd ton in da uniči vse. kar je živega in se Ji preveč približa. Mislec uvodnega mota je govoril o tem. da so meje našega jezika hkrati meje našega sveta. Izbira med interpretacijami plakata tako ni nefmiemhna, saj lahko z tHo razširimo aU pa zožimo naš svet. Oglašujte na i IVKAIIA Vas oglas t)o lahko videlo 17.000 gospodinj Pokličite 03/ 898 17 50 UUDJE Poletje v skate parku Mladi so veseli da ga imajOi a se jim zdi malo premajhen - Meni se zdi prej nevaren zaradi parkirišča v neposredni bližini Velenje - Oakdl sem na topel m nedeževeii dan. tla preverim, kako je zaživel nov skate park pri KJcći Uvorani. V ponedeljek popoldne se je. po hladni noči in jutru, sonce toliko prebilo skozi t)blakc. daje /acelo susiti naravo. Pa sem šla preveril, kako izgleda to popoldne v skale parku. Malo sem sicer dvomila, da bo v njem veliko mladih j^portnikov, siaj je mesto v leh dneh prazno kol le enkrat lelno. In to Tim Kevin RBvnjaic "Tu preživim večino časa," se vedno dogaja prva dva tedna v avgustu, v času kolektivnih pucimic. Pa sem se zmotila. V parku je bilo vsaj 10 mladih, već pa jih, glede na svojo velikost, ze težko varno rekreira. Fantje (Obvladajo, lo jim je 2e treba priznati. Veseli so, ker so park vendarle dobili, saj jih lu nihie ne krega in preganja. Prej, ko so se s skali podili po mestu, so bili pogosto tarča hudih besed nejevoljnih somescanov. Tu in tam skale ubere svojo pot in uide na parkirišče pred Rdečo dvorano. Tam v teh dneh ni toliko avtomobilov kol ponavadi, pa vendarle mi je la del videnega deloval rahlo gro-zljivo. Na parkirišče ravno v času mojega pogovora s fanti 7 veliko hitrostjo pripelje avio z ljubljansko registracijo. Enemu od fantov ravno uide skate, pa Zak Lekše: »Park /e fajn, splohj ker je brezplačen." Sleče za njim. l.e malo pred avtomobilom odskoči na varno. Skate park je del parkirišča, ni pregrajen in ni Hzično ločen od prometne površine. Kar je. vsaj po mojem mnenju, izjemno nevarno. Poienî se s fanti pogovarjam naprej. Simpatičen Tim Kevin Ravnjak, ki tu preživi ognmino prostega časa, mi pim: řBoijseje, kot je bilo prej. Skoraj 4 leta se ukvarjam z ska t a njem, obvladam že nekaj težjih Ibr. Prej sem vadil po centru, na Iliovem irgu ali pred Namo, vendar so nas tam bolj grdo glodali. Kadar jc lepo vreme, sem sedaj, med počilnicami. na skatu ludi po ves dan. Poškodb dt)slej na srečo se nisem imel. čeprav včasih tudi padem. Komai čakam na tekmovanje X septembra, ki se ga bom zagiHovo udeležil-« Potem pred mikrofon vabim še malo starejše fante, pa niso navdušeni. Vseeno mi v pogovoru povedo, da je skate park malo majhen, da je premalo prostora med elementi za vadbo, saj ne nn»rejo lepo izvoziti. lilemente pohvalijo, pravijo, da so di)-bro narejeni, /ak Lekše je ta dan v park prišel na rolerjih, sicer je v njem večkral s skalom. »Kakšno leto se že ukvarjam tudi s skatanjem. dobrt) se mi pa zdi, ker uporabe skale parka ni treba plačali. Večino časa v lem poloiju preživim tukaj, spoznal sem tudi kar nekaj novih prijateljev. Nisem še med najboljšimi zalo ne vem, če se bom udeležil prvega tekmovanja na teh napravah. Morda, če se bom dovolj naučiU mi piwe sicer ne preveč /govoren fani. Skate park so že porisali /. grafiti, kar ene moli. l anlov prav nič. Se večjih bo na njem nastalo med festivalom mladih kultur Kunigunda. ko bo ena od akcij prav grafit a nje parka. ■ bé Edinstvenost si ljudje zapomnijo Biti umetnik ni lahko - Aljaž se na študij odpravlja v Bratislavo Tina Pandža Bili umeinik je vedno pomenilo živeti nek samosvoj življenjski slog. ki zagrUovo ni prepnisi, še posebej v svetu, v katerem provokativne vsebine umel niskih del včasih naletijo na preveč konzervativne glave. Kadar pa v šah želimo motivirali kakšnega sli-karia ali fotografa, pa ga z veseljem optjmniino, da so nekateri največji umetniki doživeli svojo slavo šele po smrti. Slednjega nam zagolovo ne bo treba pripisati Aljažu Velićklju. kijev svoji mladi fotografski karieri že dosegel vidne uspehe in se letos, ko je uspešno končal maturo, odpravlja na študij fotografije v Bratislavo. /e (jd malega je vedel, da je fotografiranje to, s čimer se želi ukvarjali, pa vendar je čakal na preblisk, ki ga je bil deležen pred šestimi leii. >»Oče mi je dal starejši fotoaparat, s katerim sem pričel slikali. Najprej barvne fotograllje. kasneje pa črnfvbele, Iz sobe sva v hiši napravila lemiiico, v kateri sem slike tudi sam popolnoma amatersko razvijal, saj sem o lem vedel )e listo, kar sem prebral«, /a tem seje udeležil nekaj organiziranih tečajev pri Foio klubu Zrno, potem pa so se pričeli vrstiti dosežki in nagrade. 1 .eta 2003 je osvojil pct<) mesto na natečaju za Rock Oločec. zmagal pa je na natečaju Zveze prijateljev mladine na temo livropa skozi kulturo in šport. Njegov najnovejši uspeh pa je bilo prvo mesto na temo višek demokracije in globalizacije, s slikami iz evropskega pariamenia. Zmaga mu je prinesla obisk Bratislave, kamor se bo odpravil še ta leden in bo lako prvič pobliže spoznal mesto, v katerem bo žJvel naslednjih pet let. Kaj imajo Aljaževe fotografije, česar fotografije drugih tekmovalcev nimajo? »Nerad poveličujem sebe in težko ocenim, kaj je ocenjevalec pritegnilo, ampak vztrajnost pri deluje zagolovo nekaj, kar pcv maga. Sam s sabo nikt^li nisem popohioina zadovoljen, vem. da lahko vedno naredim še bolje. Potrebno je imeli cilj, s tem je velik del poti že za tabo«. Odhajanje mladih v tujino postaja že pravi irend. Aljaž je navezan na Velenje in Slovenijo in želi v Bratislavo predvsem zato, ker je v tujini večji irg. in zalo, ker lega programa študija v Sloveniji nI Naj- prej se bo eno leto navajal v sam program ter shv vaški jezik, potem ga čakajo štiri leta študija. Kaj pa potem? »Predaleč je še. da bi razmišljal o tem. kako naprej. Ijhko, da bom oslal v lujiiii ali pa ne. Kjer-kt>U si /A bili umetnik ni preprosto. Moraš bili unikaten, čim manj kopirali ler imeli tisti samosvoj način izražanja, da le ljudje prepoznajo.« Tako kol povsod, (Obstajajo visoki stroški ludi pri Aljaž VeiiČki se bo na slovaški jezik in studi/ pripravijaf četo leto. fotografiranju. »To je drag 'šporl\« pravi Aljaž. »Fotoaparat, nimi in papir, pa še veliko drugega, kar sodi zraven, mfîrajo bili kakovostni. Zagotovo to îîî edini pogoj za dobro ft)iografijo, pomaga pa.« Foto klub /mo omogoča uporabo določenih sivari, ki so pri lem delu poirebne. tako da niso vsi stroški na AJjaž.cvIh siaršib. saj je že za samo okviijanje slik na razslavah, na primer, potrebno odšteli ogromno de-nariH- Ampak, tako pačje. »Kot mladega usivariaica te zagcuovo nihče ne bo prosil, da razsiavljaš svoje slike, potrebno je. da imaš podporo družine.da vztrajaš in se boriš. Tako se pride najdlje.« doda Aljaž V avh Mestne občine Velenje je vse do 26. avgusta na ogled fotografska razstava Folo kluba /rno, »Razstava 27«. Aljaževe shke pa so bile v začetku avgusta razstavljene tudi v galeriji Media Max v mariborski knjižnici. ■ Ignacij Zavolovšek - splavar (6) Piše: foni Boršnak Pravkar minuli flosarskl praznik na Ljubnem ob Savinji in ostala praznovanja s pridihom ohranjanja bogate narodopisne dediščine po krajih Zgornje Savinjske doline so prava priiika /a nadaljevanje zapisov o Ignaciju Zavolovšku iz Okonine. Ponosni možakar je bil veleposcsinik. vsestranski trgovec, podjetnik, dobrotnik, popotnik in romar, seveda ludi Žagar in splavar. Prav pri slednjem se bomo ustavili danes. Ignacij je že pred letom 1900 žagan les» apno, oglje in podobne izdelke s splavi vozil po Dreii. Savinji in Savi v južne pokrajine tedanje AvsiroOgrske. Včasih je ob pomoči glavnega krma niša in ostalih flosarjev ludi sam peljal več nt>sov hkrati do Zagreba. Roglice, do Beograda in včasili še naprej po Donavi. Na le naporne rajže, ki jih je nemalokrat oleževalo slabo vreme, da so bili flosarji mokri od zunaj in še večkrat znoiraj, je imel lepe spomine, Zek) naporno in zamudno delo, prav tako pnjdajo, je sicer največkrat prepustil kateremu où domačinov, ki mu je v celoti zaupal. Seveda je pred tem nujral pridobili pravico za plov lesa. še pred lem pa zagotovili zadostne količine okroglega in žaganega lesa. /a izjemno naporno plavljenje lesa po Savinji od Luč do domače žage je seveda najemal domačine, saj je bilo to delo dobro plačano in je mnogim družinam zagotav^ajo vsakdanji kos kruha. V zapuščini Ignacija Zavolovška je ogromno gradiva o delu in dogodkih od sečnje lesa. spravljanja v dolino po suhih in vodenih rižah, plavljenju. delu na žagi, vezanju flosa in vožnji z njimi do Beograda in naprej do Bele crkve, pa o prodajanju iesa in ostalih izdelkov. Seveda tudi o vračanju flosaijev domov v /gornjo Savinjsko dolino, ki je bilo polno zanimivih dogodivščin, zlasti oh obilici dobre kapljice v gostilnah ob poli. Dokler so bili flosaiji ob takšnih prilikah [e malo vinjeni, je bilo veselo, ko seje takšno razpoloženje začelo »dvigali,« je bilo bolje stopili stran lu po stari flosarski zapovedi spustili druge zraven. Zgodilo se jc celo, da je ob sicer zelo dobrem zaslužku kakšen flosar prišel domov brez prebite pare v žepu, večina pa je seveda z zaslužkom dobro poskrbela za družino in vlagala v svoje imetje za boljše čase. /godilo seje tudi, da so si posamezni flosarjl na rajžah našli Navod za oskrbovanje malih oozdfiili posestev na Kranjskem in Primorskem. jŠpiM^ Avgust Gu2elj. kť. uuul"*'*! hOAUMr * Mcv't,, laJaJft )B ««iii^nf^ ^onlarite đnllta i» Sa^iiko le řnaockko • L)iil>lji*i i (oiko^e Knajiltthnulces» c. bt.peljiđ«hli*fn i^itiin i<.|>.u Ignacij je vedno skrbei za umno gospodarjenje v svojih velikih gozdovih. družico, se poročiU in ostali v južnih krajih, nekateri od njih so ludi odprii trgovine z lest)m in naprej sodelovali s flosa rji. V Ignacije vili zapiskih je tudi nekaj trpkih zgodb o goljufijah pri trgovanju, saj so se povsod v južjiih deželah našli posamezniki, katerih prvi cilj je bilo bogatenje na lahek način. Ignacij Zavolovšek je bil trgovec po duši, z dušo in srcem pa jc bil vseeno povezan s splavarjenjem. Kako so zvezali flos, je bilo zelo pomembno /Jasli zaradi tega, ker je »žagmešlre« plačeval od il osa, ne od kubičnega metra lesa, kolikor jih je vseboval flos. Sicer so v flos zvezali različen les in lesne izdelke. Tako je Ignacij zapisal sestavo lesa v flosu takole: «Vrtnarske letve, debele late, ozke in sinčke siropnice. deske 5/4, pnkloden, podaice, 5 vrste remov iiî štuki.« Na stroške vožnje do Beograda je lahko lastnik flosa le malo vplival, v stroške pa je Ignacij štel: Ion in hrano v Celju, karte za vlak tistim, katerih rajža se je končala že v Celju in so se morali vrnili domov, podobno se je dogajalo na vseh ostalih rednih »postajah« v Radečah. Krškem, Podsusedu, na zjia-meniti Rog I ici niže od Zagreba, Sisku, Mil rov ici. ()brení)vcu in Beogradu, plačati pa je h\]o ireba ludi pol iz Beograda domov. Za povratek so bneli ^>brod-sko karlo«, kije bila namenjena samo flosaijem, in popust na železnici- Ko so s splavom 'prirajžali' do Beograda, morali pred vstopom v pristanišče natančno popisali člane »niomčadi.« lam pa so jih večinoma čakali slalni kupci. Ker ti kupci pač niso vedeli ločnega časa pristanka, so imeli flosarji posebno knjigo z njihovimi naslovi. V eni izmed Ignacijevih lakšnih knjig so denimo zapisani: Stanojiovič blizu kolodvora, Veličkovič na Svet o savskega ulici v Beli crkvi in podobno. Vo/Jh so namreč tudi po Dcmavi od Beograda naprej. Tako je ohranjeno pismo, v katerem je Ignacij Francu Strme niku iz Luč pisal, da kupce v Beli crkvi ob romunski meji z lesom »zalagajo« Komuni, ki so bistveno cenejši. PVTtâ lAffS >ia2fiJl« d z 9 C ^HWM • mil', Sam BMi • » • J/t ^ iSSSZSSSJS^ * ^ « » e a I * ) M «i«J«ca ««.!• «4 U. («I «tJa*M M imm KU «M^«» yeem***. tu i« ^^BMS* tiM, »MU 8M* MM* T tajBaJ'« e-iM - •tlU. 4ě >1 *l> t MU Milk ipj««1« »sJ«a*U, RMla» v«i. m «uiaj» a^Misa» la Mlalll* - . TÏSiïïijwr' V obdobju pred drugo vojno je zaradi splošne krize zašel v težave. Tudi sicer so cene v posameznih obdobjih zelo nihale. Lastnik je imel od enega flosa povprečno 4.000 kron čistega zaslužka, cene različnega lesa iz flosa so bile seveda ludi zelo različne. Kubični meter »špirovcev je bil denimo 7.000 kron, »šluki« so bih po 6.000 in tako naprej. Tudi plačila že takral večkrat niso bila redna. Tak<'" jc Ignacijev najboljši »krraaniš«^ Ivan Jeraj s Pobrežij po neki rajži sporočil Ignaciju, da bi moral zaradi pomanjkanja denarja čakali na plačilo kar 3 mesece, torej naj se odloči, če se splača počakali. Seveda je moral imeti Ignacij za poslovanje plovno dovoljenje, za lažje opravljanje poslov pa je bil tudi član /gornjesavin-jske plavi Carske in plovbe ne zadruge s sedežem v Radmiiju. Vse člane zadruge, njeno vodstvo, pravila, sprotno delo in vse ostalo je Ignacij vestno zapisoval in vsi ti podatki imajo v njegovi zapuščini posebno vrednt^st. Z Bogom in Marijo, kot je vedjio zapisal Ignacij Zavolovšek. (se nadaljuje) Citre - zvok poletja v Velenju Letošnji festival Prešmentane citre bo že 17. po vrsti - Začne se drevi ob 20. uri, konča v sobotO; 27. avgusta, ko bodo citre zvenele po vsem centru mesta Veleiye - V »pokojnem« Kulturnem centru Ivana Napoiiiika so se že Icla 1989 odlomili, da ^oke cilcr približajo ludi Salečanoni. To je biio tri Icla po tem, ko so hlla oi^anizlrana prva srečanja citrarjev v Grizah, ki so takrat začela obujali ta skoraj pozabljen mstrumeiu. Srečanja citraijev, ljudskih pevcev in godcev 150 daj /e 17 lei tradicionalna poletna prireditev v Velenju. Pred leti je iz enodnevne prireditve nastal festival, ki vsako leto pri- akademijah. Vse to se pozna tudi pri kvaliteti nastopov na citrar-skih festivalih.« Vsa ta leta se je spremitijai tudi velenjski festivaL »Začelo seje s srečanjem citrarjev, prireditev jc bila enodnevna. Ixta 1995 smo prvič pt)vabili tujega citrarja, to je bil legendarni Rudi Knabl, ki je danes /e pokojni. Takrat se je začela prireditev spreminjati v večdnevno, imeli smo tudi že pCiire na vsakem koraku«. Naslednji] stj-boto. 27. avgusta, biîdo ob 10. uri dopt)ldDe zvoki citer istočasno zadozabljene§a Johanna Seba.stiana Bacha. Naenkrat so se začela ustanavljati društw, kl .w proučevala gla'ibo, kije na'itala pred njllurvo dobo, in ta Je /Mstopo/na, .Kprva na specializiranih koncertih, začela prihajati na plan. Vza^ četku dvajsetega stoletja je tako evropska glasbena kultura prišla na križišče različnih poti. Gla.^beno življenje se Je razmahnilo kot nikoli v preteklosti, prirejali so številne koncerte, nstdnuvljati so za-čeli glasbene festivale, razbohotila se je mnotična ktihura (plakat, gramofon, radio, ft I m). Hkrati je prišlo do dokončnega razkola med ixykUcnim ^lasbeništvivn In amaterizmotu, tned resno in zabavno gla:ibo. Tako je prej eno občinstvo razpadlo na ja.s no definirane interesne skntnne, zrtotraj katerih Je ena na/manjših skitpin sledila resni glasbi in znotraj nje še manjša novi glasbi. Nasprotja, raznolikost, naglica in iskanje ostre poštene resnice, ki je bila značilna za napredne skladatelje po prvi svetovni vojni, so zbegali občtnstiv. Jila.shiša. raziskuje, .sprendja majhno .število ljudi. (Havni delež na današnjih koncertih .wlistične, komorne, zborovske, orkestralne glasbe in opernih predstavah tako zavzemajo skladbe, ki niso ne rune ne .stare in so nastale nekje vmes. najpogosteje v 19. stoletju. Podobno Je z izborom glasbe, ki ga t>onujajo učni načrti osnovnih, srednjih in glasbemh šol pri nas. Naš šolski sistem na primer tte podpira učenja baročne viole da gamba in ne ustvarjanja elektronske glasbe. Iako smo ofbj.stali nekje vmes. v varni, pnrverjeni udobnosti, brez nevarnih eksotičnih eksjterlmeruov V taki lepi hiškJ, ki rte ponuja nobenega razgleda. M Urška Šramei Vučina 30. festival narodno-zabavne glasbe -Festival za ljudi na stičišču treh občin Graška Gora. 15. avgusta -Kul-tumo društvo Oraška Gora je v «(^delovanju z zvezama kulturnih društev mestnih tibčin Slovenj Gradec in Velenje izvedlo jubilejni - 30. festival nan>dno-za-bavne glasbe (îraska Gora poje in igra. V prvem delu festivala se je predstavilo osem ansamblov, ki jim je bil to prvi nastop na Graškl Gori. ki velja tudi kol odskočna deska številnim novim in predvsem ansamblom mladih muzi-kantov. Svoj nastop je nato nada- ljevalo deset ansamblov, med katerimi tudi lanski zmagovalec Pogum ter velenjski ansambel Francija Zerdonerja s prijatelji, ki jim je bil to že njihov petnajsti nastop. Med ljubitelji tovrstne glasbe pa je še bolj završalo, ko so na oder prišli člani ansambla Spev. Ob tridesetletnici so prireditelji ansamblom namenili plaketo pastirčka z Graške Gore, delo domače akademske kiparke Nace Rojnik. Bronaste plakete so prejeli ansambli: Pariz.ani. Spomini. Slap, Ta pravi faloti in Tonija Pir-narja, Srebrne: Harmonija. Sopek, Iskrice, Trio Pogladič. Bratov Slatinek. Jasmin. IVanca Žer-donerja s prijatelji in Lipovšek. Zlate: Ta pravi muzikanti. Zvončki. Simona Gajška. Spev in Pogum. Veliko dela je imela strokovna komisija v sestavi Irma Rimh, Vinko Štrucl in Dušan Krajne. Nagrado za najboljši prvi nastop je prejel ansambel Ta pravi muzikanti. za najboljšo vokalno izvedbo so bili nagrajeni Zvončki. Najboljše besedilo je napisala Panika Pozek z naslovom Ne vidim več sonca. Drugo mesto so namenili Ivanu Sivcu (Jutri je nov dan), tretje Francu Ankrslu (Vino, smeh in muzika). Na najboljšo melodijo so nagradili Braneta Kiav^arja (Ne vidim več sonca). In še nagrade občinstva: prvo mesto Spev. drugo Pogum in tretje Zvončki. Strokovna komisija je kot absolutnega zmagovalca 30. festivala Graška Gora poje in igra 2005 razglasila ansambel Spev (Ne vidim več sonca) iz .Šaleške. Olani ansambla so: Erik Ilriberaik - harmonika, Kristijan Kolenc-bas kitara, vokal. Boštjan Meznar -kitara, vokal. Marko Berzelak - vokal, in I:do Redna k - vokal, bariton. ■ HinkoJerčič Zmagovaini ansambel Spev & Faniko Požekj avtorico nagrajenega besedila Ne vidim več sonca 107,8 MHz Glasbene novičke Tem nikoli ne zmanjica /.d Simona Ogrizka, icliničnega vodjo PUP-a Velenje, pravijn, dn je vedno v gneči in je zelo »leieči«. Simon ob lem samo skomigne z rameni in komeniira. da sicer/ivljenje ni zanimivo, l3a in iK)tranjosli bivalnih prostorov. V /vezi s lem mu nič ne uide, pa naj sije na zasebnem ali službenem obisku. Mnogi med nami občudujemo Porioro;. in njegovo urejenost. Le malokdo pa ve. da so lepo zasajene gredice in urejena notranjostjo hotelov p<3djcija Morje in Palas Simonovo delo. Zelo tvorno, je povedal, jc sodeloval pri prenovi tela Reviera, pri ureditvi terase Mitos, nazadnje pa pri ureditvi velike steklene površine v hotelu Palas, kiji je z zasaditvami pri^^al medheransko noto. Dopust ? Nekaj ga je že izkoristil, nekaj ga se bo. Da bi bil odsoten dalj časa. si tie more privoščiti, pa ludi nad tri tedenskim dopustom ni navdušen. Za krajši čas so Ogrizkovi že letovali v Poreču, pred njimi pa so se jesenski in /Jmski vikendi. Kje drugje naj bi jih izkoristili, če ne prav v Portorožu. ■ Tp Simon Ogrizek v studiu R9đia Veienje Máfo ••• na krotko ••• KUNIGUNDA V Velenju bo od 26. avgusta do 3. septembra spet potekal tradicionalni festival Ktinigurtda. Med množico dogi}dkov bodo tudi vilni koncerti, ki se bodo po večini odvijali na ploščadi pred Mladinskim centrom D-FACT Primorska rap mstaí zasedba O fact 23 september napoveduje i7Td nove plošče z naslovom Fashion Victim. Ploščo je že posnela vstudijihTivoli in Garbage v Ijub-Ijani pod producentsko taktirko Dejana Badičev^ča. KORN V Ijubljan^ih Križankah naj bi 6. ssp^mbra v okviru svetovne turneje nastopila ameriška skupina Korn. Koncert po poročanju Slovenske tiskovne agencije napoveduje njihova uradna spletna stran www.korn.com. MTVADRIA Začetek oddajanja glasbene televizije MTV Adria bo naznanil veliki glasbeni dogodek, ki se bo v soboto. 10. septembra, sočasno dogaidi v Ljubljani in Zagrebu. Osrednji skupini večera The Hives m Let 3 bosta v Križankah (Ljubljana) in na Šalati (Zagreb) nastopiti isti večer GUŠTI IN POLONA Gu§ti in Polona sta v bndonu posnela videospot za Makova polja. drugo pesem s svojega albuma GP. Avtor spota je Samo Šmoa s katefim sta Gu§ti in Polona že sodebvala pri videu za svojo prvo uspesnico Mine leto. Gra(ii)d rock Sevnica Na sevniškem gradu bo ta petek in soboto, 19. in 20. avgusta, pt> tekal ze tretji festival rock glasbe. Na tradicionalnem festivalu. ki poteka v idiličnem okolju na vrtu gradu iz 1.1. Stoletja, se bo letos predstavilo petnajst skupin. V petek, 19. avgusta, bodo nastopili Demolition Group. Zaklonišče prepeva (na sliki). Res Nullius, Mulrihall. Levitan, Proletáře! in Rio Grande (Švedska), dan kasneje, v soboto, 20. avgusta, pa Tabu. Ego Malfunction, Hic et Nunc. Carina, flia Mow, lilektrobuda. Blasted Mind in Entropy (Avstrija). Prireditev, ki jo organizira Mladinski svet občine Sevnica. bodo popestrili tudi z različnimi ustvaijalnimi delavnicami. Pika V tujino Zvezde padajo z neba je naslov ze tretjega singla z zadrtiega albuma Pike Božič Pika Star, kije izšel letos aprila pri založbi Dallas Records. Gre za tempera-menioo in energično skladbo, za katero je Píka posnela prav tak videospot. Ta jc nastal na njem uspesnî promocijski turneji na Poljskem. Vroča in seksi Pika se že pripravlja na nove nastope po Sloveniji, pt>ni>vno pa jo vabijo tudi v tujino, kjer je zanjo vedno već zanimanja. Zeus zmagal Skupina /eus je letos že večkrat opozorila nase. V začetku leta z dobrodelno akcijo Tudi mi laliko pomagamo, ko je del honorarja namenila žrtvam cunamija in tudi ostale glasbenike pozvala, naj ji sledijo. Nato jez ognjevitim nastopom na MissXJniversc 2005 pouleno razgrela gledalce- Konec juliia pa je skupina nastopila na jubilejnem 10. feslivalu Nova scena v Kopru in tam zmagala s pesmijo Vse iii Se malo več (avtorja sta Sebastjan Kukovec in Marko /upanc). Na festivalu je naslopilo 17 izvajalcev,kijili je izbrala strokovna žirija, zmagovalce pa so izbirali pnslusalci in strokovne komisije desetih radijskih postaj po Sloveniji. Pt)leg glavne nagrade je Marko /upanc prejel Se nagrado najboljše besedilo festivala. Festival Nova sccna jc bil v prejšnjih letih odskočna deska za nmoga zveneča imena slovenske glasbene scene, kot so Kingston, Siddharta, Yle-nia Ztjbec, Tinkara Kovač in drugi. 35 let Earth, Wind &Fire Nagrade s področja souia 7, septembra b delovanja. Ob tej priložnosti bo izšel že njihov 23. album, k) so ga naslovili Illumina- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno ^ladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenja dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob t8.3Q. 1. BLUE LAGOON-Heartfareaker 2. JESSICA SIMPSON-ThesB Boots Are Made For Walking 3.SHERYLCROW-Good Is Good Potem, ko je uspešno napadla evmpske dance lestvice s priredbo uspešnice Boya Georgea Do You Realty Want To Hurt Me. $e zasedba Blue Lagoon zdaj pojavlja s še eno vročo priredbo. Tokrat sta 22-letna Es-tella in 27-letni David izbrala velik hit pevke Dionne Warwick Hear-tbreakerizleta 1982. Priredbo naj den) o na njunem débitantskem albumu Oublagoon. I--- .LESTVICA lion. Album bo izšel 19. septembra, na njem pa bo gostovalo kar nekaj znanih imen r&b glasbe; WilLLAm (Black Uyed Peas). Big Boi (Oulkast). Kelly Rowland (Destiny's Child) 1er Svlccpy Brown. Earth, Wijid & Fire so v času svojega iibstoja vplivali na kar nekaj generacij ^ilasbenikov. Pohvalijo se lahko s šestimi gram-mvji v kategoriji r&b-ja ter z več-miljonsko prodajo albumov, med katerimi so trije zlati, trije platinasti in kar osem dvakrat platinastih. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in v$ak četrtek v tedniku Naš čas Talkie ste glasovali v nedeljo. 14.08.2005: 1. M/^S KUMER: Življenje je veselo 2. VfTTZi CELJSKI: Zdravica prijatelju 3. ŠTAJERSKI OBJEM: Kuj zelezo. dokler je vroče 4. VffA:Žabe 5. GORENJSKI MUZIKANTJE: Nas Klemen Predlogi za nedeljo. 21.08.2005: 1. FANTJE Z GRAŠKE GORE: Klošar 2. KOMPROMIS: Veseli fantje 3. PODOKMČAR: Na Verko planino 4. POGUM: Veselimo se življenja 5. PRIMORSKI FANTJE: Uvijo peškador ■ WiïiQrabnBf .J Ljubensko županjo Aiiko Rakun, ki se je let08 spomladi potepala po Maroku in se vrnila od tam z meSanimi občutki (zaradi »enakopravnosti« žensk), so nekateri pogrešali iia uvodnem delu osrednje občinske prireditve -Flosarskem balu. Menili so, da bi lahko pospremila flosarje na rajži skozi kraj. »Mam'ka mqa. Sem rada županja, ampak babi pa tud',« odgovarja Anka. Se vidi. Ivo, Herman in Jože. Trije bratje (imajo Še dva brata in dve sestri) Ar-lič i2 Skal. Svojemu kraju so zvesti že celo življenje, vsak je po svoje pustil pečat v njem. Odkar so trije v »penziji«, imajo več časa tudi za druženje. In obujanje spominov. A kdo je najbolj glasen? Ćvek ne ve, vedo pa Škalčani. Ivo, Herman in Jože. Trije bratje Arlič iz Škal. Svojemu kraju so zvesti že celo življenje, vsak je po svoje pustil pečat v njem. Odkar so vsi trije v »penziji«, no Jože še ne 6sto povsem, im^o več časa tudi za druženje. In obujanje spominov. A kdo je najbolj glasen? Cvek ne ve, vedo pa Škalčani. Mitja Gregorič, nepogrešljiv v velenjskem Mladinskem œntru, letošnje poletje preživlja v službi. Ponavadi s slušalko v rokah, saj je treba tudi poleti ves čas kaj usklajevati. Dogaja se poletje na kotalkališču, pa evropski projekti, ki jih koordinira in kjer komunicira v evrih.V prostem času uživa v družbi svoje Poloue in malega sinčka Staša, ki mu dajeta novo energijo. Na počitnice bo šel septembra, saj je treba prej odgnati še čarovnico Kunigundo. Šaljiva vest o pocenitvi goriva povzročila težave Neznani saljivci so v Singapuijii prek mobilnih iclefonov razširili vesi, dH sc je pocenilo moiomo gorivo, ters icni na bencinskih črpalkah povzročih ncpt>pi8no gnečo. V lorck so v Singapurju prazDovali 40-lclmco sa m osi oj-nosli in prav ob icj priložnosii. kol so zapisali saljivci v SMS sp(ï-ročilu. naj hibi! bencin popoldan in zvečer cenejši /a 40 odsioikov, Singťipurcl, Ki so navajeni promocijskih akcu, so se tik pred proslavo posiavili v dolge vrsle na bencinskih črpalkah. Na prodajalce so sc celo močno jezili, saj jim niso verjeli, da so cene po« vsem normalno. V primeijavi z drugimi zivljeaj&kinii poirebsči-nami je gori/o v Siiigapuiju relativno poceni, mnogokrai pa imajo ludi časovno omejeno reklamno prodajo. Cona se giblje od 0,70 do 180 evra za liter, V Singapuiju 4,.l milijona prebivalcev dnevno kupi od 2.5 do iri milijone litrov bencina. Šola šarma za newyorške taksiste Newytirški laksisii so znani po vsem svetu, vendar pa ne sloviio ravno po tem, da so prijazni, us-^^^ irežljivi, urejeni in varni vozniki. To bi se naj sedaj ^^H spremenilo s posebno I mM Solo ^arma". kjer uksistc. ' I ki prihajajo iz vseh kotičkov sveta» učijo primernega obna^nja, s kakršnim naj bi pomirili nikoli zadovoljne in pregovorno prepirljive Newyorčane. V šoii sarma lakslsio učijn, da se morajo nasmehniti, utišati preglasno etnično glasbo, pozabili na polivanje s kolonjsko vodo in se r^ie siuširati, še posebej pa to, da morajo brez godrnjanja popeljali stranko ludi v Queens» Brooklyn in $c kam izven Manhauana. kjer je njihovo priljubljeno lovišče, saj za kratke vožnje piiberejo več za startnine in dobijo več napiiuine. Seveda ic, če je stranka zadovoljna, kar po vse večjem številu diplomiran-cev Šole šarma 2agolov(j bo. Nagrada za vsako vrnjeno kravo Vsak. ki ujame eno izmed številnUi krav. ki tav^io po ulicah New Delhija. in jo pripelje v posebni "zbirni center"» bo za svoj trud dobil nagrado v znesku 2000 rupij (46 dolarjev), pozivajo oblasii indijske prestolnice. Kolje poročal indijski časnik Hindustan Times, je sodišče v New Del-hiju sprejelo dekret, s katerim od mestnih oblasti zahteva, da nagradi vsako tovrstfio potezo, ki bo omogočila več reda na ulicah New Delhija. Po teh se dnevno neovirano sprehaja okoli 35.000 rikie, avtomobili in t ovornjaki, pa tudi opice, kamele in potepuski psi, V Indiji, kjer prevladuje hiu-duizem. veljajo krave za sveta bitja. Zaporniki v Guantanamu berejo Harryja Potterja Zaporniki v ameriškem oporišču Guanlanamo na Kubi občudujejo zgodbe o Harryju Pot-teru» je poročal ameriški časnik Washington Times. Dogodiv-ščine učenca čarovniške akademije v knjigah angleške pisateljice J.K. Rowling so na prvem mestu povpraševanja okoli 520 zapornikov» kijih ZDA obložu- krav, bivolov in podobnih živali, ki prispevajo k splošnem kaosu, ki ga ustvaijajo že pcšci, kolesaiji. jejo članstva v lerorisUčni organizaciji Al Kaida ali sodelovanja s talibanskim režimom v Afganistanu. Zaporniki so tako navdušeni nad knjigami o llarryju Potterju, da so celo zaprosili /a predvajanje filma, ki je bil posnel po teh knjigah, je za Washington 'Hmes povedal knjižničar v zloglasnem zaporu. V Singapur se lastniki lokalov bojijo prepovedi kajenja Lastniki gostinskih lokalov v SingapuijtJ se bojijo, da prepoved kajenja ne bo škodovala le njihovemu poslu, ampak bo privedla do tega, da se bodo turisti te zcpnc državice izogibali v velikem loku. je pokazala najnovejša študija. "Kot kadilec se moram odločiti med mestom, v katerem lahko kadim in mestom, v katerem tega ne smem početi. Seveda bom bolj naklonjen tistemu» kjer bom lahko kadil," je za časnik The Straits dejal Dennis Foo, lastnik priljubljenega sin-gapurskcga bara Devil's. Kadilci bil do na obmocu Singapuija od julija leta 2007 lahko kadili samo v 902 posebnih kadilskih prostorih. Kajenje bo prepovedano v 5449 lokalih io bo dovoljeno samo v označenih prostorih, ki lahko zasedajo na^iveč 20 odstotkov terase lokala. I & Vsaj nekaj Končno smo pri nas le prišli do decentralizacije «oblasti«. Nadzor nad največjim sitwenskim predorom Trojane bodo imeli »v oblasti« Štajerci. Nadzirali ga bodo z vzdrževale baze na Vranskem. Po cenah jih cenimo Sedaj, ko je nastopil čas kupovanja učbenikov in drugih solskih pripomočkov, iele spoznamo pravo ceno svojih (Hrok. Konec izgovorov bo slo po napovedili. bo do n eka te ri Sli ) ve ti c i kmalu izgubili izgovor za večerni izostanek od doma. /daj se še lahko izgovariajo, da so bili v kakšnem klubu, čeprav so bili v bistvu v navadni gosiilni. /daj naj bi laki klubsko-gosiilniski dejavnosti v veselje pravih gostilničarjev odklenkalo. Vse ob svojem Čeprav se sliši Čudnih iuiajo po prepričanju mnogih vlada, komarji in otpadi nekaj skupnega. Vlada nam vse leto vlada močno pije kri. Ko gre poleti na dopust, nam kri pijejo komarii ifl obadi. Težko in še težje Pri na me ravan ill gradnjah ra/nih objeklov je velika težava s pridobivanjem denarja: marsikje je to mačji ka^lj v primerjavi s pridobivanjem lokacij in drugih do voljenj. Označeno z rdečim Kolesarske sleze so v Velenju oziiačenc z rdečo barvo. Ker veliki) drugih udeležencev v prometu teh oznak ne upoáteva. so kaj blini lahko označene Se z dodatno na-raviîo rdečo barvo. Rdečo kol kri. Bazne brez baze Pri nas jc vse več primerov, ko bazne postaje sploh nimajo podpore lokalne baze«, in tudi tam, kjer že delujejo, ne služijo boijSemu razumevanju in sporazumevanju. »Pregon« tujcev /daj, ko je tudi na 'iroja-nah urejena avtocesta, tam ne bo več zasiojcv. In tuji turisti bodo še manj časa preživeli pri nas. Mladi, lepi in drzni Uspehi mladenk na raznih lepotnih tekmovanjih kažejo, da Velenje ni le mesto mladih. Tudi lepih! Da je tudi drznih, je znano že daJj časa. Nekaj dobrega Turistični strategi se veselijo letošiýega muhastega poletja. lako imajo jasnega krivca, zakaj letošnja turistična sezcma spet ni taka. k<»t Si) jo načrtovali. REPORTAŽE Mestna Trnuljčica se spet pogreza v spanje Staro Velenje spet propada - Praznovanje krajevnega praznika brez novih pridobitev - Jutri tekmovanje za naj godca, v soboto Sejem bil je živ V clonic - Prebivalci Siarc^^ trga v Siarcm Velenju so vse bolj razočarani nad propadanjem siarcga mestnega jedra, ki jc po obnovi v /ačeiku dcveulesi^tih Ici ôa scdolgospefa Irnuljčica prebujal iz sna. Danes se /ai vanj spel pogreza, To ohiulijo ludi obiskovalci Starega irga. ki lahko opazujejo vsak dan bolj razpadle in poškodovane pločnike, lokali, razen gos Unskih, zapirajo svoja vraia. kar nekaj hiš pa jc praznih in še vedno propadajočih. Nic kaj spodbuden uvod v praznovatîje letošnjega krajevnega pra/nika. a lakšna so dejstva. Leiosnji krajevni praznik v Starem Velenju bo potekal podobno kot že prejšnja leta. Irclje leto zapored bodo pripravili tekmovanje harmonikarjev z diatonieno harmoniko. Ibkral so praznovanje »razle-^ili« na dva dni, v soboto ho namreč trg v starem mestnem jedru spet sejenîsko obarvan, saj si brez prireditve Sejein bil je živ praznovanja ne morejo već predstavljati. Za prejánjí^ soboto napovedano prire-ciitev pa so odpovedali, ker so se bali dežja. PredsLsSnIk sveta KS StArn Vdet^e Rrjinko Meh o lelosnjem praznovanju pove: ftStaro Velenje bo tokrat /acdo praznovati jutri ob 16. uri, ko pripravljamo lutkovno delavnico. ki bo potekala dve uri. namenjena pa jc seveda našim najmlajšim, Ob 18. uri se bo začelo tekmovanje za Naj godca Starega Velenja. Najboljši harmonikar bo ntdi letos dobil skulpturo. V nadaljevanju bo za /abavo poskrbel ansambel Pgiista - V barako Kinološkega društva Varpolje jc ponoči prišel nepovabljen gost. Vlomil je skozi okno, iz barake pa odnesel nov53 mesorcznico, muUh praktik in alkoholne pijače. Kinologe jc oškodoval za dobrih 80 th soéak<3V. Branko Me/i: ^Xetos s prh dobitvami ne moremo po/t> va/ft/.» nost. da se v kraju ozrejo leto dni nazaj in povedo, kaj so v tem času uspeli narediti. Branko Meh letos ni zadovoljen. «Letos se res ne moremo pohvaliti. Uredili smo nekaj starQi plazov, nekaj cest smo »pofli-kaJi«, V starem delu nîesta je odprl vrata Hotel Razgoršek, Česar smo zelo veseli. ?,elimo si. da hi hotel dobro živel. Stari trg je namreč iz leta v leto manj lep, kar je debio kriva tudi denacionalizacija. Postopki tečejo nerazumljivo dolgo. Vendar pa imamo ludi nekaj zna-nili lastnikov stavb v lem starem mestnem jedru, ki so čisto brezbrižni in za lepSi videz kraja niso pripravljeni narediti nič. Veliko div pisov in pogovorov smo že ttarcdili z njimi, da naj svoje objektevsaj zii-varujejo, pa nič nc pomaga. Dejstvo je. da Stari trg spet propatîa in da ta del mesla nikomtir ne more bili v ponos.« Damijan Ktjajič: "Na sejmu se nam bodo pridružiti tudi novi obrazi,- Kljub temu imajo se letos nekaj načrtov. Na Ljubljanski ccsti naj bi začeli graditi javno razsvetljavo. Zelo se trudimo, da bi obnovili cesto v zaselku Straža, a morajo lam tudi sami krajani razrešiti lastništvo, Kaj drugega bomo lezko naredili. saj smo odvisni od mestnega proračuna.« Pogrešani »penis Street« Wíái v pogovoru z Brankom Mehom ne moremo niimo propadanja Starega trga. Prebivalci so zbrali celo podpise, saj postaja nočni hnip v gostinskih lokalih (predvsem. ko gostje Ic-te zapuščajo) vse hujši. Pri tem bi dejansko lahko največ naredili inšpektorji, ki očitno v ta del mesta iie zaliajajo prav pogosto. Tudi tisti, ki v Starem Velenju živijo že nekaj desetletij, pravijo, da tako hudo še ni bilo. Pogre- šajo »penis stre t«, kot so pogovorno poimenovali betonske siebriCkc. ki so onemogfičali paridranje po pločnikih. »Stebričke smo odstranili, ker so povzročali težave pri pluženju snega. Takrat smo se z MO Velenje dogovorili, da bomo stebričke nadomestili z novimi stebri, bolj prijetnimi na poglal. /.al se v nekaj letih to šc ni naredilo. Kar se ncic-nega hrupa tiče. pa je res. da so krajani vedno bolj nezadovoljni. Vsi lokali sicer imajo določen delovni čas, a po pripf^vedovanju krajanov se ga vvi ne držijo. Pri tem pa krajevna sktipnosi ne more narediti nič. to je sivar inšpektorjev. Po drugi strani pa se bojim, da hi ta del mesta zaptistili še lokali. Potem bo Staro Velenje Se bolj propadalo.« Sejem bo spet živ Difťktor Muzeja Velerije Damijan Kliajic skupaj s sodelavci tudi letos pripravlja sobotno prireditev Sejem bil jc živ, ki jo v sodelovanju s KS Staro Velenje pripravljajo že nekaj lei. t.etos bo menda še bolj bogata kot v preteklosti. »Prvič smo prire-ditev pripravili že leta 1986. v vseh teh letih pa seje ta etnološka prireditev dobro prijela. Na njej poskušamo prikazali nekdanje sejemske dneve v teh krajih. Povabili smo številne obrtnike, stare mojstre in ob icm poskrbeli za spremljajoče priro diive, ki bodo pričarale nekdanje sejemsko vzdušje, /ačeli bomo ob 9. uri. sejem pa bo iKlprt do 14. ure. Kar nekaj sodelujočih je že naših starih znancev, pridobili pa smo tudi nove. Računamo na vsaj lako dober obisk kot zadnja leta. ko je bil obisk res lep. Računamo pa ludi na lepo vreme.« ■ MODROMM KRONÏKA Nepreviden na parkirišču Vdetyc. Il, av^usla - Kaj se lahko zgodi, če na parkirišču ne piv tegneš ročne zavore v avtomobilu, bo na teži svoje denarnice občutil občan, ki lega ni storil, nj^ovo vozilo pa je po vozišču zdrselo sajno in udarilo v nasproti parkiran avtomobil, Policijo je o dogodku (Obvestila oškodovanka. policija pa je hitro našla povzročitelja. Razdejanje po vlomu .Vtozirje, II. avgusta - Policisii iz Mozirja so si žc prejšryo sredo ogledali razdejanje, ki ga jc za sabo pustil neznanec, ki je v zadnjih dneh vlomil v enega izmed vikendov na območju Moziija. Po opravljenem izgledu so v zapisnik zapisali, da je nepovabljeni gosi med drugim ukradel starejšo pišlolo, nekaj stolakov evrov in stcklcnico žgane pijače. Lastnico je oškodoval za okoli 120 tisoč tola ijev. Z avtom v hišo Paka pri Veler^u. 12. avgusta -V petek, nekaj pred drugo uro zjutraj, seje izven naselja Paka pri Velenju zgodila hujša pro-tuetna nesreča. Med vožnjo iz Velenja proti Slovenj Gradcu je V)-letni voznik osebnega avtomobila v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast na vozilom, zapeljal levo izven vozišča in trčil v stanovanjsko hišo. V trčenju seje hudo telesno poškodoval. Prehiteval v nepreglednem ovinku Logarska do lin 5Í. 15. avgusta-V ponedeliek ob 13,45 uri seje zgodila hujša prometna nesreča, v kateri je bil poškodovan kolesar Nesreča sc je zgodila na regionalni cesîi izven naselja Logarska dolina. - letni kolesar je vozil iz smeri Rijikc proti Sestram Logar. Pred blagim desnim nepreglednim ovinkom je dohitel pred seb<^j vozečega kolesarja In ga pričel prehitevati v trenutku, ko je izza ovinka iz nasprotne smeri pripeljal 47- letni voznik osebnega avtomobila. KJjub zaviranju je kolesar oplazil levi bočni del nasproti vozečega avtomobila in nato preko vozila padel po vozišču. Odpeljan je bil v bolnih nico Celje, kjer ugotovili, da je lUrpel hudo telesno poškodbo. Velenjski policisii so v preicklih dneh kar dretn ljubiteljem sproščanja s pomočjo omamnih hlapov marihuane zasegli to pri nas prepovedano snov. Prvemu sojo v/eli v petek zgodaj popoldne, drugemu v soboto malo pred polnočjo in tretjemu na pramičoi ponedeljek. Slednji jc bil ustavljen pri velenjski restavraciji jezero, pri tem pa je skozi okno odvrgel 2 zavitka z marihuano, kar možem postave ni ušlo. V petek popoldne, ob 16.45, je po Prešernovi cesti kolovratil vidno vinjen moški. Naj- Iz policistove beležke bolj všeč mu jc bilo tam nekje okoli središča vozišča, kar je seveda nevarno pijčetje. Policisii so po klicu občana odšli na kraj div godka in možaka najprej poskušali na lep tjačin prepričati, da naj gre s cesic. Mož ni imel te namere, pa še do policistov se ui prav prijazno vedel, zato so ga odpeljali v kletni apartma policijske posiaje Velenje, kjer je počakal, da seje spočil in sireznil. Nič kaj prijetno ni bilo Sošianjčanu. ki se je po 14 dnevnem dopustu vrnil domov in ugoiovil, da je imel nepovabljene goste. I/. zaklenjene dnevne sobe. Iz žepa srajce, mu je izginilo 5800 Evrtw. pogreša pa tudi nekaj drugih predmetov. Pravo junaštvo pa sta si v nedeljo priviv ščila dva junaka, ki ju še iščejo). Trg Bratov Mravljakov v Šoštanju sla polila z vnetljivo tekočino in prižgala. Lden jc stal sredi ognja, drugi pa je fotografiral. Umetnika sta policiji ušla. preden so prišli do kraja »per-formansa«, vendar za njima intenzivno poizvedujejo. V nedeljo že 12. kravji mimohod Letos naj bi prireditev popestrili tudi s kravjo ruleto - Društvo za mučenje živali še ne miruje Tatjana Podgorsai< V naravni areni CVnliovega travnika ob stari cesti Šoštanj-C/aberke bo Kulliu'no-^urislično društvo Kulturnica Ciaberke pripravilo to nedeljo že 12. kravje dirke oziroma kravji mimohtxl in konjski galop. Prireditev, ki vsako leto privabi mno/jco obiskovalcev od bli/u in daleč, bodo začeli ob 15, uri. Po besedah predsednika Kiillur-nice Gaberke Kranca .Šieharnika bodo - tako kol doslej • najprej pripravili konjski galop, na katerem naj bi sodelovalo blizu konj. Temu bodo sledile kravje dirke, na katerih naj bi se po 50 metrov dolgj progi pognalo X krav. Novc^si letošnje prireditev bo kravja ruleta. Lanska je bila poskusna, letos pa naj bi ugibanja obiskovalcev, v kater<> polje se bo »podelalan krava, zastavili bolje. Prav tako se bodo lahko obiskovalci preizkusili še v drugih zanimivih igrah. Dogajanje bodo popestrili tudi domači rokodelski mojstri in spretne gospodinje s svt^iimi dobrotami. Zaradi kravjih dirk ima kulturnica v teh letih še vedno težave z Društvom za mučenje živali. Na pogovorih na Upravni enoii Velenje glede prireditve je lelos sodeloval tudi (Hlvemik Društva za mučenje živali. 0 tem je Franc Štehaniik povedal: »Omenjeno dniStvo ima svoj pogled na prireditev, mi svojega. Nanjo vabimo njegcjve predstavnike od leta 19^3 dalje, a se za zdaj Sc nihče ni udeležil prireditve in se na lastne oči prepričal, da ne gre za nničenje živalic ampak kravji sprehod na 50 metrov doîgi progi. Krav nihče ne tepe. »lomi« in podííbno. Ce krava sleče, sleče, sicer jo spravimo naz^j na prikolico in nalo v hlev.« Kot je še po\Jdaril IVanc Šteharnik. je kravji mimohod najbolj odmevna, ni pa edina aktivnost, ki jo pripravi Kullurnica Ciaberke ( slednja deluje od leta 1993. šteje 180 Članov, od Is^ je aklivnih tretjina). Poleg skrbi za lepo urejeno okolje, za primerno praznovanje 8. februarja, prizadevni sta ludi obe nieni sekciji - dramska skupina, ki pripravi vsaj eno igro na leto. ter pevska druščina Cîaberski cvet, ki se prav tako rada oc^ zove povabihi povsod tja, kamor jih povabijo. Pod (Okriljem Kultiirnice deluje Še knjižnica» v kateri je bralcem na voljo blizu lOOU knjig. V poletnem času so njena vraia redkeje, v preosialili letnih časih pa pogosteje odprta, in vsak petek od IX. do 19. ure. Vanjo pa radi zahajajo tako mladi kot tudi siarejši krajani. nikoli sami g Franc Šteharnikf predsednik Huiturnice Gaberke ABITURA Podjetje za izobraževanje d,o.o. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOIA - PRODAJALEC Vpis v 1, In 2. letnik, PREKVAUFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK Pn PROGRAM (po končanj trgovski Soli) PRIČETEK BO V ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 2005, OB 16. URi V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOU -KOMERCIALIST (vi.stopnia) Informativni tjan bo v sredo, 31. avgusta 2005, ob 17, url - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) Informativni dan bo v sredo, 31. avgusta 2005, ob 18, url PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30 In 03/ 428 55 32 Litva Šaleško folklorno društvo Koleda iz Velenja je to poletje gostovalo v Litvi, Julija se je v Vilni odvijal 18. folklorni festival BALTICA 2005. Letošnje Koledino potepanje jc bilo eno izmed daljših. Diiljšjh evropskih - {ity kHomcirih. V približno deselili dneh smtj jih 5 preživeli v Vilni. 5 pa na avtobusu, skupaj smo prevozili 3700 km. Kakorkoli, folkltirisli smo navajeni dolgih lur, aviobus poslane naš drugi dom - ne sani roma 36 ur. l.nohčnovo/njt) si piv pesirimo / daljnim postankom v Krakovu. Že do tja se vleče, ne/a-iniercsirano gledamo slovaško in poljsko pokrajintî, ki drvi mimo nas. V Krakovu je seveda najprej (^bve/en sprehod po meslneni središču, ogled gradu Wawcl, preizkušanje javnega poiniškega prometa. za lažje nadaljevanje poti pa sc osvežimo v vodnem parku. Ulrujeni od nešíeiih spuslov po rdečem, rumenem, črnem» modrem ... toboganu in drugih vodnih aktivnostih zadnjih 15 ur vožnje prespimo, /budi me ustavljanje avtobusa. "Pripravite potne liste," sc spel glasi z Radwih usi. Oh, le meje, spitih se ne pozna, da po lujemo po Lvn>pski uniji. Mejna opravila nam v/amejo kar nekaj časa, podobno kot v pngsnjih primerih. Naj gre /a nakup vinjel, pregledovanje doku meni ov - nikjer nas lakoj ne spustijo čez. l.itva. Pretežno ravninska pokrajina 7. več kot štiri tisoč lede-niškimi je/crd se svetlika v zgodnjem jutru. Ura, premaknjena /a eno naprej, pomeni, da nismo več najbolj ločni in da ho treba pohiteti ... ht to po leh cestah! Oe jili trenutno ne popravljajo, jih širijo ali pa še nič od tega. Prvi nastopi nas čakajo že zgodaj popoldan. Baltica poteka vsako leto v drugi pribaltski državi • tako si vse nd IclH 1987 gostovanje delijo Litva, I.alvija in Tstonija, Poteka pod okriljem mednarodnega folklornega združenja CjOPl'. Pi»u-darek BALTICE je na avtentični folklori in zgodovinski raznojj-kosti narodov. Letošnja tema je bila posvečena CLOVIÎKLJ. njegovemu obstoju. razv<îju in ustvarjalnosti, Lauxjnitia. naša vodička, je prvi stik z Baltico. Odpelje nas v študentski dom na obn^bju mesla. Kosilo kaže na dobro hrano in vsi si le želimo, da bi lakšna tudi dobro obiskani. Čeprav so nekoliko bolj uradni, spet vključcjejo učenje korakov. Predstavljamo sc s pestrim programom, skrbimo, da se na istem odru ne ponavljamo in da smo vedno nekaj posebnega. Vsak nastop prinese določeno mero napetosti Smo mlada ekipa, marsikateri plesalec, plesalka sloji pr- vič v določenem kostumu, prvič pleše kakšno koreograiijo, Spodbudne besede in pametni nasveti odmevajo vsepovsod. Seveda se lahko ktjrak zamaje tudi „bolj izkušenim".... a so navdušen aplavz in pohvale spet nov dokaz, da gledalci ne opazijo napačno izbrane noge. koraka, ampak da sta uaj-bolj primcmbna nasmeh in wsela drža. Ko zapuščamo prizorišče koncerta, se ljudje ozirajo za nami. Čestitke in pohvale se sii- Obisk v mestu Druskininkai Nastop na ulici v VtM sijo z vseh strani. Čeprav je že na odru nova skupina, je pozornost Še vedno usmerjena v nas. Med drugim dobimo jnimogrede" tudi vabilo na festival v Belgiji. Večerna druženja z ostalimi udeleženci festivala kar prekipevajo od energije. Vsaka skupina hoče pokazati karseda največ ... Muzikanti se prerivajo in se potegujejo za pozornost. Seveda so tisti bolj vztrajni, lahko rečemo tudi najglasnejši, največkrat uspešni. Nekolikšno nasičenost z balkanskimi melodijami (zanje so si prizadevali Makedonci, Hercegovci, Bolgari in podobni Turki) rahljamo Slovenci s „frajtonarco**. Belgijci in domačini nas hodijo prosil, naj ustavimo npr. Turke, saj ne morejo kar naprej poslušali bobna in piščali... i.ilovščina nam kljub popolnoma neslovanskim korcninatn ne dela težav. Preprosto pravilo: slovenski besedi dodaj -os, -as. -us in to jc to! Mesos. cukrus. pastas... in Juretov bambusi Litvanci se učijo v šoli nemško in rusko, arigleščma je šele drugi tuji jezik. Srečo imamo, da Lauxmina obvlada angleščino, prav tako večina organizatorjev, tako da do neljubih zapletov ne prihaja. Veliko več težav imajo npr. Turki ki znajo le turško ... Tisto juiro, ko vsi Kîlcdniki šc sladko spijo, z Andrejem (ki ga organizaloiji prekrstijo v Andre-asa) hiliva s pripravami. Vodička naju nestrpno čaka in že se peljemo proii mestnemu središču. V vladni palači nas (predstavnike vseh skupin) namreč sprejme litovski predsednik, g. Valdas Adamkus. Sp bolj enolični, vedno manjši in vedno bolj zeljnati. Dodatkov jc na mizi vedno manj. Naših obiskov pri uličnih prodajalcih hrane pa vedno več... S koncem festivala se približuje krst. Sprejem novincev med prave člane. Na lurneji sla lokral prvič Anja "Petkovnikus" in (ra-šper "Lahovičius". Kt)t ponavadi se napetost zvišuje vse do večera, ko zelenca preizkusimo, če sta vredna naše družbe. Na zahtevna vprašanja kviza odgovarjata zelo slabo: miška Riška, Lah ima kratke noge, dolžina litovskega zimskega dneva, ^vcže (Jccne naših maturantov. 8-putkral .,. so zvita vprašanja, ki jima delajo velike preglavice. Kljub temu sc odločimo. da jih sprcjTUemo v naše vrste. Rablja Miha in Rok ("Ka boma midva rab'la?'')iu dodobra umijela vseh grehov, onadva pa svečano prisežena v novi stan. Pel dni je minilo hitn>, napt^ren lempo festivala, dolge vožnje od našega študenta do prizorišča so nas pošteno izčrpale. Še vedno pa ne do konca. Ko sc namreč spel vkrcamo na avtobus, nas do doma čakalo še skoraj 2 dneva vožnje. Za X ur se ustavimo v Varšavi. si ogledamo poljsko prestolnico in naredimo manjši piknik. Pot do doma je od tu le še malenkost. Nekje v Avstriji nas ujame dež. 9 dni smo se mu spretno izmikali ... lurneja je vedno ttckaj posebnega, vrhunec letnega Ko led i nega dela, prikižjitisi. da sc med nami spletejo še bolj prisme vezi, Po-nosni, da lahko v sTet ponesemo del naše kulture, nasmejani zremo v bleščeče refiekiorje. In se vedno radi vračamo dimiov. V domačo mamino kuhinjo ... "Zaužiti naš skupni uspeh je enako kakor krožnik domače nedeljske župce!", je zapisal v dnevnik naš Andreas. ■ Katarina Ostruh Hvala sponzoriem. ki sie nam omogočili "Ballico": Premogovnik Velenje, d. d., lermo elektrarn a Šoštanj. d. o. o,, Alsa nepremičnijic -Sabn Alijagić, s. p,. Ciras - Slane (inihcr. s. p.. Atelje krajinske ariii-leknire Piano - Saša Piano, s. p.. Pekarna Sezam, Andreje, d. o. o.. As Inženiring, d. o, o., Jamnikar Darko. Koláry club Velenje. Crore-nje IPC, d. o. o.. Nl.B. d. d.. AB agencija - Rebeka Kobicr. S. p.. Pekarna Vndončnik. Matjaž Gutck. Era, d, d.. Gorički sad. z. o. o,. Celjske mesnine, d. d.. Mladinski servis Velenje, d. o. o. VI PIŠETE Fitoterapija Zdravnik svetuje Pisalo sc jc 195X. S prijaleJji smn se ra/posajcno igrali na dvo ri^ću prud rjavim pciinpeideseiDr-čkom. (M paJcu sem si na asfaliu grdo odrgni, koleno. Kri, bolečina . sol/c Í1 sirah! v naskil-njem irenutkc vsi nir/licno iskali zeleni irpoicc. Malo sem ga poslinil in jiove/nil preko odrgnine. Kakšno olajšanje. Aii zaradi nežnega pritiska na poškodo-VHni sklep ali /aradi ohčulka. da bo zadeva pomagala. Kakorkoli že. Kana se ni zagnojila. Je pomagala slina, irpoia* ali mladostniška odpornost? To v tem ircnulku ni već važno Za zdravljenje razlicnili bole/ni / /clii^či ali njihovimi izvlečki up<ïrdl>ljamo pojem lito-lerapija. V tradicionalnem zdravilstvu ljudje že tisočletja uporabljajo lisic, cvetove, semena. korenine ali vejice ray--ličnih /dravi nili /cclišč v sve/i ali su^ni oblikj, U delov rasi-lin pripravljajo številne čaje. Različne dele zelišč pogosto namakajo tudi v dkohol. Pripravki sc lahko uporabljajo f^e v obliki mazil. prai^kov »li kot sirup. Včasih dele rastlin uporabijo v nepredelani obliki za zdravilne obloge. /e Aristotel je pisal o pomenu zdravil, ki jih najdemo v naravi. Skozi stoleija so se ljudje ohranjali in zdra/ili z /eliSči. Zaradi nizke koncentracije zdravilne učinkovine jc bilo /dravijenje pi> gt^slo dolgotrajno in nezadostno. Težava je bila ludi v odmerkili. saj je bila konccniracija učinkovine od pripravka do pripravka zelo različna. Sodobno farmakotcra-pijo smo začeli pisali šele konec 19. stoleija. Tehnologija izdelave zdravil seje v desetletjih izboljše- vala. C'istosi preparatov sc jc močno povečala. Poraba zdravil sc je bliskovUo razširila zaradi agresivnega marketinga, ki ga. po-le^ objektivnih potreb, vodijo predvsem ekonomski interesi. Danes lahko v vsaki lekarni na oddelku »zelenih zdravilni najdemo širciko paleto zdravilnih učinkovin iz zelišč. Ob hkratnem jemanju zdravil lahko ti pripravki privedej-vcčujcjo imunsko odpornost in preprečujejkvarc5 jeter ali celo smrt, zalo sc jih moramo popolnoma izogibali. Pomembno je, da se zavedamo posledic uživanja takšnih pri-pravk(»v. Učinke, a ludi posledice, moramo poznati sami. predvsem pa jih mora poznati naš izbrani zdravnik. Strokovnjak za zelišča dobro pozna zdravilne rastline. Ve, kje in kdaj rastejo, kako se nabirajo, kalen deli rastline vsebujejo zdravilne učinko vine. Farmakolog temeljito razišče aktivne substance. l'armacevi pripravi »zclcjio zdravilo« v primerni in stabilni obliki, zdravnik pa je tisii, ki preveri in kontrolira njihovo učinkovitost. Zato se moramo pred uporabo različnih pripravkov iz zelišč o njihovi uporabi posvetovali s svojim zdravnikom. Od vseh živečih ljudi ua zemlji uporablja moderna zdravila le dobra tretjina, preostali pa se zdravijo s poceni dostopnimi zdravili iz narave. Dostopna so Mnenja in odmevi Rupel + zunanja politika - O Nisem picstci, kaliko sem napisal kriiiCnih prispevkiw na račun nase ai« nanic polidku in njenega prvega rnoža Dimitrija Kupb. Največ sctn sc ukvajjal 7. našo zunanjo politiko do sostídov in 7« pregovorne nuuspešn na nacitmalnih virih obvcAčarya i/vedeli za mrvo afert^ v zvezi z dvema našima sosedama, Hrvaško in luUijo. Ti tlr/avi sia sklenili lajni sporazum o (razdelitvi, doU> čiivi) epikonitnenlalnega pasu na Jati ranu. Da gre v resnici za lajni sporazum, ki sc siccr lako ne imenuje, polijujejo nekatera za Slovenijo po membna dejstva. Uiadna Slovenija o diigajanju ni (>ila obveščena kol seda, ni bila pritc^icna koi stranka, čfifudi hi bilo eno in drugo pričaki>-vati, v kolik<^r bi nas Uiko (Irvaii na tini kcH lialiiani na drugi sirani jemali lesmx TàU> pa iiiC! Glede lega (tajnega) sporazuma, ki je bil sklenjen kol lavno rak z^io , da bi sc ognili Sloveniji, urcj» nekaj, kar je na škodo naših interestiv. Predstavniki ene in drug,c dežave želijo sedaj stvar /niinimaiizirati. Češ da g>re za tehnični sporazum. Za taksen, ki ureja nekaicro poctrobnosii (!) tistega. skienjenega davnega leia ]%Z med nckdsanjo SFRJ in R liaJljo. Da je sumljiv«, nada(je izhaja iz zatijcva-nja. da npi. U'ilaicralncga sporazuma nibUozaio, ker Slcjveaija pohrvaškili zatij<î^anjjh ni naslednica SllU v pogledu določitve C pikom in cial nega pasu na iadiami, icmvcč Ic Hrvaška. Moram pri/niti, da me Hrvati iičijo lunogo Pivari v pogledu sukeesiie in ptjložaja Slovenije pri tem. / drugimi besedami povedano, lo pomeni, da glede 'dedilčine« po nekdarii Sl'KJ nckdai^ie republike navedene federacije le niso v enakopravnem položaju. Isti luvaški pretišlavnik je še izjavil oziroma povezal vzrok s posledico, češ da Slovenija ni upravičena do lega pasu. ker nirna prostega prehoda na odprlo, lo je meilnaríxino morje- Glede zadnjega predbrKlneja lahko rečemo; pii smo lam. Kje pa je spoia-zujn "DrnovSek-RaCan« in drugo t. i. «prijateljsko« st^delovanje s sr>scd-niimi državami» ktu to zna ponavliatl gospod Dimitrij Rupel ? Od vsega lega en velik »NIČi. Tako ludi iahko lečemo glede spiuamma me, kar pomeni, da npr. vse ladje v Koper in iz njega vozijo po irrvaStem ozemeljskem, tu jc icrilorialnem nioiju. Kako nevarno in neodgovtîTTioje load našezunanfe politike, ki je vse od tisamosvojhvc sem samo rožice sadila, za vse vedela in nič ukrepala, mislim, ds ni peršek. Vejjclncj si ploska kar sama pod meniorslvoDi oceiainji on ob lem i/d at no pomaga, saj jc v len) že zelo izkiišen glede na dolga leia samohvale, ob spretnem zavajanju vseh zaposlenih in uide Srše javnosti. In če dobro ixmiislim. si imata res samo čestitali, da jima je uspevalii in jima §e uspeva slepiti sebe, bivse zaposlene in nenazadnje ludi vse» M jima hočejo pri «il uhnili. Torej napočil je čas. ko bosta zopei "sijala'' med vso slovensko elito in prepričevala vseslovensko javnost q svoji neizmerni sposobnosti, "le jima jaz sicer ne oporekam, kot jiiîia ne oporekam truda, da se ohrani vsaj nekaj delovnih mesu Ampak vsi vemo. da se brez ljudi, ki garajo v pniizvod-njt, ludi delodajalec ne more izkazali. V 30 št. NaSega ť'asa je v prispevku z naslovom "Cirupa Eum us^vižno zaživela" gospa GaberSck omenila, da je likvidacija dolg in zapleten postopek, Veijamem ludi lo, ampak vseeno se spra.^nfem. čemu je lako in kar ne mt)rcm si. da ne bi pomislila, zakaj bi tudi v odmaknjenih krajih. Zdravljenje ni vezano na drago moderno diagnt)siiko in ima malo sirnnskih učinkov, /aradi nizke Vi^cbnosti zdravilnih učinkovin pa je Žal pogosto dolgotrajno in nezadostno. V zadnjih desetletjih so vcl:ke mednarodne farmacevtske firme pt^kazaie izredno zanimanje za zdravilna zelišča. Raziskave so rodile prve uspehe. V zimzeleni vrtnici, ki raise na Madagaskarju, so odkrili snov vin-krisiin, kije odličen ciiosialik in sc Jporablja m zdravljenje levkemije pri otrocih. Iz isic raí^llinc so izločili snov. ki SiO jo poimojiovali vinblasiin in se uptJrablja pri zdravljenju druge oblike raka (-Mb. llodgkin). Kljub modernim zdravilom, ki bodo v prihodnje vse bolj gensko iiî specifično usmerjena, pa bo (1-toierapija ncdvbvc[ial zakon o prepovedi oglaševanja tobaka. Je torej želja po cigaretah potreba, ki jo vzbudijo oči? Cc je lako. zakaj potem ne obstaja zakon, ki prepoveduje oglaševanja sladkarij, da bo prebivalstvo shujî^alo in s lem zmanjšalo možnost za razvoj diabetesa? Kakšno mnenje imajo o tem naključni sprehajalci, pa smo povprašali po velenjskih ulicah. M^da Pajk: »Cč bi oglaševalci imeli pr>sto pot pri oglaševanju, mislim, da bi se kakšen odstotek kajenja ze /višal. To, da so imena tobačnih tovam hi fim^ prisotna na večjih športnih tekmovanjih, ni razlog, daje kajenja veliko. Kdor kadi. pač kadi. Mogoče bi se povečal kakšen odstotek mladih, ki bi po ogromnem napisu, ki ga zagledajo, segli po samih cigaretah, saj vsakega zanima, kaj se skriva za velikimi črkami. Sicer pa vsak mlac človek želi na začetku poskusiti, kako je kadili, in če mu paše. pri lem ostane, zalo ludi ni večje razlike med kajenjem pri mladih In siarej-šiJi.« Klara Donko: »Ne vem, če bi se prodřOe tobačnih izdelkov po večale v primeru, da bi oglaševalci imeli prosto pot pri oglaševanju. Ce bi z zakonom prepovedali oglaševanje, kot na primer ua dirkah formule 1. dvomim, da bi kajenja bilo manj. Pri mladih ga je ve ljetno več kot pri starejših zaradi družbe, radovednosti. ker to delajo drugi in sc jim zdi. da je Jure Krevh: »Ce zakonov o prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov ne bi bilo. bi zagotovo bilo več kajenja in seveda večji prodaja izdelkov. Oglaševanje je nujen predptîgoj za prt>dajo. bi sneli vse reklame Z3 tobačne izdelke na večjih tekmah, menim, da razlike pri kadilcih ne bi bilo. Kadilo se bo. s propagando aii brez nje. Tako pačje, kar si enkrat zamisliti, to počneš. Pri mladih je kajenja nedvomno preveč, saj kadijo že deset- ali dvanajstletni oiroci. Mogoče so za to krive motnje v družini, otroci pač vidijo pri drugih in mislijo, da morajo tudi sami to storiti.« Elektra začela priprave prva v Sloveniji v novi sezoni ekipa precej spremenjena -Vodil jo bo Dušan Hauptman - Cilji ostajajo visoki K kovnjak Martin Sieiner, popoldan v šoSianjski šporlni dvorani. Državno prvensivo se prične 15. okiobra, filektra pa je s treningi pričela ?.c s 1. avgustom, in sicer kot prva v Sloveniji. »lUekrra jc znana, da veliko in dobro trenira. Mogoče lahko s kvanliieio nadomestimo kvaliteto. Osnovni razlog za (ako zgoden začetek priprav pa je moj prihod, saj sem moral sam spoznali ekipo in ekipa mene, moramo sc navaditi drug na drugega,« zgoden začetek priprav pojasnjiiie Hauptman, ki pa ima se nekaj neznank pri sestavi ekipe, saj so po koncu lanske sezone Šošlanj zapustili Duš-čak in Mirkov I č ter KrejiO. Buršič iu Ručigaj. Kar pet igralcev, torej, ki so bili v zaključku lanske sezone ključnega pomena za ekiptj. Zaenkrat je novinec samo Ljubljančan Gregor Mali. Z njegovim prihodom na zunanjih polo/ajih dodatnih okrepitev ne ISČejo, saj se bodo prvi ekipi priključili tudi nekateri mlajši. Hauptman je kot zelo perspeklivna igralca, v ka- tera je vredno vlagali, omenil Do-bovičnika (letnik 198H) in ŠIpuro (19K7) in poudaril, da se mladi lahko dokazujejo, le če dobijo primerno minuiazo. »Zadaj pa je nekaj drugih še nekoliko mlajših igralcev, ki so zelo zanimivi, poseben kapital ['lekire pa so mladi zelo visoki igralci. S pametnim delom lahko inia lîlektra čez nekaj let povsem domače prvo moštvo,« dodaja Hauptman. Nekaj večji igralski primanjkljaj ima članska ekipa za zdaj na cen-irskih pozicijah- Na tem mestu iščejo še eno ali dve okrepitvi. Nekaj igralcev je ze bilo na preizkus- rodni turnir - 2. memorial Malja/:» Nalka, ki bo 9. in 10. septembra, na katerem bodo poleg Tlek-Ire igrali še Mašinac Kraljevo. Pivovarna I.flško in Helios Domžale. Ker ekipa še ni dokončno oblikovana. cilji za zdaj še niso povsem naiančno določeni. »Zagotovo je naš cilj, da Ivîektra pt^trdi staius stabilnega prvoligaša -lako v organizacijskem kot tudi v tekmovalnem smislu - in s tem (ihraiii dobro ime, ki ga ima v Shv veniji,« je zaključil Hauptman. ■ TjaŠa Rehar, foto: vos t •m* m ř ^ Novi trener Ouian Hdtfpfmdii nji v Šoštanju. To so bili lujci, ki pa niso bili primerni za vključitev v ekipo, »Moja filozofija je. da mora bili tujec najboljši član moštva,« popularni Dule pojasnjuje, zakaj se niso odločili za tijihov nakup. Izrazil pa je tudi 7e[jo, da bi dali možnost slovenskim igralcem, ki pa jih Zlil na igralnih mestih pod obročem ni na pretek. Oasa za oblikovanje ekipe pa je še kar uekaj. Flektra bo p« dvakrat dnevno nadaljevala s irenitigi v Šoštanju in Velenju vse do 25. avgusta, nato pa se odpravljajo na etioie-denske priprave v Kraljevo, kjer bodo odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem z domačini. »Tekma je najboljši trening,« pravi Hauptman. zato jih bodo predvsem v septembru odigrali veliko. Vrhunec bo zagotovo močan medna- Katarina Srebotnik pridno napreduje Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je po zmagi na lurniriu v Stockholmu, kjer se je končal WTA-turnir z nagradnim skladom 140.000 ameriških dolarjev, na lestvici W'fA pridobila 16 mesi inje trenutno 46. igralka sveta. Srebotnikova je uspehu v posamični konkurenci dodala še zmago v dvojicah- V posamičnem finalu je s 7:5. 6:2 premagala prvo nosilki) tumiria, Rusinjo Anastazijo Miškino, ki je po dobri uri in pol igre s Katarino priznala, da je bila Slovenka veliko boljša. S Francozinjo Emiile l.oit pa sta v Hnalu premagali Čehinjo Tvo Birnerovo in Italijanko Mam Santangelo s 6:4 in 6:3. Turnir v Stockholmu sem z izjemo čelrtllnalnega dvoboja proti Caslanovi odigrala za desetko, če se izrazjm v študentskem jeziku. Z Miškino sem igrala žc nekajkrat, a jo prvič premagala. Zmaga je toliko bolj sladka, ker sem jo dosegla v finalu. Sem v zelo dobri formi in celolelno trdo delo se obrestuje. juiri zjutraj poiujem na turnir v New Haven, potem pa me čaka še nastop na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku." je še dejala Katarina Sreboinik. ■ tip Prve dni so nabirati moci s tekom okrog jezera v Velenju. Spodbuden začetek prvenstvo je steklo tudi v tako imenovani Štajerski ligi. To so ustanovili na pobude Medobčinskih nogometnih zvez Celje, Maribor in Ptuj. /.ti samo ime pove. da zdru'?,ujc klube iz o mc rti en i h nogon^einih zvez z namenom dviga ravni kvalitete iii organiziranosti nogometa na omenjenih področji. Ligo sestavlja štirinajst klubov. V njej igrajo tudi Šošlanjčani, ki so - kot pravijo - administrativno izpadli Iz tretje lige. Za zanimivost naj zapišemo, da lahko ima vsako moštV(f v tej ligi tudi enega igralca, ki nima slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Hvropske unije. Na vprašanje, če imajo, kakšnega tujega igralca, st> v Šoštanju odgovorili: »Imamo same domače pobe. za tujce nimamo denarja in tudi za zahtevne domače igralce ne.« Zadovoljni pa so, ker znova dobro sodelujejo z Rudarjem, saj so kar štiije velenjski igralci na dvojni registraciji, kar pomeni, da bo igrali za štajerskega lig asa, če jiii Rudar ne bo potreboval. V novem prvenstvu Šošlanjčane vodi nekdanji njihov igralec Taik Koca. Šošlaiiičani so v prvem krogu gostili moštvo Mous Cl au d iu sa iz Rogatca in ga premagali z 2: 1. V sobotnem 2. krogu bo Šošlanj gostovali pri Brunšviku, kije v prvi tekmi z 0 : 1 izgubilo v goste h s Kungoto. ■ vos Doma« so bolje 'plavali' Z zmago z 2 : 1 so si nogometaši Rudarja priigrali prve letošnje točke - Tekma na trenutke bolj podobna vaterpolu kot nogometu - V soboto Rudar e v Ajdovščini Na tribuni se je zbralo kar preccj glodalcev, ki so s Jom p<îka/ali. da nogometašem po treh uvodnih iv)ra,^ih niso obrnili hrbta. Najbrž pa hi jih bilo še več. če ne hi kakšne pol ure pred začetkom tekmo začelo močno deževali- Močan naliv je trajal prccejseiî del prvega polčasa, v nadaljevanju pa je dež vemlarle nekoliko jenjah CHetlalci so posebej močno zaploskali Mlrncsu Ibrahiinoviču, najboljšemu strelcu druge lige v prejšjijem prvenstvu, ki jc po poškodbi prvič zaigral v novi tekmovalni se/oni. A na uvodni tekmi ni dosegel wideika, (X'ilnt) ga žoga šc ne uboga, kol si /cli. kar je razumljivo, saj ni igraj nobene prave pripravljalne tekme. Veliko priložnost je imel dobrih dvajset minni pred koncem, potem ko je Rudar že vodil z 2 : 1. Gostujoči vratar .lasmi» I landmiović je v svojem kazenskem prosloru podrl C/orana Dragiča. dobil zalo »samo« nimeni karton, celo moštvo je sodnik kaznoval z najstrožjo kaznijo, Ibrahimovič pa je z bele točke zadel levo vratnico. Zaradi izključitve v <'eljii je manjkal Alem Miýsikovic (štiri ickmc kazni), šc vedno pa ni zaigral oboleli ICdi Uoršln^^r. Razmočeno igrišče je zahtevalo od igralcev i/jemne napore, poleg tega so imeli veliko težav z obvladovanjem žoge. Zal o tudi niso mogli pokazati pravih akcij, saj so igrali v glavnem na dolge podaje: pač si prizadevali, da ž(5go čim prej izbijejo izpred svojih vrai in da jo nîorda 'ujame' kdo izmed napadalcev 1er zatrese mrežo. A se ni razpletlo po takšni taktiki. Za prvo Rudarjevo /mago je najbolj zaslužna obramba vrsta, konkretno Dainjan,^«-seničnik in Pelvr Mernik. Sicer pa je zmaga je zniaga. ni pomembno, kdo je strelec. Frener Drayo Kiisiajnšek je ob tem dejal: »V lakem vremenu lo ni presenetljivo, Žoga je hitra, spolzka, obrambni igralci pa so navajeni 'nabijat'.« in nadaljeval: »Vedno gre nekaj narobe. Pričakovali smo drugačno lekmo, zato smo morali h liro prilagoditi tekmo vremenu. To nam je uspelo. Dviikrat smo zadeli, ob tem pa zapravili še cnajsimelrovko. Jasno je, daje Ibrahimovič želel zadeli. Je pač imel smolo. "Poda tudi la /maga je lepa in mislim, da bo sedaj nekoliko lažje, vsaj psihološko. Nismo več na ničli.« Na vprašanje, kaj pričakuje v tekmi j> Primorjem, pa je odgovoril: »Uh. kje je še (a lekma. Jaz Se uživam oh prvi zmagi, vi pa razmišljale že o novi lekmi. Nanjo se bomo začeli pripravljati jutri.« Vodilni gol je dosegel JeseničniJc z močnim udarcem s približno 25 m. Zakrivil ga je ICdmond do v sezoni 2005/2006 nastopili v najnižji nogonicini li^i. so zaceli priprave nanjo sredi prejšnjega mcseca. ('I«nskt> ekipo irt^nira Peter Irman, ki je lani uspešmj voUil mladinsko enajste-rico. Trenirajo vsak dan. razen oh nedeljah. Da konca prejSnjejia ledna so odigrali dve prijaieJjski lekmi. in sicer/ Ljubnim (3:0) in mladinci trboveljskega Rudarja (9:0). »Dediščina prve lige je naredila svoje in zaradi nje smo v Šniarl-nem /.asiavili nogometno Igro ptv vsem znova. Olansko ekipo ivo- rijo fanijc. ki so sc nogometnih korakov naučili v Šmarlncm, v minulih se/onati pa so nastopili v okoliških klubih ni/jcga ranga. Dejstvo je, da se v danem ire-nulku lahko zanesemo le nanje in skupaj / njimi vrnemo smarski nogoniet na raven, ki mu glede na dolgoleino tradicijo ludi pripada. Razmere v klubu ne diipušcajo priprav kje drugje» zalo s pridom izkoriščamo možnosti, ki jili imamo na voljo doma.« Na sc/namu članske ekipe je 20 imen. od tega je pet lakih, ki bodo v prihajajoči sezoni nosili dres mladinske enajste rice, V primerjavi s Člansko ekipo, ki je končala minulo sezono, je tokratna precej spremenjena. V novije namreč le peščica fantov iz lanske sezone, kar nekaj nogometašev pa je odšlo ]/, kluba. Njihovo mesKî so zapolnili mladi, ki so v minuli se/oni zelo uspešno nastopili v drugi slovenski mladinski ntJgomeini ligi. Koi je povedal Peter Irman je ekipa zelo mlada, saj šteje najstarejši igralec 24 let. In kakšen cili so si zadali za prihajajočo sezono, ki ji^ začnejo v soboto, 27. avgusta (srečali se bodo z ekipo 1 jubncga) ? »Vsekakor v čim krajšem času priti na raven tekmovanja, ki bo zadovoljil okuse nogometnega občinstva, ki v lem kraju zelo dobro vc. zakaj se igra nogomet,« je sklenil pogovor Peter Imian. ■ tp Članske ekipa skupaj s trenerjem Petrom trmanom in Jankom Vuzemom, sekretarjem Nogo- metnega kluba Šport je na prvem mestu Diana Nakič si počitnic ne bo privoščila - Ni ji žal ničesar, kar je zamudila zaradi tenisa Tina Pandža Za uspešno športno kariero je potrebno ^.rfvovati veliko časa. Po letih intenzivnega ukvarjanja s ireningi pa marsikateri športnik ludi ugotovi, da je poleg tega žnvoval rudi »nora« najslniška leta. A lislim, ki ljubijo svoj spon. je \o vseeno, Diana Nakič mije zaupala, da se zaveda, da bi verjetno hodila ven pogosteje in da bi zagotovo imela več prijateljev, če ne bi vsak dan preživela šiiri ure na treningih lenisa. Vendar ne obžaluje niti irenuika, ki ga je piv Če bo Dlana še naprej uspešna, se bo s tenisom ukvarjala profesionalno, svelila športu. Pri devetih letih je začela resn(ï trenirati. Je varovanka Matjaža Grosmana in Jaroslava Vratislava. V letošnjem letu je trenirala dvakrat na dan tudi med šolskim letom, vendar ji to ni ptinašalo nikakršuili le/av v šoli. /aradi lenisa si ni izbrala gimnazije, čeprav je bila v osnovni šoli odličnjakinja, >Na srednji turistični šoli nimam nikakršnih privilegijev kot športnica. Ocene moram ravno tako pridobili kol vsi ostali, zalo poskrbim za to ponavadi na začetku semeslra. Kar se pa tiče snovi, ki jo zaradi treninga zamudim, pač sama nekako nadoknadim, saj je lo moja dol/.nosl.« Sedemnajstletna Diana je zimska in poletna dr/avna prvakinja v tenisu do 18 let. Naslov prvakinje je DOSJ'CïLA dvakrai v ka-icgoriji do 14 let ter enkrat v ka-legoriji ÚO Ifi let. Tudi pri članicah je bila uspešna, saj je bila pozimi tretja ter poleti druga. Tekitmje ludi v lujiiii. Veliki) ji pomenita dve uvrsiiivi v po I finale v Avstriji na UIT turniriu (Inernational Tenis l edeariion) do 18 let. »Najdlje, kamor sem potovala, je bilo do Tajvana in Kanade, kjer so bile mednarodne otroške igre. Te so bila lepa izkušnja, saj se je dalo vi- deti še kaj drugega ktn samo teniško igrišče in manjšbrih rezultatih. ^Boljši kot so rezultati, boljši si želiš biti tudi kasneje v članski konkurenci, da pač potrdiš tisto, kar si dosegel v mladinski. K motivaciji pripomore ludi 10. da dobK) sodelUJliM s trenerji in predsednikom Šaleškega teniškega kluba Hvgenom Der-varičem in sem jim za vse resnično hvaležna.« Počitnic si letošnje poletje ne bo privoščila, ker ves čas trenira. Tisti prosii čas, ki ga ima. pa preživi ob prebiranju romanov in poslušanju glasbe. Pravi, da je tenis kol šport nekaj posebnega in zato si ga je izbrala. »Ima samosvoj čar. ki ga ni nikjer drugje. Ogmmno časa preživiš na igrišču, ne tako kot pri drugih športih. Ko se enkrat vživiš v igrvnega prvenstva še trenirala, vendar so bile bolečine v petni kosti prehude, da b: lahko stoodstotno opravila z vadbo. »^Menim. da je bolje, da konča sezono in se pripravi na novo, kot pa da bi brezglavo hodila s tekme na tekmo brez možnosti dobrega rezultata,« je še dodal, ludi menedžer Jolande Oeplak, Robert Wagner, je potrdil novico o njenem predčasnem koncu se/one. čeprav je sam upal, da bo še nastIÍLukvi; 08.75 pQlelts/dulionUilm 09.5(1 Slovfln^i V8MM 10.50 Poinniïifklub 17.00 HDmvooko,3/3 13i]0 Poročila, ^oft, vrenje 13.20 lunsuka 13.40 Sluvanfd;i uinnki 14.G5 Minula r.. kvartet 7 plus 14.15 Mali mpnih, 8/15 16.05 [milindetekiiv^.nsm^kifilm l/.OO Prjročila.^ori.vrems 17Jb O/are 17.25 Sohtia, w Manbor 18.40 Pnliaj? Nodi. risanka 19.00 Dnevnik, vreme. §pori 70.00 (^koladns sani», 8/10 2035 Velika Itnona (nalaya ekrana 7130 Pnsveiunaijko(i.//8 72.00 PDroi;i(H.ipofl, vreme 77.35 Bngada.7/15 2330 Dralujlnva dedir^a. I d m 00.55 Dnevnik, šport, vreme 0135 Dnevnik/Hm:?t$ke IV 07.00 fiilokarial SLOVENUA 2 06.30 Infnkanal 11.00 Ivfjrndaja 11.30 ininkanal 12.45 Iv prodaja 1350 Sktyiřas 1330 Kdaj JR moški moški?, otím^i lilm 14.55 Primorske ;dial)i\ gled, pred. lG.bG Košarka |M|,Slov8nfja: Finska, prenos prij. tektne 19.00 Ja/sempamij/ikani,d(^r!i. oddaja 70.00 (iiavniiïumijiitii>c.l/2 7140 Saganřorsytih.3/UI 72.f>n Maova piislednia bilka, rlnkum. oddaia 23.45 Druga godba 2004 00.55 fninkanal W TV 0730 TvpfodajH 08.00 MnipnjateliRoki.ns.scnja 08.20 KatkainOrt7i,ns.sp,nja 08.40 /alenjav^i.ns.serija 09.25 Mala Kiuv. ns. stinja OU.BG Sriegulj^M:a.ns. Iilni in.4G TnminJony, nsanka 10.^ Lapojabiii milijonar 11.55 formula 1, ironing 1100 Diagnn/aunior, ant^r.im 13.55 Nadelslija[Rpo. 14.M Uskcl,l/4 15.50 Močno 7dr3Vilo, nan. 16.45 Mrs SlovRnije 7005, reporiafa 17.15 24 ur 17.70 2i^jenj$kora/polje. amer, [ilm 19.00 74 ur 70.00 Ùiika pošta, amnr.lilm 22.05 Sii?nji ljubezni, amer, film 23.55 Soserl mo| pniatelf, m&. filni 01.4 0 74ijr.pnniivilsv 02.40 Nočna panorama © 09.00 Miš ma& otroška nddaia ponovttev 09.45 Hokomoi moia igra. oimška špnrUM orJdaja 1D.15 Najsponineva lOiO Adrpna lusko puslnlovsko lekiimnieAdveniurerare 2005. rsp ortaka 14Í10 V«lRDSi/anr, obvittUla 17.66 Vabimo k ogledu 18.00 SpinshQV^7005,pQsnuiek f]]asnc prsilsiave 19.25 Najspoldneva 19.30 Virierjsm, rtvesuia 19.55 Vabmo k ogli>dii 70.00 Popotnih ra/glednicc. (lokurnL'nianitt odriata. Kiiaiska. Peking in Š an g bai 70.55 Naj spol rineva 21.00 Ajpskivučar, posni'iflkl, dela prireditve na Merlu 2730 Vabnnoknglpdu 27.35 Naj spol rineva 77.40 VidcKislrani, (èvisiiia SLOVENUA 1 07.30 ^iv>av 09.45 PëtlsnjM. nii^ikal 10.25 Med valovi. (V K(^er 10.55 Debele, kjer so doma legende. 3/13 11.70 O/src II.25 Oh?oqadubs 12.00 I judio m ;emlja 13.00 Poročila,špori, vreme 13.UI PriJo;ov.j]/NiítaíijQ 14.in Igre bro2 meja 1535 Nikoli ob deseiili: Kingston 1B.35 luristika l/.OO Poročila,Sjinrlvmmp 17.20 Hn bar. piBiovritíV 10.15 S(ovnnskiQlimpr|i:i;LRon Stukcij, ijimnasiika 10.30 žrebanje lota 18.40 Hopla, nsank» 1G.45 tarli m Mime, risanka 13.00 Dnevntk. vreme, špori 19.75 /rcalotoilna 70.00 Rrfečrbnogi.slw.íilm 7120 DruMs/godbe 22.15 Puročila.šport, vreme 22.40 rri^ivl{8i^ainenabmrt, Iranc lilm 00.40 Onovnrk, vrsme.špoii 01.20 Dnevnikzamejsk? tv III.50 inlokanal SLOVENUA 2 G830 Infokanal 07.55 Ivprodrtja 08.30 Sko/ič5S 00.40 Velika imena malaga ekrana 00.40 Mladi virtuozi 1Q.00 Sv(?lovni il^n rnladfh s 17,30 ?4.sn!čanjcumbiiraških skupin. 1/4 13,05 Vriiglavica 643m.dDkum. [elilon 1330 Ailelikd.;allaliga.posnelek 1635 Maf]ani:a2005.1.diil I/.55 Pnpendo. Ceški lilm 20.00 Bslehalijj,modrRkavbqki^, dokum. oddaja 20.50 Našcsk;ivr)o^vljDnje, 19/22 71.40 Jmeinosiglasbsinplssa 27.55 Košarka jM).jinj,ù3knia. Slovenija :hiska, posnetek 00,45 Infokanal 0730 fvprnrlajH 08.00 Mijevn mošlvG. ns. senia 0B,25 Acuofiman.ns.senja 08.50 Ogijuva dniščitia. ns.SBOja 08.111 Zadn[i pnrrtsr inšpek.Gadgeia. na. film 1D30 Super puni;e. ns. sen la 11,00 InnunJerry.ns.senja 11.15 lepnjehitimilijunar 1735 Diagiia/a umor. nan. 13,30 hrmulal. prenos 16.00 Ih čudežni sveLdokiim. odd. 1&.30 MoCnn zdravilo. n»n. 17-15 24 iir-vrame 1/.70 Mestrj bre/ milosii. amer, lilm 19.00 24 uf 70.00 Obračun, amer, rilni 22.in Oridais o dirki formule 11£ Carigrada 22.75 Kvariopim,amer.lilm 11035 74 ur. pnnnvitiv 0135 NoCna panorama © PONOVI IIVOODAJ li-OINSKf.GA SPOREDA OG.OO Miš maš. oiroška oddaja 0^.40 7avria|ni(ivpntinihQsi:130 loipri^mogovnišlvavSaloškj dolin;, posnetek pnrediive 11.10 1388. VTV magasin 1135 Kulinra, mlorm^uvna oddaja 11.40 Šporlni tiirijk 17.00 MfONAflOÛNiHIIPDLLIJA ?nn5/abavimin namdno^abćtvne glasbe, vodilalj:Vinko§imek 13,15 Vabimo k ogledu 13.70 izsredoddaiaOobmniUo 14.1Û VÎ deus tram. obvus lila 18.55 Vabimo k ugindn 1^.00 I/petkov!} orldate Gobn] jutro 19.50 Ni«íiBljskit/lei:Man(iri, putopisno dokum. oddaja 20.00 50ne/d/ftûUoke.pnsnetek7. dala zabavne pnniditve v Velenju. Nasiopajo: Parni valjak. Slavkn Ivam^ič. Oivlje jagode 70.50 Skrbimo zdravje. i/nbra?evalna odrJaia Naâa kolena 71.45 Vidensuani SLOVENUA 1 07.00 Uinp 07.15 /rcalri tedna 07.35 Pošiar, igrani tlim 0/.50 Anwar, liok. lilm 08.05 flipotiniopaka.nsanka 08.30 CiisaTskjntDk.il/26 09.15 Svfithvali. lil/13 09.45 Vrličkanuv nad. lG.2n Igrebr^^rncja 11.5Q Nikoli ob desetih: Kmi|sion 13.00 Poničila. Spori vrsme 13.15 llnbar 14.15 Slovenski (^impijci 14.25 PDSvstunaokob,//8 lbJ)0 Poroâla.promel 15.05 Gober dan. Koníka 15.40 Mimikain7vannkn.6/1) 16.05 Radovedmla^k 16.20 7alodko ajperr.'a. asanka 16.30 Bine. 12/14 17.0Q NOVIi;iî. šporl vrsitR 1735 Pogled I//a ogledala, línkům. oddafa 18.30 7ri^bai|R3x:'i 18.40 Imetka III/vonček, nsanka 18.45 Oči insimi. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mail msiik 9/15 20.46 ndBt8palet|e,8/10 21.40 Naravna čudesa 27.00 Pofočda.šporLvtDme 22.50 OBdiščina[vrupfl, T/3 00.15 Onevnik, vrenis, šport 01.10 Dreynik7amejsketv 01.4Q Inírřkanal SLOVENUA 2 0630 Infokanal 10.00 Iniokanal 11.00 Iv prodaja 11.30 Zabavni ininkanal 13J16 Iv prodaja 13.40 Slovenski m aga; m 14.05 U me ino glasbe m plesa 15.30 Bele hal|e, dokum. oddaia 16.20 Tunstika 16.45 Oober dan, Koroška 17.15 Salvo0aquista.2/2 18.55 GomiengasL 3/4 20.00 Jamašiiuvo/laio, dokum. odda|3 70.50 Znamtrnja m čutitíi. franc, film 27.35 RramRončeiw/aurfra 00.00 Sol^eCmegaugra. L3|skililm 01.45 Infnkanal J 06.55 74 nr, pnnrjvuev 07.55 Sedma nebesa, nan. 08.4.5 MaiennapQinad. 09.40 /astavljenosn», nad. 1030 Ívpn3daja 11.00 Sriîna dama. nad. 11.50 Prava liube^an. nad. 12-45 Oiagrea umor. nan, 13.40 iv prodaja 14.10 Sedm? nebesa, nan. 16.00 Prava l|ubi>;en.narl. 16.00 Proti veirn. nad. 16.55 /astavljenosrce. nad. 17.5n 74 ur vrsme 17.55 Matârinapot. nad. 19.00 74 ur 70.00 Slovo nd nûeia. mm iiim 21.45 Ou dni ki kralja Saliirnrma. 1/4 77.40 XXL prmnrfîrG 22.45 Iaksaškjmo7posiavB.rřan, 23.40 Prijaielji,nan. 00.1Q Parčkan;e. nan. 00.50 74 ur 0150 Nnčna panorama SLOVENUA 1 07.00 Odmevi 0735 OKi^jjkmosedniehiše.igrani film 07.50 l.ahkoleiim.dokum.filni 08.05 Mip«rinlnpaka. ÍB/76 ÍI8.30 Gusarski oiok, 16/26 08.55 Radoverini laček 09.10 Bine, 12/14 09.30 Cednk. 30/57 09.45 W/3ilapu,3/5 10.10 Vručkariuv.nad. 10.45 Sožitja, tv M an bor 12.00 PnJoinvcu/Naialim 13.nil PrvuCila,šporL vreme 13.70 Velikaim?namabgaokrana 14.20 Cokoladnsisanie.8/10 Ib.OQ Poífjíila, šport vreme 15,05 l^nsiovi 15.40 /majske/godbe. 71/75 16,10 Zmaiiek. 9/13 1635 /latko/akladko 17.00 Novice.slovenskakronika, vrame, špori 17.40 Pre/r la nkoi|a. dok, odrlaja 18.10 l^tsmo...Šv«di 10.40 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme. §|jori 70.00 Pdiatomeiom 21.D[l Susnski tir, doknni. oddaja 72.00 Otlmm šport vreme 22.50 f^oloius dignidad. dokum. oddaja 23.40 Preřria nkoíjá, rlokum.oddaja 00.15 Gnevmk, vrune. ^ori 01.10 Pmi tapetom 02.00 Onevmk/amdi^ks tv 02.25 Iniokaiial SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 10.00 Giroški iniltanal 11.00 ivprndaia 11.30 Z^bavm infokanal 1430 Tvprnriais 15.05 r^ar|ar>ca?005,l.ikil 16.70 SInvpnski utrinki 16.45 Obljubljena debela, dokitm. oddaja 17.50 Musiovi 18.75 /nvemridebumbum.gN, pred. 1935 Vi/um7spnbodnrist, IM 70.30 Afnkaalinasvoii/emlji. predstava SSG Irsi 77.40 llbij me ne/no, španski iilni 00.20 Na Imiji 01.i)5 Iniokanal © v - i 07.0 0 24 ur. ponoviisv 08.00 Sûdma nebesa, nan. 08.50 Maten na pot, nad. 09.50 Zasi3^jeno srce. nad. 10.40 Ivproàia 11.10 Prou vetru, nad. 12.0n Prava Ijube/en, nad. 12.55 Rudniki kralja Salomuna. 1/4 13,50 iv prodali 14.70 Sedma nribesa, nad. 15.15 Prava ljube?sn. nad. 16.10 Prou vetru, nad, 17.05 Zasibvljeno sri:fl. nad. 17.55 24 ur vr^ms 18.no Matennapuinad. 19.0 0 24 ur 70.00 Prtiverjeno 70.45 Gruyafcnska.amer.lilm 72.30 XXlpíammre 72.35 leksaški mo? pfjsiavfi. nan. 23.30 Pniatelii.rwn. 00.00 ParCkanjB.nao. 00.40 74ur, pormvJUív 01.40 Nočna panorama 09.00 Dobro juiro. inlomiauvno ra/vpririlna oddaja i 09.00 [urorlanœ. posn. pleniti pretb. 10.00 Vabimo k (^ledu i 10.05 Vabimo korjledu 10.05 Alpski vei^r. posnetek 1, dela 1 10.10 Doberve^er, gospod 1135 pnrííditve na Hledu i jinjrlsednik.gcisiimag.Joiko Nai poldneva I Cuk. predsednik GZS 14,00 Viduostrani, obvestila j 11.10 Najspoldneva 17.55 Vabim n k ogledu 1 14.00 Vuleosirant obvstila 18.00 Eurndanix, posnetek plesne 1 17.55 Vabimo k ogledu 19.05 predstave I 10.00 Spwnajmojiki/tjl^.t;ddaja Regionalne novice I 18.40 Nedeljski i;k3t:lškiVini^ar. 10.19 Naj ^ï^i\ dneva \ poinpisnodokum.nrklaia 1930 Vidpostrani. obvestila i 18.50 Najspoldneva 19.55 Vabimo k ogledu : 18.55 Vuleosirani. obvtstda 20.00 \? oddaje Oobrojutro. i 19.55 Vabimo k oqledu informativno ra^ednlna 1 70.niJ 1389.VlVmaga/in oddala i 70.25 Kiillure. infnrmativns ndrlaia 20.50 llegirinalrie novicn j 20.30 Sponm torok. špofina 20.55 Vabimakrjgledu j mlomiauvna oddaja 71.00 šporlni dogodá tedna. 1 70.50 Sporini dogodek bidna. športna tjdrlaia i šporuia oddaja, ponovitev 21.30 Dnber va^sr. grspod \ 21.70 Naj spol dnava prQd$ednik, ponovitev j 71.75 Vabmiokoglsdu j^iivnra, yosi: ntag.Jo^kti i 2130 Asova gibanica, inior. oddaja Cuk. predsednik Hcspndsrske i 22.0n Sukl»am za sonrpm. íjddaia n abomine Slovenija \ )ivljcnjunomov,intof. oddaja 2230 Vabimo k ogladu \ 2230 Vabimo k ogledu 2235 Naj spot lineva 1 2235 Naj spol dnova 22.40 Vidtiosirani, nbvestila I 22.40 Videosua m. obvestila SLOVENUA 1 07,00 Odmevi D735 Kul Sam in liubkaSu/i. igrani iilm 07.50 Slika, igram lilm OB30 flipgrinlupaka.ns.nan. 0B7b Gusarski otok, ns. nan. 08.55 Zmsjiick. 9/13 fI3.?Q /Ićftkn/flkladko 0S35 Naui'imoscpesmrLD 09.40 Vručkarjuv nad, 10.15 Nalioîialgcgraphic. 6/12 11.10 Naša Ijiibâ lassie, amer, lilm 13.00 Pornûla, šj)QrL vr™ 13.1b Nekaj minut ra domačo gla^o 1335 Ijudieiniemlja 14.75 De?elfl,k|crsQdnmalegende. dnkum. senja 15.00 fWila, promet 15,05 Musinvi 15.40 Snoriki,8/13 16.05 Pod klobukom 16.40 SkipinSkjUl/76 17.110 Ninnce. šport vreme l/.7b ^dvaiiHina. rlokurn.odrlafa 18.7Q lunsuka 18.40 Irebanie Astra 18.45 Rinko. nsanka 19-00 Dnevnik, vreme, špori 20.00 Mo^/lune,amer.lilm 77.i]n Odm Dvi, ki ikura. š po ri, vran i e 22.55 lijetniktsvr^ode.gled.pred. 00.55 Dnevnik, vTii me. špori 01.50 še dva Uidna. dokum. riddaia 02.40 Dnevnik ^amcjskfi IV 03.05 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 10.00 Ulfoškimlokénal 11.00 Ivproda[a 11.30 /alHvni rnfnkanal 14.00 Ivprodaia 15.45 [vropski maga^nn 1B.75 Vi/um/a pnliodnnst 19/70 17.15 Grugs godba ?0n4 18.25 Mnsiovi 19.00 74,10/24 20J30 Mednarodna ob?uja 70.50 Parpeiijumja/illa. ivKniwr 72.10 Prva ljuU«2en,nDniški film 23,40 UmBUii raj, slov. lilm 01.7U Iniokanal 06.55 07.55 08.45 03.40 1030 11.00 11.55 12.50 1335 14.05 14.55 16.00 17,00 17.55 18.00 19.00 20.00 TV 74 ur. ponovi luv Stidifia nebesa, nan. Matennapot. nad. Zasiavljnin srce. nad. iv prodata Proii vauiJ. nad. Prava ljube?ea nad. f^everjeno Iv prodala Sedma nebesa, tfad. Prava ljiih»?en, nad. Proii veuii, nad. /astavljmospce, nad. 74 ur, vrnmn Maten na put. nad. 24 ur Zbofjiim.juinšnjirian, aim 21.40 Učfisljica.2y2 73.70 XXI premiere 73.75 leksaškjniořposuivc, naa 00.20 Pniatelji.nan. 00.50 l^ffianjc.nan. 01.30 74 ur. ponovi l^v 0230 Nofiia panorama © 09.00 Dobro jutni.inioniiatrvno razvedrilna oddaja 10.00 Vabímokoglaái 10.05 1389.VÎVNiagampon. 10.25 Kullura. informa livna odda{a. Donoviiev 1030 iportni tonik, míwmativna oddaja, jionoviiev 10.50 Najspoldneva 14.00 Videistrant obvesula 17.55 Valnmo krjgledii 18.00 Tralalaja. Qiroškanddaja 18.40 Rpgiaialna nnvii;c 18.45 Ouoški glasbeni videospoti 19.00 Naj spoi lineva 19.05 Videostn^m, obvestila 19.55 Vabmrnkoyledu 20110 iioddaioDobrujuun.infor. ran/ednina oddafa 70,50 Regionalne novi UR 20,55 Naj spel dneva 21.00 Znamo7inorcmo:Pre7wt[ÍBiib ogn{a dokiimentariui Izobraževalna oddaia 71.75 Vabimo k ogledu 2130 Odprla lema. 3. rVmre^; Kako draga bo bolniška po novem? 22.55 Valnmokogladi 23.00 Najspfîldnpva 73J1S Videostrani. obveslila PROSTI CAS (T.Moroskon Oven od ^^^^^ MeWo. ki vedno vse vb najbolje m ki vse pozna, vam bo natrosil no-vic^ ne bodo spraviie v dobro vc^io. Razmišljali boste, kaj de-^ ^^ ^ late naniibB, da vam skorai nič n& gre tako kot bi želeli. Morda pa ^ bo imel znanec v svojih ugoiovitvahprav.PrevBčnamrečposlušaie ^ partnerja, ta pa m marsikdaj stvari videti Èisio čřne f\ jfh tudi po» stavili na pesimistiàie osnove. Več optimizma ne vam m ne vašemu partnerju ne bi škodilo. Sďoh. ker si?elite kmalu zaživeti na dru9^i^i^ osnovah._ Bile od 22*4. do 20.5* ' N Ne bo se vam lahko odločili, a vendarle se ćas ireka-îydi.Ce boste ^^^ vedeli, da je odločitev ixave, vas bo stala v^iko fivcev m tudi da-CA naria. Za vsakim deljem pa posi|e sonce m tudi vam bo k kmalu ^ posijalo sonce sreče. Odrekli sre se preteklosti, da bi imeli lepšo pn-hodnost Pn tem ste stavili na marsikai negotovega. Že v teh dneh pa sebo Izkazalo, da ste ravnali prav. kako boste srečni, ko boss to ugotovili. Osrečili pa boste tudi partneria, ki je h ^orai obupal nad vami. DvoKka od 21.5« do 21*6. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz bližnje družine. Sicer bo težava večja zsnj koiza vas. pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združda močHn pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo dalo tudi nov polet, razumela se bosta, kot le dolgo ne, Na finenta področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa nekc^iko manjša. Pa ne po vaši krivdi - vi boste le reševali, kar se bo resiti daío. Rak od 22*6. do 22.7. V času počitnic marsikdo spoznava, kai je pravi stres. Ugotovili boste, kako zalo ste se odtujili od partnerja in družine. Ce se ne boste vzeii v roke, bo hudič, saj partnerju že krepko prekipeva. Saj ne. da bi bil zahteven, od vas pravzaprav pričakuje zelo malo. Težava le v vas. Več časa si želite zase in za svoje hobije, ob tem pa pozabljate, da p vaš partner tudi zato marsikdaj za vse sam. Odkrit pogovor ne bo rešil težev. tieba bo začetí tudi z deli. ki bodo dokaz dobre volje, da se spremenjte. Lev od 23,7. do 23.8. ' v Denat ne gre lahko od vas. pa vendarle veste, da ga imate dovolj. ©da SI privoščite, kar vam srce poželi. Zakaj ste potem tako skopuški do sebe? Privoščite si več stvari, ki vam bodo dale novo energijo za delo r pomirile tudi vaše načete živce. Zadnji tedni pred dopustom so bili zelo naporni, zato je bil res skrajni čas. da se spočijete. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega. Vse kaže. da vaše srce pravi, da niste s pravim partneriem. Vleče vas drugam. DevUa oď24.8. do 23.9. Prva dni naslednjega tedna se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, fki jim semi ne boste kos. Sploh, ker si bosta želeli več pomoči tistih. ks bodo po svoie krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno - kot kaže, se vam zna. če ne boste previdni, sesuti se ena življenjska želja. 8oste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico. Prišla bo po pošti, od srca pa se vam bo odvalil velik kamen. V ljubezni se boste še naprej i^ali. Tehfnlca od 24.9. do 23.10. Končno bo prišel čas. ko boste svoje finančne luknje spravili na pravo mesto. Denar seveda ne bo padel z neba. nekdo vam bo po ravnal dolgove, vi pa boste lahko svoie. fíiznajte. da boste poslei lažje dihali. Znano le. da ste iznajdljivi, a tako zelo. da bi opazili eno od redkih odliCnih priložnosti, ki se vam ponuja, spetne. K sreči vas bo nanjo opozoril dober prijatelj, ki bo tudi sam imei interes, da razrešite situacijo. Ne-kai dni še ne boste najbolj delawii. sicer pa vam tudi treba ne bo._ ikorpi|on od 24.10. do 22.11. S Razpeti boste med domom m delom. Po eni strani boste srečni, ker vam dela v Bh dneh res ne bo mnjkalo, po drugi pa si boste že« ^■p^ lelf. da bi lahko več lenarili. Letošnje poletje bo za večino bolj de-^iřf lavno, predvsem zato, ker ste sami tako hoteli. Ob tem si boste znali vzeti čas tudi zase in za svoje najbližje, pa č^rav ne v takih količinah, kot si želijO drugi. Vam bo naravnost godilo, da bosta čisto zasedeni, tako vas ne boste misidi na neb stvar, ki vas že nekaj tednov kr^ko muči. Pa se bo tudi ta razrešila kar sama od sebe. Sfrele« od 23.11. do 21.12. ^^^^ Skovali boste lep načrt o bogatem koncu tedna, ki naj bi ga preži-veil točno tako. kot si že dolgo želite. Žal vam ne bo uspelo. Krrvi bodo prijatelji na katere ste se čisto preveč zanašali. Sedaj boste jf končno spoznali, da je bďja organizacijo vzeti v svtje roke, sicerse ^ m y stvari nikamor ne premaknejo. Boste pa zato na§lí več časa zase m za svo]e telo. Razvaiali ga boste kot že dolgo ne. kar vam bo godiio. In vam vlilo novo samozavest, ki pa ss |o tudi potrebovali. Koiorog od 22.12. do 20.1. ^ S partnerjem boste veliko časa preživtíi skieaj. Odkrili boste ne-kdanjo strasL ki je že skoraj umrla. Kot dva mlada sveža zalju-bljenca bosta, kar bo ugaialo obema. Kljub temu vam bodo oči in jf misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate po ^^^^ magati. A do bj več ne bo prišlo, preveč cenite to. kar imate trenutno doma. Poslovno se vam obeta mrtev teden. Pogrešali boste prijatelje, pa tudi pravega delovnega eiana ne boste imeir. Boste pa pometli s preteklostjo na kar nekaj področjih. Vodnor od 21.1. do 19.2. Težko se boste zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je fň razočaral m izgubil vaše zaupanje. Ker mu bo to dobra šola. bos^ J^L kmalu ugotovili, da ste ravnali prav. saj bodo sedaj stvan tekie po Jg^^ vsem drugače. Srečni boste tudi zato, ker se boste telesno počutili ^ ^ vsak dan bolje. Tudi zato. ker ste se vzeli v toke in saminaredili več za dobro počutje, Da se to splača, pa boste spoznali že v naslednjih dneh, ko boste potrebovali precej energije za delo, ki ga bo več, kot ste si mislili._ Ribi od 20.2. do 20.3. Caka vas nekaj razburljivih dni. Po tem. ko se nikakor niste mogli odločiti, kako preživeti preostanek poletja, se bodo stvari odvijale z neverjetno naglioj. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da veliko prostega časa preživite zznanci. ki bodo kmalu postali vaši pri* jetelji. Nekdood njih pa morda še več kot leto. To ste tudi potrebovali. saiie nekaj časa zelo trpite, ket se nič v vašem življenju ne odvija tako kot ste želeli. Slabo obdobje jeza vami. pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Je. rudi ljubiti je treba znati. Kdaj - kje • kaj 20.00 Četrtek, 18. avgust tlOO-21.00 KotalkališM Velenje Poletja na kolalkatisču športne in družabne iyre, kolarka. fn^i namizni tsnis la.OO Vila široko. Šoštanj Poletna bridz liga Velenjski grad 17. citrar ski íastival "Prešmenlane citre« Witfríed Scharf, cítrarski virtuoz, Bi an au (Avstrija) Petek, 19. avgust OfjjUitg^napfej Središče merrs Velenje (pred sodiščem) Redni mesečni sejem Zbirališče: pred MCSiov. Gradec Indijanski taboi Mladinski tabor 2ft vse generacije bo od 19. do 26. avgusia potekal ob vznožju Uršlje gore. Infor, in prijave: 041/383 747,031/844 153 Staro Velenje Starovelenjski dnen Lutkovna predstava Staro Velenje Starovelenjski dnevi Tekmovanje harmonikarjev 20.00-Q2.Q0 TBCJezero-pad 12.00 17.DD ]m 2L2Q dežnikom pri igriščih Summer disco, Q J 8íq Joco Mladinski center Velenje Klubski večer Sobota^ 20. avgust Qd 8 ure naptei Središče mesta Velenje (pred sodilčem) Redni mesečni sejem 9.0Q Staro Velenje Starovelenjski dan • Sejem bil ježtv Tradicionalna etnološka prireditev s prikazom Starih obrti in nekdenjih sej&niskih dni v naših krajih 10.00 Cankarjeva ulica, Velenje 21. Poletne kulturne prireditve Otroška matineja Lutkovno gledališče Frtffru: Rdeča kapica 19.00 TrgvSaleku 17. dtrarski festival »>PreŠmenlane citre« Selitev knjižnice Knjižnica Velenje obvešča, da je odprta še do petka, 19. avgusta, potem pa bo zaradi selitve zaprta. Med ponedeljkom, 22. avgusta, in torkom, 20. septembra, bo vvloginadomestne knjižnice knjižnica v à]§tâ-nju, Trg Jořeta Umpreta 3 (kuKurnl dom), ki bo odprta ob ponedeljkih in sredah med \2. in 13. uro, ob torkih, Četrtkih in petkih pa med 11. ir 16. uro. Bralcem in obiskovalcem se zahvalju-jento za razumevanje in jih po 20. septembru vabimo r^ obisk in ogled novih prostorov. Tradicionalno srečanja dtrarjev. ljudskih pevcev in godcev Prireditev bo vodila Tanjs Postruznik. 20.00-02.00 TRC Jezero - pod dikom pri igriščih Summer disco, DJ SJ z gosti 21.00 Mladinski center Velenje Klubski vecw X TRC Jezero 18. VIPCUPieniski turnir 15.00 Mozirje, sejmišče pred Monrskim gajem Zapoj prijatelj moj Srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in viž Ponedeljek^ 22. avgust S.og-tS.og Vila Mojca 0l7oško mesto Vila Mojca V otroško mesto se lahko vključijo otroci od 6. leta starosti dalje. Otroško mesto bo trajalo do petka. 26. avgusta, informacije in prijavo MZPMVelenjfi. 8S7 7540 17Q0 - 21.0Q Ko tal kal išče Velenje Poletje na kotalkališču Športne in družabne igre. kolarka, inzbi, namizni tenis Torek, 23. avgust 1700-21.00 Kotalkalisče Velenje Poletje na kotalkališču Športne in družabne igre. košarka, frizbi. namizni tenis 17.D0 Podr uzn ičn a šo [d Pl ešivec Zaključek 17. raziskovalttega tabora Plesivec 200S Razstava plakatov in izdelkov vseh raziskovalnih skupin Sreda, 24. avgust 17.G0-21.00 Kotaikaliiče Velenje Poletje na kctaikališcu športne in družabne igre, kolarka, frizbi, namizni tenis X Glasbena lola Velenje XVII. mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turlslično-informad jski in promocijski center Mestne občine Velenja (Û3/BS6 18 60). Vaje iz preprostosti Razstava glinenih reliefov Minuli ćelftck seje v Mestni galeriji Šiištanj predstavila Never ka AnUoljšek. Ra/stava glinenih reliefnih ploskev, barvilo obogatenih, je nedv:^UPAMJE 23 vse starosti, brezplačno zs mlads ženske. Gsfti: 031/505495, gsm: 031/836'3?8. tel. in faks; 5728-319. NEPREMIČNINE: PRODAM DVOSOBNO stanovanje, popolnoma obnovljeno. 54 n2. v centru Velenja prodam za 10.5 mio/sit ali menjam ;a 1.5 sobno na relaciji Velenje-SIoveni Gradec. Gsm: 041/323-943. MANJŠI vikend. 40 m2 s 7S0 m2 m-dainega 2emljisôa v Kevčah prodam ugodno. Gsm 041/299-919. ZAZIDALNO iemljišče. coa. 5000 m2 v Andralu nad Polzelo na odlični lokaciji ugodno prodan. Gsm: D40/B7&833. ZAZIDALNO zemljišče. SOOO m2 z gradbenim dovoljenjem, mali vrh nad Šmartnim ob Pa ki. prodam. Gsm: 040/87&833. VEČ gradbenih parcel. 550 do 1200 m2 v Zgornjem Šaieku. prodam. Gsm: 041/299-919. NOVO dvodriižinsko hišo, 250 m2 s 750 m2 zemljišča, na lepi lokaciji vflečici ob Savinji, ugodno prodam Gsm: 041/299-919. V PRISTAVI pri Mestinju. 4 km od term Olimjd Aqudfund. na lepi sončni lagi prodamo dvostanovanjsko hišo 2 gospodarskim poslopjem ter nekaj zemlje. Gsm 041/808-381. ODDAM GARSONJERO, na lepi sončni legi. v Velenju, oddam. Telefon 03/5461-058. zvečer. TRISOBNO stanovanje v Velenju, oddam. Gsm; 031/625-313. OPEL Astra caravan, dobro ohranjen, lat nik 93.165.Q00 km. črna barve. 2 do- datno opremo, prodam. Cena po dogovoru. Gsm 041/978-251. Trt, CITROEN Saxo, letnik 99.20.000 km. 1. lastnik, ugodno prodam. Tal.: 5892-071. AVTO prikolico, tip 750. Atest neregistrirano. nosilnosti 500 kg in rabljeno pec na trdo gorivo 24 kw. prodam. Telefon 5863-073. RAZNO KOSILNICO BCS in zg rablja In ik ter hribovsko nakladalko, trobrazdni plug Regent. prodam. Gsm: 041/227-336. RABLJENO hrastovo kuhinjo, bmbini-ran hladilnik in vgradno zamrzovalno omaro prodam. Gsm; 031/337 729, MIGVAR Plalma Iskra. 210 A in obračal-nik Muta, prodam. Gsm 031/619-115. KUHINJO v celoti ali po elementih ugodno prodam ter otroški stol trip trap. Telefon 5864-913. MALO rabljene letna gume 155-70 R.13 zeio ugodno prodam. TeL; 03/5866-363. DVA lojtrčna voza. 60 lesenih gajbic. star KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.a. Pogrebno pokopalllka dejavnost Koroška o&sta 37 b, Vei^je NA POKOPAUŠČU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: POGREBNE m POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/39 01 36; 041/39 01 38; 031/37 50 41; Dosegljivi smo 24 ur na dan. MIRI VIDECNIK v slovo '/upa», uprava in Svei Mestne občine Velenje Sporočamo žalosuio vesi, da nas je zapustila sodelavka v pokoju MIRA VIDECNIK dolgoletna funkcionarka ZSSS /alna seja 00 ZSSS Velenje in MG Velenje bo v peiek. 19. 8.. ob 10,00 v prosiorih sejne dvorane MO Velenje. Pcigreh pokojnice bn prav iak(} jutri, 19. oh Iř^.OO na mesinem pokopališču Podkraj pri Velenju. Območna organi/aeija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo/a. očeia. lasia. dedija in braia JOŽETA KRKA S Kono)>egtanj. Í>KD Mačji kamen iz Horjana, še zjutraj zaskrbljeno ozirali v nebo. >>Bo ali ne bo,« ni bilo nič kaj filozofsko vprašanje, ampak bolj vprašanje vremena» če bo zdržalo ali ne. Igrišče v Morjanu pri So^ tanju je bilo siccr dodatno opremljeno s Šotorom, a Športne igre se seveda odvi^ajo na prostem in prav nič zabavno ni, če tekmovalcem ali gledalcem kaplja za owai-nik. No za tistega, ki je na suhem že mogoče. Pa so bili v nedeljo popoldan k sreči na suhem vsi in stmce je prav prijazno dodatno znojilo že tako razgrete tekmovalce. Roman Oblak, predsednik dru^ t va in tudi glavni organizator, je igrani na pot povedal, da gre /j srečanje j^aljivcga značaja, z na- Vod in četrti ter peti I'lorjančani 1er ekipa Skornega. Rezultate sta preverila stroga sodnika E'renk Oblak in Slavko (îolob. Malo parili pa se jo izkazalo, da smo lju4ie le par stopenj vise od opic. Vse za zdravo zabavo, saj so se lakt) tekmovalci, ki^t glcdalci od- Pobiranje jabolk menora spoznavanja in druženja članov podobnih društev občine Šoštanj, K igram se je prijavilo pel ekip, ki so tekmovale v treh disciplinah, le seveda niso olimpijskega značaja. a na igrišču v Florjanu se je slo zares. Kakor koli so že bili glasni navijači in prizadevni tekmovalci, so končni seštevki prinesli zoiago ekipi iz Topolšice. drugo mesto si je priborila ekipa ŠD Pobrastnik. tretji su bili tekmovalci iz Belih smo se pošalili na račun slabe uvrstitve organizatorjev, pa so se diplomatsko izmazali z izgovtv rom, da se ae bi spodobiit^ bili prvi. Tako je! So pa bili zalo oi^a-nizatorji zelo izvirni pri izboru iger. Prva disciplina je zahtevala dokaj spretnosti v vožnji žive sa-inokolnice. druga je bila precej mokra in so v lovlienju jabtîlka Iz olavorja«< bile mokre pre nekatere gJave. pri nošenju banane z usii v Zmagovalna ekipa iz Topolsice lično zabavali, K igram je sodil IUÛ kulturni program, ki so ga pripravili različni domači glasbeni izvajalci. Za pravi nivo dogajanja je poskrbel predsednik krajevne skupnosti Skorno Floijan. VaHer Pirtoréek. ki je vsem sodelujočim česlital. Vse ekipe so prejele priznanja, zmagovalna ekipa Topoliice pa seje veselo nastavila objektivu. ■ Milojka Komprej r-^- 'i Kakšno pa je (bilo) vaše poletje? (In kje je prosim sploh kakšno poletje) Poletje je čas pričakovanj, oddiha in lepih trenutkov, ki si jih pripravimo sami ali pa s prijatelji in družino. Zanimalo nas je. kako letošnje poletje pre^iivljajo Šoštanjčani in kakšne vrste zabavo iščejo. Kol je predvideli, vzorca ni. Poletje, dopust in prosti čas, si vsak predstavlja po svoje in si ga vsak po svoje tudi skusa naredili lepega. lini bolj. drugi manj uspešno, vsem anketiranim pa je bila ugotovitev skupna. í>!.epo vas prosim, kakšno poletje, saj je sam dež!« Nejc Kortnik. 21 let: Letošnje poletje je bilo zame delovno. Veliko sem bil na domačiji v Halozah in tam pomagal. Kljub temu sem û privoščil dopust na morju v Barbarigi, kjer je bilo bštanju. Predvsem zaradi leg?, ker sem se morama izogibali soncu. Torej mi jc letošnji dež v bistvu odgovarja. V glavnem sem si zabavo poiskala pred blokom, v klepetu s snsedi. Sem pa obiskala lutkovno predstavo v kulturnem domu in tu in tam grem na kavico. Za moje razmere je lorej d<'mači kraj kar v redu. Cz bi bila pa zdrava, pa lako oe bi bila doma, ampak bi šla s sinom na Poljsko. Upani, da se mi bo želja uresničila naslednje leio in da bo seveda moie zdravje bolje. Klavdija Lebar 27 let. zaposlena: Mojc letošnje poletje je bilo dobro. Malo jc bihî delovno, malo pa smo div pusiovali. Rada imam bolj lunirjen dopust. To pomeni, da sem ob večerih z družimi. V Šoštanju sem v glavnem hodila na sprehodu z devet mesecev starim sinom. V Šoštanju se ni nič gajalo. Tudi posedanje v kavarnah mi ne lež;. Moja pot je pcmavadi vodila do Vik Široko ali na jezero. Tudi ob glasbi najdem sprostitev, s športom pa se ne ukvariam. Pravzaprav res nisem pogrešala ničesar, kar si ne bi mt)gla ustvariti v družinskem krogu. Miran Pesek. 16 let: Letošnje sem šel na moije v Ccrvar. Tarn je bilo kar fajn. /večer smo šli malo ven v diskoteko. Bil sem s kolegi in z družino in smo šli skupni ven. Ker treniram atletiko v Velenju, sem 10 sicer manj intenzivno, počel ludl poleti. (..^M V Šoštanju ni toliko zabave, lahko hi ve? i naredili, samo zvečer lahko greš ven v parku. Na i bazen nisem šel, ker me nevleče, letospa je itak -^^^ veliko slabega vremena. ■ Milojka Komprej