OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine Vol. xxxvii.—leto xxxvii. A KOP Б Ц U A L 1 NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKi ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JANUARY 26, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 17 TIpiH ANTONIA KNESS Snoči ob 6.45 uri je preminila Ha svojemu domu Antonia Kness, rojena šcarja, stanujoča Ha 16118 Parkgrove Ave. Danes popoldne bi imela iti v bolnišnico Rojena je bila v vasi Senožeti, pošta Dol pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1900. Njen prvi mož Marinshek je Umrl leta 1912, njen drugi mož John Kness pa leta 1944. Bila je članica tretjega reda sv. Frančiška, društva sv. Helena K.S.K.J., društva V boj št. 53 S.N.P.J. in društva Janeza Krst-ftika št. 71 A.B.Z. ter Oltarnih društev Marije Vnebovzete in sv. Jeronima. Umrli so že tudi sin Rev. Marcellus, ki je bil pri Frančiškanih, in hčeri Mary ter Catherine Marinshek, ki je zgubila življenje v požaru šole v Col-Hnwoodu. Tukaj zapušča otroke: Anna Marinshek, Mrs. Anegline diha, redovnico Raphael pri Fran-ciškankah v Lemontu, ki je učiteljica osmega razreda v šoli sv. Kristine, Mrs. Julia Barrett in John Kness, 16 vnukov in 12 pravnukov, V stari domovini pa brata Janeza. Pogreb se vrši iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ali je mraz prešel? Vremenska postaja v Wash-ingtonu opozarja, da je ameriški Sever ob kanadski meji zajel nov Val mraza, ki se širi proti jugu ift vzhodu ter proti srednjemu Zapadu. Temperatura je padla Celo na 52 stopinj pod ničlo. Zopet sta državi Minnesota in Wisconsin tisti, kateri je mrzli val že zajel in se odtod širi proti vzhodu. Sedanje milo vreme ne bo trajalo dolgo. SEJA MINISTROV V BERLINU JE ŽE DEVETA PO ŠTEVILU BERLIN, 25. januarja—Danes ob devetih dopoldhe se je v ameriškem sektorju Berlina začela konferenca štirih zunanjih ministrov, ki zastopajo Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo in Združene države in ki ima nalogo, da sklene mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. Ta konference je že deveta podobna konferenca. Osem prejšnjih ni imelo nobenih uspehov. Ali bf ta konferenca uspešna in se bo druga svetovna vojna tudi uradno končala z mirovno pogodbo z zadnjima dvema državama, Nemčijo in Avstrijo? Otvoritev sama je bila bolj formalnega značaja. Šlo je za izvolitev organov te konference. Zapadno nemški komunisti so zahtevali od vseh štirih ministrov, da na teh sejah sodelujejo zastopniki Vzhodne, kakor tudi Zapadne Nemčije. Njihova zahteva je bila odklonjena. Razna ugibanja Prvo — kar se tiče nemških meja. Zapadna Nemčija ne priznava sedanje nemško-poljske meje; Združene države ne priznavajo vzhodnih sovjetskih meja, ker je Sovjetska zveza vključila v svoj državni sistem tri baltiške države in potisnila svojo mejo prav notri v bivšo vzhodno Prusijo. Prva težava. Blok zapadnih držav je objavil, da je pripravljen nuditi Sovjetski zvezi posebno garancijo o nenapadu, ta garancija pa se bo tikala tudi zedinjene Nemčije, če se naj glede nje doseže sporazum. Če bi nova združena Nemčija, razume se, urejena na demokratski podlagi, znova napadla Sovjetsko zvezo, bi bile Združene države, Velika Britanija in Francija avtomatično v vojnem stanju z Nemčijo. O tem vprašanju se bo najprvo razpravljalo. Nadležni Mehikanci WASHINGTON, 24. januarja "^O delavcih Mehikancih, ki vdi-^■ajo v Združene države in to brez potnega dovoljenja, se debata Nadaljuje. Ugotovili so, da se ti Mehikanci ne zadržujejo samo ^a ameriškem jugu in jugozapa-^u, marveč prodirajo tudi na Sever, kjer imajo severovzhodne "države z njimi velike težave že fadi izgona. Ugotovili so nadalje, da so Ameriški farmarji sami krivi, ker vabijo Mehikance v notra-)ijo8t nakar jih znajo dobro izrabiti. Na uro jim plačujejo le centov, dočim je normalna ^ezda za ameriške poljske delavce en dolar na uro. Težava kontrole nad Mehikanci pa je tudi v tem: Meja med Mehiko in Združenimi državami je dolga 900 milj, Ameriške obmejne obmejne ob l&8ti pa imajo za stražo na razpolago le 491 obmejnih stražni kov. Taktika Molotova Zapadni zavezniki računajo na vse možnosti, ki jih bodo povzročili razni predlogi Molotova. Ena možnost, namreč, da se teh sej udeležuje tudi Kitajska, je že od padla. Ta predlog Molotova so zapadni zavezniki zavrnili. Zapad se zaveda, da Molotov ne bo dal tako hitro Vzhodne Nemčije iz rok. Zapad je na ta slučaj tudi pripravljen. Z drugimi besedami, ideja združene Nemčije je propadla, seveda po krivdi Sovjetske zveze. To naj bi bilo ogromno propagandno sredstvo za Zapad, ki bo vplivalo po računu Zapada tudi na zapadno Evropo in okrepilo prepričanje, da se zapadna Evropa mora združiti. Molotov bo računal ves čas zasedanja te konference s Francijo. Izrabil bo nezaupanje Francije do Nemčije. Ena kombinacija je ta, da bo Molotov skušal Seja direklorija V sredo zvečer ob 7.30 uri se Vrši seja direktor!ja Ameriško Jugoslovanskega centra na Re- zvariti blok Sovjetske zveze, vzhodne Evrope in Francije — vse proti ideji združene Nemčije in tudi proti Severno atlantski zvezi. Morda bo razrahljal zveze tudi med Veliko Britanijo in Združenimi državami, kar je njegov velik cilj, posebno še, ker se zaveda, da gre^*" nota Velike Britanije in Združenih drŽav, ko gre za politiko do Daljnega vzhoda, predvsem do Kitajske, popolnoma narazen. Molotov bo izrabil položaj v Indokini. Francija si želi konec te vojne. Od Moskve je odvisno, kakšne ukaze bo dala komunistom v Indokini, od Francije v razmerju do Sovjetske zveze pa je odvisno, ali bo dala Moskva ukaz komunistom v Indokini, naj ustavijo vojne operacije. V tem vprašanju se lahko govori tudi s kitajsko delegacijo, ki se enako nahaja v Berlinu. Če ne direktno, torej z aktivno soudeležbo Kitajcev na tej konferenci, bo Molotov skušal, kot je diplomatski izraz," po stranskih kanalih" pogajati se s Francozi in Kitajci glede Indokine. Vse pa za ceno, da pritegne nase Francijo, s tem pa razbije Severno atlantsko zvezo. Presenečenja, čeprav na papirju, so pri Rusih, posebno še pri Molotovu, na dnevnem redu. Na razna politična presenečenja računajo tudi sedaj, ko zaseda konferenca štirih zunanjih ministrov v Berlinu. zdravje je tudi kapital! Predsednik Eisenhower je predložil kongresu svoj načrt, kako naj se organizira ameriška zdravstvena služba. Je zoper "socializi-rano medicino," to je zoper obvezno zavarovanje za slučaj bolezni. V drugih svojih predlogih je predsednik za "business" za produkcijo, za konsum, za delo, za zaslužek. V zdravstvenem stanju kot jt% pa mu bi jejo v obraz sledeča dejstva: 540 milijonov delovnih dni je letno odpadlo za produkcijo, ker delavcev ni bilo na delo, ker so bili bolni. Delavci in njihove družine so radi tega izgubile na zaslužku štiri milijarde dvesto milijonov dolarjev; vsled te izgube na mezdah pa je bilo enako manj produkcije in dobička, na trgu pa logično manj nakupov. Najbolj zgovorne so vedno—številke. Letna seja čitalnice V sredo zvečer, 27. januarja ob 8. uri se vrši letna seja Čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. Vabi se vse čitalničarje in društvene zastopnike, da se seje gotovo udeleže. Nadzorniki so prošeni, da pridejo pol ure preje, da pregledajo knjige. Na počitnicah Na počitnice za par tednov sta se podala zadnjo soboto v toplo Florido, poznana Mr. in Mrs. Frank Koren iz 1115 E. 141 St. Prijatelji jima lahko pišejo na naslov: Box 491, Edgewater, Fla. Želimo jima mnogo razvedrila in srečen povratek. RAZNE VESTI S SVETA V Clevelandu se je končal proces zoper Mary in Matthew Barger, ki sta stala pod obtožbo, da sta mučila svojo nečakinjo, šestletno Cecelijo Barger do smrti. Nečakinja jima je bila izročena proti plačilu $200 na mesec v vzrejo in vzgojo. Obsojena sta bila od enega do 20 et zapora, kakor se bosta pač obnašala v zaporu. Vreme v Ameriki je različno. Ob atlantski obali je gorko in vročina je zajela tudi Cleve-and, ki je imel danes zjutraj 52 stopinj gorkote. Tekom dneva bo 56 stopinj. Toda iz srednjega severa se pomika proti Atlantiku mrzel val, ki bo zajel Ohio verjetno že tekom jutrišnjega dne. Komunisti na Koreji so pozvali šefa ameriške delegacije Arthur ja Deana, da naj se na Koreji obnovijo politični razgovori glede Koreje. (21 ameriških ujet-nikov-komunistov je bilo nečastno odslovljenih iz vojaške službe. Na Koreji sami so imeli tiskovno konferenco, na kateri so ostro napadli ameriški kapitalizem in imperializem. ŠVEDINJE ZAPUSTILE DOM IN MOŽE STOCKHOLM, Švedska, 25. januarja—Danes ob polnoči se je končal "izletniški dan švedskih žena." Švedske železnice so nedeljo dne 24. januarja oklicale kot prosti dan švedskih gospodinj. Dale so jim na razpolago vse svoje proge, da se lahko vozijo od polnoči 24. januarja do polnoči 25. januarja za polovično ceno brez ozira na daljavo in proge. Povdarile pa so, da veljajo ugodnosti izključno do polnoči. švedinje so se morale legitimirati na preprost način,—pokazale so samo poročni prstan in dobile vozni listek za polovično ceno. Ali so se Švedinje temu pova- cher Ave. Prosi se vse stare in ^ovo-izvoljene direktorje, da se bilu odzvale? Železniška uprava stile so doma može, da opravlja jo hišno gospodinjska dela, kakor tudi, da kuhajo. Moški se pritožujejo, da so se žene ponašale kakor diktatorke in izdajalke hišnih pravil. Telefonska uprava ve povedati, da je bilo tega dne mnogo telefonskih razgovorov med mo škimi, ki so drug drugega spraševali za nasvete, v prvi vrsti, kako in kaj naj se kuha. Moški tudi priznavajo, da so segali po časopisih in kuhinjskih receptih. Med moškimi, ki so bili na ta dan z družino vred prepuščeni samim sebi, je bil tudi predsed nik švedske vlade Tage Erlan Seje udeleže. trdi, da na tisoče in tisoče. Pu- der. Teden viharnih debat v kongresu; Eisenhower naletel na hudo opozicijo PRIHODNJI ČETRTEK BO GOVORIL O GOSPODARSTVU WASHINGTON, 25. januarja—Ena najvažnejših spomenic, katero bo predložil Eisenhower kongresu, je spomenica, ki govori o gospodarskem položaju v Ameriki in ki bo predložena kongresu prihodnji četrtek dne 28. januarja. V tej spomenici bo Eisenhower, kakor se javlja iz poučenih virov, zavzel stališče, da v Ameriki ne bo nobene depresije. Glavni gospodarski svetovalec' Eisenhowerja, profesor dr. Burns, ki je bistveno sodeloval na sestavi te spomenice, pravi, da ni nobenega razloga, da bi bili Amerikanci zaskrbljeni, kaj bo z gospodarsko bodočnostjo. Vse govorice o morebitni depresiji je treba zatreti v kali. Spomenica Eisenhov/erja stoji na tem principijelnem stališču. Trdi, da bodo gospodarske razmere v letu 1954 iste kot so bile v letu 1953 in da se standard sedanjega ameriškega življenja ne bo spremenil. Eisenhower citira novo ustanovljene gospodarske družbe, nove investicije, modernizacijo ameriške industrije, zlasti pa dela federalne vlade, ki gredo za tem, da se ne zmanjša kupna moč ameriškega prebivalstva. Predvsem se bodo izvršila velika javna dela, pomagalo pa tudi gradnji privatnih stanovanjskih hiš. Ta akcija pomeni zaposlitev, na drugI strani pa oh-držanje kupne moči za trg. Že sedaj so odpadli nekateri davki, med njimi deset odstotkov osebne dohodnine. V kolikor bo industrija plačala manj davkov, ko je odpadel davek na izredne dobičke, bo ta denar lahko uporabila v notranjem obratu. Manj plačana osebna dohodnina bo pomagala, da bodo ose-зе, ki so navezane na osebni dohodek, ta denar potrošile na trgu. Nadaljnjo znižanje davkov? Republikanski poslanec Daniel Reed, ki načeljuje proračunsko davčnemu odboru spodnje zbornice, zahteva, da se osebna dohodnina zniža še nadalje. Doseči moramo stanje kot je bilo pred nastopom vojne na Koreji. Od takrat se je osebna dohodnina V Egiptu praznujejo danes obletnico odkar je general Na-guib prevzel vlado in izgnal kralja Farouka. Naguiba so Egipt čani proglasili za najbolj pa triotičnega Egiptčana. Med senatorjem McCarthyem in tremi demokratskimi senatorji njegovega pododbora je prišlo do sporazuma. Demokrat je, ki se niso hoteli udeležiti sej, so dobili od McCarthya zagotovilo, da tudi v osebnih zadevah pododbora ne bo odločal sam (katero pra vico si je do sedaj lastil), mar več, večina pododbora. Na operaciji V Marymount bolnišnici se na haja Mrs. Jennie Schultz, 15910 Midland Ave., ki se je morali podvreči težki operaciji, katero je včeraj srečno prestala. Mrs Schultz, ki je hči poznane Mrs Dore Šulen z Midland Ave., je po poklicu bolničarka. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa že limo, da bi se čimpreje zdrava vrnila na svoj dom. znižala sedaj za 10%, se mora znižati še za nadalnjih 23.7%. Važne debate v odborih Ta teden se bodo nadaljevale debate o Eisenhowerjevih predlogih v raznih odborih senata in spodnje zbornice. Tako o vprašanju federalne pomoči ameriškim kmetom. Eisenhower jev predlog, da se ukinejo stalne podpore, je naletel na močno opozicijo pri obeh strankah. Danes so se začele razprave v senatnem odboru za delo o spremembi Taft-Hartleyevega zakona. Gre zlasti za točko Ei-senhowerjevega predloga, da naj državne oblasti posegajo v stavke v podjetjih. To točko je treba pojasniti. Ameriške delavske unije so soglasne v tem, da je nad Eisenhowerjem prevladalo desno krilo republikanske stranke. Kaj je ozadje? Ti republikanci bi sicer dopustili delavske unije, ker so prejnocnq, da bi začeli z njimi odkrit boj. Odpraviti pa je vpliv vidnih delavskih voditeljev in bi bilo organizirano delavstvo nekako prepuščeno samemu sebi. Odtod sklep Eisenhowerja, da naj v vprašanju stavk ali nestavk sodeluje in pri glasovanju kontrolira postopek zastopnik državne oblasti. Treba je izrecno povda-riti, da se unije same zavedajo važnosti stavk, kakor tudi, kaj s stavkami delavstvo zgubi ali pridobi. Zato ima tudi pravila, ki določajo, da se mora s tajnim glasovanjem 75 odstotkov članov izraziti za stavko, če naj so gre na stavko. Omejitev oblasti predsednika To vprašanje je zvezano z imenom ohijskega senatorja Brick-erja, ki je stavil predlog, da se spremeni ameriška ustava, da se zvišala za 38.7%. Torej če se je omejijo.pravice predsednika re- PRAVDA O TOBAKU IN RAKU Lanskega novembra je zdravnik dr. Graham iz St. Louisa postavil trditev, da povzroča kajenje raka na pljučih. Ne gre za kako teoretično mnenje, marveč za dejstvo, o katerem na podlagi preskušenj ne more biti nobenega dvoma več. Zdravnik Graham in njegov kolega Wynder sta napravila tozadevne poskuse na miših in ugotovila rezultate, katere sta objavila. Preiskovanje sta vršila na ljudeh. Ugotovila sta, da se je kajenje silno pomnožilo; na tisoč moških, ki so trpeli na raku na pljučih, sta ugotovila, da je bilo samo 16 takih, ki niso bili kadilci. Oglasili so se drugi zdravniki in so spričo današnje uporabe tobaka napovedali, da bo v letu 1970 rak na pljučih dosegel 18 odstotkov vseh bolezni raka. V tem letu bo vsak drugi ali tretji obolel na raku, ki ga bo imel ravno na pljučih. Če bo naraščanje kajenja šlo po sedanji stopnji, potem bodo moški v nadaljnih petdesetih letih decimirani in to ravno vsled raka na pljičih, razen, če se iz tobaka odstranijo vse tiste snovi, ki povzročajo rak. Kajenje je v Ameriki resnično narastlo. Pred nekaj leti se je pokadilo na primer 111 milijard cigaret na leto, v letu 1952 že 394 milijard. Kajenje se je torej početvorilo. Posledica teh zdravniških ugotovitev je bila, da je uporaba cigaret zadnji čas zelo upadla, da so padle delnice družb, ki pro ducirajo tobak, da je imela fe deralna blagajna manj dohodkov, manj dohodkov pa tudi blagajne posameznih držav. Industrija tobaka se je zganila. Naj prvo je zanikala na splošno, da bi kajenje bilo krivo, če je kdo bolan na raku na pljučih. 14 teh družb pa je končno sestavilo posebno komisijo, ki naj znanstveno študira, ali je kajenje res škodljivo ali ne, zlasti pa, da po-tolče mnenje zdravnikov o raku na pljučih v zvezi s kajenjem. publike, kadar ta vodi razgovore s tujimi državami in sklepa dogovore, ki postanejo mednarodni, obvezni pa tudi za Ameriko. Skratka, te pravice naj se prenesejo na kongres, zahteva Bricker. Ko je senator Bricker stavil ta predlog, je imel za seboj 63 senatorjev, ki so ta predlog so-podpisali. Vseh senatorjev je 96, Bricker pa mora imeti, če naj uspe, dve tretjini senata za seboj. Bela hiša z Eisenhowerjem na čelu je z vsemi silami zoper predlog senatorja Brickerja in se zdi, da stavi na kocko vprašanje avtoritete Eisenhowerja v republikanski stranki. Vršijo se mrzlična posvetovanja in pogajanja, da bi se dosegel kak kompromis. Danes, v pondeljek, ko javljamo to vest, ni bilo še nobenega kompromisa. Jutri, v torek 26. januarja, se začne v senatu debata o Brickerjevem predlogu kot takem. Kaj govori življenje Ameriška industrija jekla ima svoje glasilo "Steel Magazine," ki napoveduje, da se bo produkcija jekla znižala še nadalje. Ni naročil; naročila so začela padati lansko jesen in padajo dalje. Tre-notno izrablja ta industrija le 74 odstotkov svoje kapacitete. Vendar pa industrija jekla goji upanje, da se bodo naročila pomnožila na spomlad. V avtomobilski industriji ravnatelj ogromnega podjetja General Motors, Curtise napoveduje, da bo produkcija avtomobilov v letu 1954 znašala 6,300,000 potniških in tovornih avtomobilov. Toraj računa s tem, da bo produkcija nižja za deset odstotkov očitno pomenilo nezaposlenost za deset tisoče. Vendar se na vse strani povdar ja znano geslo, da je ameriško gospodarstvo" v svojih osnovah še vedno zdravo" in da se bo prosperiteta nadaljevala. Molotov napada Zedinjene države Potem ko so bile opravljene formalnosti in ko sta govorila ministra Anthony Eden ter Georges Bidault, ki sta obrazložila namen konference v luči zapadnih zaveznikov, je nastopil Molotov. Molotov je napadel z vsemi kanoni Zedinjene države, da povsod ustvarjajo vojaške baze, da se pripravljajo za napad na Sovjetsko zvezo. Njegova zahteva je ta, da naj bo prva točka dnevnega reda Kitajska in njena soudeležba na konferenci, šele nato bo prišlo na dnevni red vprašanje Nemčije in Avstrije. Ameriški državni tajnik Dulles bo odgovoril Molotovu danes, v torek, in je pripomniti, da se je Molotov na njega jezil zakaj ni odgovoril takoj. Delegat] e Pri društvu Slovenski dom št. 6 S.D.Z. so bili izvoljeni sledeči delegatje za konvencijo, ki se vrši v Barbertonu: Mary Golob, Ann Cecelič, Leo Boštjančič, John Zigman in Louis Godec; namestniki so; Frances Stupica, Frances Julaylia, Mollie Legat, Mary Žele in Mary Godec. Kot delegatinja bo šla na konvencijo tudi tajnica Mrs. Albina Vesel, ki je članica glavnega nadzornega odbora. STRAN 2 enakopravnost "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________________________________________$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________________________ 6.00 For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________________ 4.00 URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ..................................... For Six Montlis—(Za šest mesecev) _______________________ For Three Montlis—(Za tri mesece) _______________________ .$12.00 . 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. c^^^t)i04 Naš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov (Vsi prispevki morajo bUi v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch. R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) DVAJSET LET BO... Dvajset let bo minilo 4. februarja, kar smo vsađile napredne ameriške Slovenke prvo seme za našo žensko organizacijo Progresivne Slovenke Amerike! Kakor, da je bilo ravno včeraj se nam zdi, tako hitro je potekla ta doba dvajsetih let. Med tem časom smo imeli dolgo depresijo, potem vojno, kratek presledek in potem zopet vojno, a vzlic vsem tem težkim in hudim dogodkom se nam zdi, vse kot kratek sen. Ves ta čas smo bile na delu, zaposljene s tem in onim in ravno zato so leta hitro bežala mimolias. Stalno, če morda včasih tudi počasi, smo utirale našo pot naprej. Ne rečemo, da bi bile silile žene v naše krožke, kot muhe na med, saj pa tudi nismo imele kake posebne mamljive vade, ker si je nismo hotele, ker si je nismo izbrale takoj ob rojstvu. Naš cilj, naše delo, katero smo si izbrale je bilo, navajati naše misli in naše cilje v resno smer. Želele smo dopolniti vsaj delno našo izobrazbo, katere nismo imele v mladih letih, ko smo se morale oprijeti trdega in težkega dela vzdržavanja naših domov, odgoje naših družin. V javnosti smo tudi zastavile naše sile, da smo si postavili naša lastna narodna ognjišča, posivili na trdna tla nešteta podporna in kulturna društva. Povsod, kjer se je kaj delalo za podvigo našega priseljenega delovnega naroda, povsod je stala naša napredna žena v prvih vrstah. Ko čitamo te dni opis začetka dela za uresničenje Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu, vidimo da so bili med oralci ledine te velike ideje poleg mož žene, prežete napredne narodne misli in zavesti. Kar je bilo takrat mnogim nerazumljivo, takorekoč španska vas, ali trn v peti, je danes popularno zaželjivo, rešpektirano in odobra-vano. . Biti Slovenec, biti vnet za slovensko dramo in pesem, vse to je danes sijajno, lepo in rodoljubno. Ni pa bilo tako nekoč! Bili so ljudje, ki so na vse take reči takorekoč pljuvali in vzelo je mnogo samostojnosti in poguma, da se je vzbudilo pravo narodno zavest. Me vemo, da je bilo takrat v nekaterih krogih zelo močno vkoreninjeno tako-zvano avstrijaštvo, ko niso mnogi v klečeplazni ponižnosti niti drznili misliti, da je slovenski narod, čeravno majhen po številu, vendar enak po kvaliteti vsakemu drugemu narodu. Misel narodne samostojnosti je vzklila v naprednih vrstah, kakor vzklije vsaka nova in napredna stvar le tam, kjer je živ poj m svobodne besede in misli. Seveda, ko enkrat nepopularne stvari uspejo, napoči čas, ko hoče biti vsak pri pogrnjeni mizi. Temu se ni čuditi in morda tudi ne oporekati, je pač naraven pojav. Nauk pri tem za nas je le ta, da moramo vedno vedeti, kakar si postavimo kako nalogo ali cilj, ki je res koristen in napreden ali z drugo besedo povedano, progresiven, da je ravno dejstvo, da ima nasprotnike, da se zaganjajo vanj ljudje, ki so vedno obrnjeni z očmi nazaj in ne naprej, dokaz, da smo na pravi poti, da je naš cilj v resnici vreden dela in napora. Na svetu nas je dvoje vrste ljudi, eni ki vzamejo vse tako, kot je in so zadovoljni, in drugi, ki imajo razvita čustva in razum do tiste mere, da vidijo in čutijo stvari, ki se jim ne zdijo prav in jih skušajo .popraviti in spremeniti. Prvi so po našem mnenju bolj nekako take vrste, kot troti, ki nimajo drugega smisla, volje ali razvite domišljije, kot da se v danih razmerah po prirojenih primitivnih čustvih priborijo prostor pri manjšem ali večjem koritcu, neglede kako to prizadene bližnjika. Drugi so pa kakor pridne čebelice, ali mravlje, ki venomer mislijo in delajo za to, da bi bil tudi njih brat, njih sosed v večji rieri deležen blagoslovov, katere nudi narava in delo človeškega uma in rok. Ljudi oboje vrste najdemo v vseh časih in pri vseh narodih. Borba med liki prve in druge vrste je večna, vendar pa končno vedno zmagajo in prodro sile napredka in progresa, čeravno po hudih borbah in žrtvah. (Dalje na 3. strani) Glas krožka št. 9— Tri nove članice! Chicago, 111.—Seja v januarju je bila nenavadno dobro obiskana. Sprejele smo tri nove članice in sicer: Caroline Macerle in njeno hčerko Hildo Svoboda-Mačerle in pa Mary Volk. Dobrodošle v naši sredi, drage članice! Kaj ne, kar dobro smo pričele Progresivne v Chicagi Novo leto! Upamo, da nam bo to leto milo v pridobivanju novih članic. Bolne članice so: Angela Zaitz si je po nesreči poškodovala prst na levi roki. Upamo, da jo kmalu zopet pozdravimo v naši sredi. Frances Stark je že malo boljša. Frances Golden je bila v St Augusta: bolna je v hrbtu in želimo, da se kmalu pozdravi. Članica Alič je bolna na domu in se silno razveseli obiska. Ann Jane Kolar je bila že na seji. Zdravje se ji vidno boljša. Gostiteljice godov so bile: Kukman, Berce, Godina, Kopač, G. Potokar, Urbanz in Potočnik. Hvala iskrena za dobri prigrizek, ki ste ga napekle in pripravile. V imenu krožka vam kličem: "Happy birthday," drage članice! Obenem se pa zahvalim še onim članicam, ki niso imele godov, a so vseeno prinesle darov za obhajanke in sicer: F. Vider. L. Muha, B. Nadvornik, D. Sodnik, A. J. Kolar, A. Kolar, M. Andreas, in L. Robaus. Nanosile ste skupaj toliko, da se je kar miza šibila pod težo dobrot. Skoraj vse starejše članice moramo paziti na tehtnico radi naše teže, toda ko pa pridemo na krožkovo sejo in vidijo naše oči vse tako okusno in vabljivo pripravljeno na mizi v obliki "bouffe"—tedaj naš želodec neusmiljeno zakruli in—ah, pozabljena je tehtnica! Malo smo tudi igrale tombolo, samo za kratek čas. Članica T. Erdek je prispela iz Slovenije. Seveda na m je povedala mnogo zanimivega o doživljajih v naši lepi domovini. Hvala, Tončka! Imele smo tudi gosta v naši sredi v osebi Ann Bonič iz Springfield, III. Rade vidimo, da nas kdo obišče. Hvala za obisk, draga Ann Bonič! Članice K. Hrvatin in A. Miško s soprogi nam vsem pošiljajo lepe pozdrave iz Californije. Progresivne vam želimo dobre zabave, ko pa obiščete našo nepozabno članico, Minko Alesh, izročite ji naše iskrene pozdrave in njeni sestri Pavli in vsem rojakom v splošnem. Iskreno sožalje čl. M. Abram ob izgubi njenega soproga. On je šel, a spomini nanj so ostali! Draga Mrs. Eva. Coff—Hvala za poklon, ko ste se izrazila'v glasilu, da chikaški krožek dobro napreduje. Nas zelo veseli to javno priznanje ali chikaški krožek skuša vam '{clevelandskim krožkom) le slediti. Duh sočutne dobrodelnosti je pievel žene — Progresivne Slovenke po celi Ameriki. Res je, lade se malo zabavamo in veselimo, ko imamo še priliko se zbirati skupaj na sejah v tako obilnem številu, (me starejše postanemo kar pomlajene med našo očarljivo mladino) vendar pri vsem tem veselju in zabavi ne pozabimo resnega življenja tam zunaj v svetu, ne pozabimo, da naše delo ni končano, temveč se jc šele pričelo. Naša draga mladina nam veliko pomaga, da se nam je mogoče vsaj deloma udej-stvovati in zgotoviti to, kar smo pričele. Naša mladina nas je pričela 1'azumevati in me starejše spoznavamo tudi njo. Udale smo se vsaj nekoliko ter smo zavrgle stara kopita in skušamo umeriti po svoji moči, nove. Geslo naše jc —v slogi je moč! Pozdravljene članice krožkov P. S.! Angela Mezner. Dodatek: Dott Sodnik nam je sporočila, da bomo imele na februarski seji govornika v osebi Mr. Oscar Godina, sina naše članice, Mrs. Filip Godina. Predaval bo o poštnih zadevah. Vse članice mislimo, da bo prav zanimivo, kajti Mr. Godina je dober govornik, izrazit in lahko razumljiv. Torej na svidenje na seji 5. februarja! imele predavanje. Mrs. Levstik je "prefrigana," takoj ob novem letu nas hoče podučiti, da nas ne bi^ kdo v tem letu prav pošteno "naflikal." Zato je Josie poskrbela in dobila moža, ki nam bo raztolmačil, kam se imamo obrniti v sumljivem slučaju. Prosvetni odbor je namreč preskrbel predavatelja od "Better Business Bureau." Le ne pozabite tega predavanja ker bo zelo po-dučljivo O. K.? O. K.! Ja, kaj še ne bo konca Poročilo kr. št. 1 in drugo Cleveland—Collinwood, O.— Res ne vem, kako začeti. Pro-čati kot poročevalka ali pisati dopis je vse nekaj drugega. Kadar hočeš napisati dopis, pišeš kar ti narekuje srce, kadar pišeš kot poročevalka, ti drugi narekujejo. Če se ti pripeti, da nisi vsega pravilno poročala, jih pa slišiš na prihodnji seji. Obenem se pa človek tega kar hitro odvadi. Res ne vem, če bo šlo. Torej, ako bom napravila napake, mi, prosim že naprej, oprostite. Naše "tete Rezke" ne bom prekosila. Dobra si bila, le škoda ker ne moreš še nadalje tega dela vršiti. Seveda se zavedamo, da smo ti naložile bolj naporno delo. Želimo ti mnogo uspeha, T. Gorjanc. Saj si vedno pridna in vestna in amo uverjene, da boš tudi tajništvo dobro vršila. Torej, naj začnem redno poročilo. Udeležba je bila precej po-' voljna. Seveda, če pomislimo, koliko članic imamo, bi rekla, da bi jih bilo lahko več. Razumeti pa tudi moramo, da se naše starejše žene raje tiščijo za pečjo ob mrzlem vremenu. Zdaj bo kmalu pomlad in tedaj—ženice, pridite le na sejo! Januarska seja je ponavadi bolj dolga, ker pride vseh vrst poročil in računov od celega leta. Zadnje leto smo kar dobro napredovale. Za Božič smo se spomnile celo vrsto bolnih članic ter jih obdarovale na en ali drug način, tako da so videle, da jih naša organizacija P. S. ne pozabi, kadar so v potrebi. Prejele smo že precej zahval in sicer od; Anne Jurgek, Bunny Tolar, Jean Remec, Mrs. Terbižan, Rozi Zupančič in Margie Završnik. Vse te sirote so že dolgo bolne. Ne mislite, da smo vas pozabile! Dostikrat se pogovarjamo o vas pri naših sejah in izven sej. Uverjene bodite, ako bi vam naše želje pomagale do hitrej šega okrevanja, bi bile že vse zdrave. Kaj pomaga, ko pa usoda zahteva drugače. Vam pa vsem kličemo le korajžo in pogum, še bomo skupaj v veseli družbi P. S. Dalje smo dobile povabilo od dram. dr. Anton Verovšek. To dramatično društvo je namreč nekam zadremalo, ker smo pa so-članice istega, smo sklenile, se udeležimo seje in če le mogoče obdržimo še ta mali košček kulture. To se je tudi že zgodilo in upamo, da se bo dram. dr. A Verovšek zopet oživelo. Pridite vsi na njih prihodnjo sejo, da se izvoli nov odbor za leto 1954. Odobrile smo tudi oglas za programsko knjižico ob priliki 20-letnice obstoja naše organizacije. Kdo bi mislil, da čas tako hitro mine! Naši članici Mrs. J. Plemel in njeni družini izrekam v imenu krožka globoko sožalje ob smrti njenega dragega soproga. Na naši prihodnji seji bomo ta seja je bila pa res dolga! Še nekaj, 14. marca bomo spet skuhale prav dobro večerjo. Kuhala bo naša Johana Perko z njenim štabom. Druge bomo pa vse priskočile na pomoč, da boste dostojno postreženi. Vi, mo-žički pa le prinesite seboj "sov-de," da se tam odzadaj kaj "pra-fita" napravi, ker drugače bomo žalostne, pa še jezne povrhu. Igrala bo Grabnar godba. Zdaj, če se ne motim, je pa mesečno poročilo pri koncu. Da ne bom pozabila na naš zadnji uredniški članek "Misli o Božiču." Kako resnično in živo se je zamislila naša urednica M. Ivanush. Hvala vam za užitek pri čitanju tega članka. Dalje pesem pod "Sončnim kotičkom!" "A smile" "Greetings to all Circles everywhere" — by Dottie Sodnik. Vse je bilo tako dobro, tako resnično. Le tako naprej, kaj takega rade čitamo. Oprostite, precej se je zavleklo, bom pa drugič bolj kratka. Za kr. s^t. 1, Eva Coff, poročevalka. Novice od kr, št. 3—$10 za polic —šivalni klub organiziran! Ples srčkov 7. feb. Cleveland—Euclid, O.—Naša zadnja seja je bila povoljno obiskana. Preds. M. Kobal nas je spet navduševala, da se kar najbolj mogoče potrudimo za novimi članicami v tej kampanji v proslavo 20-letnice Progresivnih Slovenk. Pomislite, za pet celoletnih vnaprej plačanih članic dobite $5.00 nagrade! Zato članice kar na delo! Raztolmačite za kaj in za koga se trudimo in delamo že skozi toliko let. Povejte jim o naših dobrih delih v pomoč revnim, slepim in gluhim otrokom po zavodih v domovini. Povejte jim, da pomagamo tudi pri nas doma in da bomo pomagale v bodoče še več, posebno takim, ki so že dolgo vrsto let po raznih zavodih za onemogle. Jaz vem za gotovo, da je med nami še dosti dobrih in usmiljenih žen in deklet, ki se bodo rade pridružile temu našemu -delu in zato jim sedaj povejte, da imajo lepo priložnost postati članice "Progresivnih Slovenk." S ponosom boste lahko rekle: Tudi jaz sem "Progresivna Slovenka!" To ime stoji na častnem mestu v zgodovini ameriških Slovenk in se ga nobena izmed nas ne sramuje, pač pa ravno obratno— ponosna jc nanj! Delamo le dobro—a slabega nikdar! Naš krožek ima cel kader pridnih članic, ki nikdar ne mirujejo! Vedno delajo načrte za kaj novega, da opomorejo blagajni in povodom te nudijo pomoč tu in tam, kjer treba. Tako bomo naredilo 7, februarja, in no 14. feb. (kot sem zadnjič pomotoma poročala) to bo na nedeljo "Valentine Dance" ali prosto zabavo za vse znance in prijatelje. Če pride vas veliko od vseh strani mod nas, stavim, da imeli boste vsi prav kratek čas! (Dalje na 4. strani) IZČRPKI ZAPISNIKA KONFERENCE PROG. DNEVA PROG. SLOVENK dne 3. maja, 1953 v slov. del. domu na waterloo rd., cleveland, o. (Nadaljevanje) | Manca Bashel se oprosti se- je radi zaposlitve v spodnjih prostorih za banket. Mary Vidrich priporoča, da bi se morala naša organizacija bolj zanimati za akcije kot so polio, ra'k, itd. Istotako je mnenje nekaterih članic, da bi v bodoče zmanjšale pomoč v domovino in bolj delovale za tukajšnje ustanove. Frances Candon omeni, da se ji zdi važno vprašanje obstoja naših naprednih časopisov. Priporoča, da bi podvzele kakšno kampanjo njim v pomoč, kajti ako ne obdržimo naših listov, potem bi to pomenilo mrtvilo za nas vse. Razpravlja se obširno glede tega. Nakar stavi T. Urbanz predlog, podpiran po Mary Zakrajsek, da gl. odbor podvza-me akcijo za kampanjo prispevkov za Enakopravnost in Pro-sveto in to potAm, ko bo delo kontesta končano ali kadar se bo videlo ugoden čas. Sprejeto. Ivanka Shiffrer priporoča, da bi bilo umestno, če bi šle enkrat kam na kak daljši izlet po Ameriki. J. Zakrajsek priporoča, da bi šle prihodnje leto v New York spremit našo poslanko na ladjo potem bi šle pa skupno na glavni stan Združenih narodov. V tem smismlu stavi potem predlog, podpiran po I. Shiffrer, da зе to izvede. Natančneje se bo o tem še razpravljalo na prihodnjih odborovih sejah. Konferenčna predsednica F. Vider nas opozori, da se bliža 5as banketa in da bomo morale skončati. Pozove torej našo urednico, da ob zaključku spre-5pvori par besed. V lepih in izbranih besedah urednica pove, 3a je bila jprijetno presenečena lad dobrimi poročili krožkov in lad vzornim vodstvom zborovanja. Zahvali se tudi poročevalkam za redna in zanimiva porodila v glasilu. Nato se še gl. predsednica C. Subel zahvali konferenčni predsednici za tako vzorno vodstvo sej, Frances Vider pa se zahvali zborovalkam za tako veliko ude-ežbo in kooperacijo in zaključi zborovanje "Progresivnega dne" 3b 4.25 popoldne v želji, da bi ;e sestale na prihodnjem "Progresivnem dnevu" in to še ob /ečji udeležbi. Opomba: Ob otvoritvi konfe-"encs 80 pripele članice kr. št. 7 vsem zastopnicam in odborni-?am lep rudeč nagel z belim trakom. Theresa Gorjanc, zapisnikarica. Popoldanska seja Frances Vider, konferenčna predsednica, pozove navzoče k dnevnemu redu ob 1.30 popoldne. Na vrsti so razprave v korist organizacije: J. Tratnik priporoča, da ko se članice podajo na obisk v domovino, naj nikar ne obljubljajo tamkajšnjim ustanovam pomoči ker imamo že toliko prošenj na rokah, da ni moč vsem ugoditi. Glede kontesta za poslanko v Jugoslavijo apelira gl. predsednica C. Subel na navzoče naj agitirajo in razpečavajo glasove. Istotako apelira gl. taj. Zakrajsek in sicer, da glejmo vsaj toliko, da bomo krile stroške. Naša gl. blagajničarka, Mary Zakrajsek bo skrbela za volilne knjižice in bo vse tajno do piknika, dne 13. septembra na SNPJ farmi. Takrat pa se bo proglasilo zmagovalko. Josie Tratnikova od relifnega odbora vpraša glede kuvertic, ki jih imamo na rokah za darove v dobre namene v slučaju smrti v družinah naših članic in somišljenikov. Priporoča, da se iste razpošlje na vse krožke, tudi na zunanje.' V tem smislu je stavljen in sprejet predlog, da naj gl. taj. razpošlje kuvertice na vse krožke. Glede 20-letnice obstoja nase organizacije: Predsednica Vider vpraša zbornico, ako se strinja, da se vrši proslava 20-letnice ob priliki "Progresivnega dne" v SND na St. Clairju v Clevelandu, kot je sklenil včeraj gl. odbor. Soglasno sprejeto. Gl. tajnica poroča, da je takoj včeraj po seji vzela dvorano v najem. Frances Candon priporoča, da bi se potrudile in čimlepše praznovale našo 20-letnico. Tončka Urbanz predlaga in Mary Vidrich podpira, da se prepusti gl. odboru, da' ukrene vse kar se tiče programa. Frances Zakrajsek iz Aliquip-pe. Pa., priporoča, da bi v bodoče gl. taj. takoj po odborovih sejah obvestila krožke o važnih zaključkih, da isti dobijo poročila pred sejo. Josephine Henikman od kr. št. 3 je mnenja, da bi se tudi zanimale za starostno pokojnino. Mary Ivanusch omeni, da kar se tega tiče, naj bo gl. odbor pozoren in zasleduje delo kongresa in senata in kadar se vidi potrebno, opozori krožke, da pošljejo svoje želje, oz. proteste na pristojna mesta. Za ojačenje naša organizacijo: Dorothy Sodnik priporoča, da pridobimo čim več novih mladih članic v organizacijo. K razpravi se oglasijo T. Urbanz, M. Ivanusch in Anna Zaic, ki priporoča, da pričnemo s član. sko kampanjo. Stavljen je predlog po C. Subel, podpiran po T. Urbanz, da r^e prične članska kampanja s prvim januarjem, 1954 in zaključi ob praznovanju 20-letni-3C, ko bodo VS3 na novo sprejete članice, kot tudi one, ki so pri. dobile največ novih članic javno predstavljene in čitana imena zunanjih krožkov. Frances Henikman želi vedeti; kako to, da pri njih krožku št. 1 še niso dobile nagrade od zadnje kampanje za najvišje število pridobljenih članic (30) po številu. Gl. tajnica pojasni, da bo omenjena nagrada izplačana šele ob koncu leta. Anna Zaic omeni, da je več članic^od utisom, da plačujemo 10 centov mesečno za glasilo, kar pa ni točno. Gl. tajnica pojasni, da gre za glasilo le 5 centov in 5 centov pa gre za upravne stroške gl. odbora. DIETA Francoski zdravnik Portal je lekemu bolniku predpisal poseb-10 dieto, ki mu ni nič kaj dišala-Ko ga je nekega dne obiskal, je potipal njegovo bilo in ga strogo pokaral: "Vzlic moji prepovedi ste pojedli mehko kuhano jajce." "Kaj!" je vzkliknil zasačeni bolnik prestrašeno, "mar tudi to opazite na mojem bilu?" "Seveda, v jajcu so žveplo, fosfor in albuminozne sestavine, ki dražijo želodec. To takoj opazim na utripanju srca." Bolnik je obljubil, da se bo poboljšal. "Gospod doktor," je rekel asistent, ko sta z zdravnikom odhajala od bolnika, "kaj ste res lahko na bilu ugotovili, da je bolnik pojedel mehko kuhano jajce ?" "Šema! Kaj nisi videl, da je imel na srajci mmen madež?" POZOR, ČLANICE! Ali imate članarino pri vašemu krožku plačano za ža mesec? Ako ne. vas prosimo, da to sto-na prihodnji seji, da boste deležne vseh ugodnosti, katere jamči naša organizacija. enakopravnost BTRAN 3 Official Page Progressive Slovene Women of America Circle No. 7 Is Growing! January—2 new members. February — Valentine party — date — Feb. 10th Pauline Krall, our newly elected president took over her duties at our first meeting of the year which incidentally was Very well attended. We're off to a good start for the New Year. Our president had the honor and satisfaction of introducing two new members, Mitzi Vesel and Mary Žagar, a friend I've known since Way back. And to add to our group, it was a pleasure resuming acquaintance with Joyce Plemel, whom I haven't seen for years. She, has moved to the Colliwood neighborhood and has transferred from Circle No. 2. She is the daughter of Mrs. Prances Gorshe, former recording secretary of the supreme board and well known among the Slovenian people, just as Joyce is, for their cultural and civic Work. A warm welcome, girls, to our happy and growing circle! The members of Circle No. 7 missed Jean Pryatel, who is recuperating from a major operation. A card or visit to Jean's Would be well remembered. Her address: 1134 Villaview Road. Jean sincerely thanks our girls for the plant sent her. A "Thank you" card was read by all the members, from Bunny Tolar and Jean Remec for the gifts the club sent them at Xmas time. Both girls are at Warrensville Hospital. We are planning to visit them as soon as the weather gets better. The members voted to donate five dollars to the January Polio drive, a very worthwhile organization. Plans discussed for the coming year were: the bazaar to be held late this year, a bake sale, card party, lectures and the coming 20th anniversary of the PSWA to be held in May. More details will follow, as the date of the event is announced. Our next regular meeting will be held Wed., Feb. 10th. We will also observe our annual Valentine party. Each girl is to bring Something for the "pot luck," other than meat. This will be taken care of by the entertain-nient committee, namely—Ann Gorjanc, Stella Simcic and Mitzi Vardian. Let's all plan to be together this evening for another enjoyable time with old and new members of our Circle No. 7* To Dottie Sodnik — Your "Greetings to all Circles Everywhere" was a lovely piece. I am sure everyone enjoyed and benefited by it. See you at our next meeting— Feb.10th! Elsie M. Rudman, Circle No. 7. Our future plans: Card party, — 20th Anniversary Celebration of PSWA—Bazaar in the fall. Join our community civic group now — during the 20th Anniversary Membership Drive,---$5.00 Cash i^rize for 5 new members (paying 1 year's dues). šivalni klub krožka št. 2 Članicam krožka št. 2 Prog. Slovenk se sporoča, da se jutri, v sredo, ob 12.30 uri vrši prvi Sestanek za šivalni klub, ki se bo potem sestajal redno in pripravljal ročna dela za prihodnji bazar. Jutrišnji sestanek se vrši na domu Mrs. Frances Legat na 6922 Heckei' Ave. in vabi se vse članice, ki se zanimajo, da pridejo. Ivanka Shiffrer, Čl. Nadz. odbora Prog. Slovenk Dvajset let bomo stare! čas pa zares beži, kot bi ga kdo podil, problemi pa z njim, pa najsibodo dobri ali slabi! Narava nič ne vpraša, ali hočeš mraz ali vročino', sonce ali dež, smrt ali življenje—ni izbire —tam je! P'ri "Progresivnih" se trudimo na vso moč, da bi razumele take probleme, da bi jih obrnile v prid človeka. Letos bo dvajset let naše zgodovine—ni dolga doba—a dela teh dvajset let se sama hvalijo. Vsako leto, od začetka do danes so zapisana v zlatih knjigah, kjer se resnica deli! Našteti se ne dajo na hitro, jih je preveč, naša glavna tajnica, Josie Zakrajšek nam je obljubila, da s pomočjo vseh delavnih članic te dobe napiše zgodovino. Upamo, da bo iskreno lepa, nam vsem v ponos! Leto 1953 je bilo zelo uspešno v vseh ozirih. Tudi blagajna naše organizacije je narastla v par mesecih, kot gobe po dežju. Pridne ste bile članice pri prodaji listkov za zastopnico v Jugoslavijo in drugo, od prve do zadnje, ene kar brez meje—računi so rezultat! Hvala vam iskrena od strani glavnega odbora! Kaj pa moralnost—ta nas pa vse dela srečne! Seveda vsem se ne more naenkrat ugoditi—to je res—ali kolo sreče se vrti tako, da je vedno eden prvi, potem diugi, itd. V splošnem smo pa lahko vse zadovoljne in vesele. Kaj ne, da smo? Le priznajmo! Lepo delo—naredi srce veselo! Kaj pa kampanja za nove članice? Zdramite se zavedne žene in dekleta—pridite v našo družbo, ne bo vam žal, naj vas ne bo strah, kot ni nas! Naše knjige so odprte—naše delo je odprta knjiga—dokler bo postava na naši zemeljski obli—da naj človek ljubi in spoštuje bližnjega—se ne bojimo nobenih preganjalcev—kot so gotove kreature—ki nas hočejo strašiti. Pač pa bi rade, da nas kdaj obiščejo—mnogo bi se imele z njimi pogovoriti in s ponosom pokazati, kako se v resnici ljubi sočloveka—Pika! Pripravljamo se tudi za proslavo dvajsetletnice v maju— (mesec Progresivnih). Mnogo bo dela—prosi se vas, da kadar ste vprašane za pomoč—ne od-recite. Vaša naklonjenost je dobrodošla in potrebna! Praznujmo, kot ne zna nihče drug! Pokažimo, da smo progresivne od nog do glave! Tudi to je res, da vse—in vsepovsod nismo priljubljene—res je pa tudi, da nismo povsod grajane—napake so popravljene lažje, če si kritiziran v obraz— nemogoče pa, če je kritika za hrbtom. Vpraša se pa tudi lahko—ali so krivični ljudje veseli pri srcu? Ne!—In tudi vsak lažnik se sam sebi najprvo zlaže: Poštenost in ljubezen naj nam sije iz obraza! Naša urednica, Mary Ivanu-sch ima zdaj nov pisalni stroj— katerega je že dolgo želela. (Ne le želela—krvavo potrebovala! op. ur.) Seveda je last naše organizacije. Torej pričakujemo, da nam še mnogo podučnega napiše—kakor le ona zna. Škoda, da ne obiskuje redno glavnih sej, le napisano nam pošlje.-Vse lepo poslušamo, kadar se čita (In gre pri enem ušesu notri, pri drugem ven! Ha, ha! Op. ur.) Vedno nove, imenitne ideje, žal, da smo vedno preobložene, da bi se vse to uresničilo, ampak. Maty, da ei Ti ved- K 20-letnicl P. S. A. Dolga je doba 20 let, a zdi se mi, da se je vršil ustanovi sestanek šele pred kratkim časom. Če se ne motim, je idejo sprožil Mr. V. Grill. In tako sta z Mrs. A. Grill povabila nekaj napredno mislečih ljudi na sestanek na njih dom. Vsi povabljeni gostje so se odzvali. Ko smo posedli in se ogreli, bilo je namreč v zimskem času, smo se pričeli razgo-varjati iz kakšnega razloga je bil sklican sestanek. Naš namen je bil ustanoviti nekaj, kar še nimamo a nujno potrebujemo—napredno orijenti-rano žensko organizacijo. Ko smo začele prihajati z našimi idejami in mislimi na dan, kaj naj bi bili nameni in cilji, smo se zedinile in sklenile, da se krsti organizacijo za Progresivne Slovenke Amerike. Začrtale smo si lepo pot in lepo je donelo to ime! Še danes lepo doni! Napredovale smo vsa ta leta, včasih bolj, včasih manj, a napredovale smo! Ogromno lepega, dobrega, koristnega in potrebnega dela smo storile. A vseeno moram reči, da bi bile storile lahko še veliko več, posebno v smeri večje medsebojne izobrazbe. Tega se zavedamo posebno tiste, ki smo bile navzoče pri ustanovitvi. Žal nas je od teh še jako malo, ki smo aktivne. Nekaj jih je pomrlo, nekaj se jih je preselilo, nekaj pa jih ne more biti aktivnih radi različnih vzrokov, bolezni ali za-posljenosti. Sedaj, ko smo v letu naše dvajsetletnice bi pa vseeno prosila vse te, zadnje čase neaktivne ustanovne in druge članice, da bi pričele prihajati na seje ter nas spodbujale in učile kaj in kako naj se to ali ono ukrepa in dela. Ako bi ne bile zmožne, bi vas morda toliko ne pogrešale ali tako ... pa si vas želimo zopet v naši sredi! Ne puščajte nas same takšne, ki sicer mislimo, da nismo vsega zmožne, vsaj ne toliko, kot ve, a skušamo in iščemo dobrih idej v naših glavah. Sreča je, da imamo pridne in požrtvovalne gl. odbornice in našo urednico, ki je bila tudi ustanoviteljica in je takorekoč naša gonilna sila. Le škoda, da ne živi bližje nas, da bi posečala naše seje in nam predavala in nas v večji meri uvajala v izobraževalno delo, za katero smo bile organizirane. Naj omenim eno napako, katero imamo med članicami, ki ne posečajo sej in so torej na mrtvi točki, kar se tiče aktivnega sodelovanja. Ko prideš s katero v pogovor in ji pričneš tolmačiti to in ono, ti ugovarja češ, zakaj ne tako ali tako. Vpraša te: "Zakaj to trpite?" Če pa povabiš njo, naj pride na sejo in tam pove svoje mnenje, češ, da bi jo vse rade poslušale; ima pa takoj pripravljen odgovor; "Oh, kaj hočem—ker —oh, ker-Skončati že noče. Vidite, drage prijateljice, letos v našem jubilejnem letu sklenite, da ne boste iskale takih iz-mikavanj ali izgovorov, ampak prišle med nas in nam pomagale lepo in uspešno proslaviti to pomembno obletnico. Jaz sem odkritosrčna in rečem le to, da danes odkritosrčen človek že težko živi. čim bolj si pristranski in ozkosrčen, bolj si menda upoštevan. Toda ne bodimo takšne, vsaj Progresivne Slovenke ne! Dajmo začeti leto 1954 čisto na novo! Pridite med nas na seje vse ve članice, ki ste bile gonilna sila ob našem rojstvu in tekom naših prvih let. Vemo, da ste se veselile naših skupnih uspehov, čeravno vam ni bilo mogoče vedno aktivno sodelovati. Vem, da ste ponosne na pretekli rekord Progresivnih Slovenk Amerike! Posebno vabim za aktivno sodelovanje v tem jubilejnem letu sledeče naše dobre članice: Mrs. Candon, Mrs. Durn, Mrs. Grill, Mrs. Dolinar, Mrs. Steblaj, Miss Vera Candon in Miss Marion Candon. (pogrešamo posebno vajina poučna predavanja). Pridite med nas na seje, pomagajte nam z vašimi nasveti in vso-podbudo. Hvaležne smo vam za vašo obiske naših priredb, toda letos stopimo skupaj vse, kot ena z eno samo željo proslaviti naš 20-letni obstoj nadvse slovesno, dostojno in uspešno. Kaj ne, da boste prišle in pomagale ! ? Upam, da mi oprostite, kar sem napisala ali bodite uverjene, da se je to zgodilo zgolj v dobrobit organizacije. Zdravo! Eva Coff. no med nami, bi bilo vse drugače.—Vodnika se rabi vsepovsod! (Vodnikov, nič koUko! Op. ur.) Torej naša draga urednica, Mary, ne huduj se! Mnogokrat je sploh nemogoče kar svetuješ. (Tega se dobro zavedam. Moja pisma so le vzorec, kako se tu na deželi, kjer nimamo "nadlog" štetja denarja, alhko fantazira in sanjari! Op. ur.) "Problemi zadržujejo večkrat najbolj delavne moči," ampak nekaj se nas pa le prime vselej! Prav iskreno srčni pozdrav in uspeha polno Novo leto, 1954 Vsem članicam naše d(vne organizacije—da bi se nje delo nadaljevalo še mnogo, mnogo let in da bi bila za vzgled onim, kateri nas ne razumejo—ali nočejo razumeti. Zasledujte poročila naših članic, ne bo vam žal! Živeli! kličem vsem, Imteri znajo sami zase misliti! Izčrpki seje gl. odbora 18. jan. 1954 Sprejeta resignacija čl. prosv-odbora, M. Chihan. Vzrok, keg-lanje na večer odborovih sej. Urednica obljublja vsestransko sodelovanje za uspeh kampanje in proslave dvajsetletnice. Glede dramske predstave še ni gotovo, katero igro se vprizori. Odbornice Subel, Zakrajšek in Shiffrer se nemudoma sestanejo z režiserjem J. Stebla jem, za defi-nitiven sklep. Kampanja za poslanko prinesla $1732.77 čistega po odbitku vseh stroškov, piknik pa $155.-42. Kontestinjam se izplača nagrade takoj in sicer D. Sodnik $300 za stroške v domovini in še dodatno vožnjo iz Chicago do New Yorka, ostale stroške voz-nine plača A. Kollandrova potniška firma; ostalim trem po $100.00 vsaki. Od razpuščenega krožka št. 15 prejele preostalo imovino $21. 18. O ddelnic SND prejele $30.00, od odbora za koncert okteta pa $20. Viki Poljšak od Prosv. odbora pričakuje v kratkem odgovor glede obiska United Nations, nakar bo organiziran izlet v New York. Za ročno delo je prejel Prosv. odbor $71.50, od Mrs. CJorshe $11.00. Zopet odposlale revij za $87.00 tako, da je v blagajni $67.60. Koledarji Izseljenske Matice dospeli. So v uradu gl. tajnice Cena $2.50. Krožki, ki jih naro-če za prodajo dobe 25c provizije, za gl. odbor pa ostane 25c. Zastopništvo za konferenco SDD in AJC prevzameta T. Gorjanc in J. Henikman. Povzeto po zapisniku T. Gorjanc Make your reports concise and interesting. All contributions are to bo in editor's office by the 15th of each month. Acldress: MARY IVANUSCH. R.F.D. 1, Chardon, Ohio SONČNI KOTIČEK Bilo je neko prav mrzlo in viharno zimsko nedeljo, ko pride podeželski župnik v cerkev za običajno opravilo, a ne najde niti enega kristjana, ki bi si bil drznil izpostaviti svoje kosti, oziroma nos, besnečim naravnim elementom. Ko čaka nekaj časa, se vendar prikaže en samcat vernik, prileten kmetič. Župnik gre takoj k njemu in ga nagovori ali vpraša: "Čujte očka, če bi vi, recimo pripeljali velik voz sena in žita na vaše dvorišče, da kmr-mite krave, pa bi se prikazala ena sama, kaj bi storili?" "I kaj, nafutral bi jo!" se odreže možakar. Duhovnik gre po tem odgovoru v ospredje cerkve, kjer prične z običajnim nedeljskim opravilom; izmoli vse molitve izpoje nekaj himn in poda tudi celo pridigo. Ko gresta potem iz cerkve in se poslavljata, pohvali kmetič gospodove molitve, petje in pridigo, potem pa malo postrani poškili in pravi: "Samo eno naj vejo gaspud, ampak jaz bi eni sami kravi ne zvrnil celega voza krme!" * Podeželska razredna šolska godba na pihala je imela koncert. Med odmorom se srečata v ozadju dvorane dva očeta nadebudnih godbenikov in nagovori eden drugega, kaj da je tako vesel in če igra morda njegov sinko pri godbi. "Seveda igra, pa še kako!" "Kateri inštrument?" "Klarinet!" "Tako? Pa igra dobro?" "Da bom čisto odkrit, ne. Edini komad, ki ga zna je 'Naprej zastava slave.' Tega igra naprej in naprej neglede kaj igrajo drugi... in prav nihče ne opazi razlike." m Učiteljica razkazuje učencem drugega razreda slike prvih naseljencev Amerike. "Glejte otroci, tu je slika, ko so pristali naši pradedje na "Plymouth Rock." In ta slika kaže, kako so obhajali prvi zahvalni dan." Kar dvigne roko brihtni Johnny in vpraša: "Gospodična Smith, ste li vi vzela tiste slike?" Francka in Jožek sta jedla v šoli "lunč," Pa ponudi Jožek deklici košček mesnega vložka (sendviča.) Francka ga odkloni, češ, da na ta dan po njeni v6ri ne sme jesti mesa. "Ne smeš jesti mesa?" se začudi Jožek. Potem se mu pa nekaj posveti v glavi in pravi: "Veš kaj, Francka, jaz bi bil pa rad član take vere, kjer imajo en tak dan za špinačo!" * Mrs. Jones je obljubila svojemu malemu vnučku, da ga bo vzela seboj v cerkev. Nemalo pa se začudi, ko zagleda pred odhodom od doma, da ima mali pod pazduho debelo knjigo svetega pisma. Vpraša ga, čemu nese knjigo seboj, pa se ji mali odreže: "Da vidim, če pridigajo gospod resnico." # Blio jc pred Božičem, ko je razlagal veroučitelj mladini zgodbo Kristusovega rojstva. Povedal je, kako sta se podala Jožef in Marija v Bethehem, kjer sta zaman iskala prenočišča. Vse je bilo že zasedeno in vzeto in sta se morala zadovoljiti z revnim hlevcem. Kar se oglasi Rožičev Tonček; "Mojemu ateku bi se pa kaj takega prav gotovo ne pripetilo. On bi šel bolj zgodaj od doma!" * Farmarski fant se je šel učit v mestne šole živinozdravništva. Da pa dokaže očetu, ki je bil velik oboževalec čistokrvne živine, koliko se je že naučil, gre pred odhodom na počitnice na neko kmetijo kjer izbere in kupi lepo rogato kravo za celih $1,500. Ko jo pripelje v hlev, povabi očeta, naj jo pogleda in da svojo sodbo. Oče vidi, in pove sinu, da nima krava ne vimena, ne vampa, da ima ukrivljen hrbet, skratka da je prava kravja skaza, iz katere ne bo nikoli nič. A mesto, da bi bil fan talin poparjen, meni, "Pa boš menda ja priznal, da so ti-le lepi rogovi sami vredni tistih $1,500!" * Star ribič naleti ob reki na slikarja, ko je slikal pokrajino. Ustavi se pri njem in ga gleda, kako dela. Slikar odloži čopič in prične govoriti: "Ah, kako krasna, kako divna in očarujoča je narava! Ste li že kdaj opazovali, kako se dvigajo meglice iz studenca in se zgubljajo v nebeške višave liki srebrne nitke? Ste že kdaj videli, kako pleše vetrič po tistihle vrbah prav tako, kot škratek? Ste li videli čebelico, kako se ziblje na nežnem cvetju, se pogovarja in zabava z njim? Ste li kdaj videli jutranjo zarjo o polnoči? Ste li... "Nak gospod, ga prekine ribič," v naši družini nismo imeli, na srečo nobenega, ki bi ga luna trkala!" • Koku sm "celebrejtala" Silvestrov večer Blo nas je več skupi, prjatlov in znancu v nek oštarij pr nas v ta bel Lblan. Tam so nam dal lepe kape na glavo in trobente v roke, de smo bli, kot kake ma-škare. Zato k čes bi naum, kse poslavlaš od ta starga in stopš ta nov let, bi je fajn! Jast sm zmiri kukala na uro in k sm vidla, da sta cagarja na cifri dvanajst, ali edn vrh druzga, sem začela prov fajn trobt na mojo lepo trobento in tako dala vsem vedet, de je pršu nov let. Tud ta drug so začel piskat in vse križem kričat in si voščit srečn in zdrov nov let. Pa pride k men natakarca in m reče: "Ti, unle je vprašu, kaj boš pila. Jast uprašam: "Kateri je tisti "un" in ona mi pove. Jast si mislim "Nov let se more dobr prčet in ji praum: "Prnes m zdravilno kaplo za prehlad— žinžer el in šat—!' Ona prnese in jast pijem in praum." Na zdrauje unga in—hepi nu jer! (Bodeča Roža) OUR CAMPAIGN BAROMETER TOPLOMER ALI REKORD 20-LETNE JUBILEJNE KAMPANJE Z današnjim dnem pričenjamo posebno poročilo, ki bo zaznamovalo uspehe krožkov v pridobivanju novih člani. Krožek ei. Ime članice Število novih članic 7 Mitzi Vesel ______________________________________ 2 Mary Žagar ____________________________________________ 9 Caroline Macerle _________________________________ 3 Hilda Svoboda-Macerle Mary Volk ...................... „ f ' ~ Skupaj v januarju _______________________ 5 Poročevalke krožkov prosimo, sodelujte in gotovo poročajte vsak mesec, koliko novih članic je pridobil vaš krožek. Urednica. DVAJSET LET BO..... (Nadaljevanje s 2. strani) ' Dandanes se bije takorekoč ena izmed najvažnejših mrzlih vojn v zgodovini človeštva in to med možmi in ženami duha in peresa ter med silami, katerim je denar, premoženje in oblast prvi in končni cilj v življenju. Od izida te borbe je v glavnem odvisno, da li bo pahnjen svet v tretjo in vse uničujočo vojno ali ne. Predstavnike obeh teh struj najdemo istotako povsod, ker slepa sebičnost ali prosvitljena inteligenca nista omejeni ne na čas, ne" na narod. S tem je, kot z rastlinstvom, raste, uspeva in se razvija po okohščinah, podnebju in prilikah. V teh resnih, težkih, a lahko rečemo tudi velikih in prihk polnih časov za dobro in koristno delo, imamo me žene in matere na splošno nadvse lepe in hvaležne naloge. Kot hčere malega slovenskega naroda, presajene na tla velike in bogate Amerike, tembolj razumemo in čutimo kako hudo in težko je ljudstvom in narodom po drugih delih sveta. Naše bistvo je opoljeno od plemenitih misli in del naših kulturnih vodnikov in prerokov od Trubarja pa do Oton Zupančiča. Nam so bili pesniki in pisatelji in ne generali in vojskovodje, pravi oboževani in čaščeni junaki in zato so nam tembolj očitne naloge in preizkušnje, ki čakajo v bodočih dneh vse človeštvo. Da jim bomo kos in da po naših skromnih močeh pomagamo vodilnim možem in ženam istih blagih ciljev In idej do dosege največjega cilja, ki si ga je kdaj zastavil progresivni človek, za diO-sego svetovnega miru in harmoničnega sodelovanja vseh narodov sveta ko bo vsak narod samostojen, vsak najmanjši narodič cenjen in spoštovan a vendar vsi skupno povezani v eno sodelujočo gospodarsko, socijalno in kulturno celoto, posvetimo vse naše moči tekoči ljubile j ni kampanji. Ne brigajmo se v teh velikih dneh toliko za malenkosti, za male razlike, bodimo širokogrudne, plemenite in človekoljubne. Širimo, strpnost, razumevanje in predvsem ljubezen vsepovsodi, kajti kadar bo znal člove/c v toliki meri razviti svoje potenci j onalne sile v smeri ljubezni, sodelovanja in bratskega čuta, kot ga je razvijal v preteklosti za širjenje sovraštva, nestrpnosti in sumničenj tedaj šele bo napočil za vse človeštvo nov dan, novo rojstvo ali prerojenje. S takimi cilji in čuti prežete, pojdimo v naši jubilejni kampanji, ko obhaja naša organizacija "Progresivnih Slovenk Amerike" svojo dvajsetletnico—z novo in osveženo voljo na delo in vpišimo v naše krožke čim večje število novih članic. Vam dekleta, žene, matere in stare matere, ki še niste v naših vrstah, pa polagamo na srce apel: pridružite se nam sedaj. Naj vam bo za bodrilo izrek goriškega elavčka, Simon Gregorčiča: Ne kar veleva mu stan, ampak kar more, je človek storiti dolžan! STRAN i ^ enakopravnost И11Д1111Ш|11|»|Ч|«|11|И|11|»Ц1|»|| Ш|1в1|||а1||1в1||1а1||1в1||ш1||пп EE >|ll|«|ll|»|ll|«|ll|»|IIW|IIW|IIW|ll|WniB|IIH|IIWtlHB|H|BHIM||||WH|MrilllllL^ 111|1а1||1в1||1ш1||1а1||1а1||1а1||1а1||Ш||1н1||1в1||1в|||У||1а1||1а|||1в1|||«||||а1|=|3 ш m AVGUST ŠENOA: m Dio genes Zgodovinska povest iz 18. stoletja wi«iTi]iiiBiiiiB[ii