2)% 
Sv. Ambrozij nam je poznan kot cerkveni
uèitelj, kot škof, kot duhovni oèe sv. Avgu-
ština, mogoèe celo kot pravnik, bolj malo pa
ga poznamo kot pesnika. V Avguštinovih Iz-
povedih ga spoznamo kot moèno osebnost
prodornega duha, ki s svojo izbrano besedo
oèara mladega Avguština.
V istem delu beremo tudi o te`kih èasih,
ko so heretiki poskušali pregnati milanskega
škofa in zasedli cerkve. In prav v teh kritiènih
trenutkih so nam izprièani zaèetki svete him-
nologije na Zahodu.1
Škof je s svojimi zvestimi vztrajal v cerkvi
in da bi jih utrdil, jih je zaèel uèiti pesmi. S
sv. Ambrozijem je postala himna del zahodne
liturgije. Najprej so jo poprijeli po samostan-
skih skupnostih, pozneje v cerkvah.2 Cerk-
veno petje je po Ambroziju sistematiziral in
uredil Gregor Veliki.
Kakšna ognjena iskra je prešinila škofa
Ambrozija v tistih napetih dneh, ko je s svo-
jimi pre`ivljal dolge ure v stolnici, da je ne
bi zasedli arijanci? Je bila to iskra njegove kla-
siène izobrazbe? Njegove umetniške `ilice?
Ali iskra bo`jega duha?
Lahko bi rekli, da je bila to iskra latinskega
genija in kršèanskega duha. V njem sta bila
tadva celo “bolj zdru`ena kot v Avguštinu ali
Hieronimu”.3
“Oèe zahodne cerkvene glasbe”4 je pri svo-
jem ustvarjanju èrpal iz “antiène, bibliène,
psalmiène in evangeljske tradicije”.5 Izdelal
je jasno teologijo petja v cerkvi in v njej pre-
budil nov element liturgije Zahoda: petje,
ki dviguje, ki je navdihnjeno, ki krepi, ki pos-
veèuje, ki èasti.6
Kakšna je Ambrozijeva poezija? In zakaj
je njegova himna postala arhetip za latinske
Cerkve? Zakaj se niso prijele Prudencijeve
mojstrovine ali èudovita ritmiènost Niketa
iz Remeziane?7
Suho bi jo lahko definirali kot jambski
dimeter. Preprosta melodija, izpeljana iz os-
novnega in dominantnega tona.8
Strokovnjaki pravijo, da je Ambrozij kot
pisec sakralne poezije in glasbe razpoznaven
po globini in resnosti. Nikakor ni — kot npr.
sv. Bernard — v`gan od tega, kar opeva. Nadš-
kof Trench9 celo pravi, da “èutimo nekak-
šen hlad v njegovih himnah”!10
Kakšna je torej skrivnost?
V kratkem povzetku Trencheve barvite be-
sede o Ambroziju — pesniku slišimo, da se šele
èez èas nauèimo èutiti velièino Ambrozijeve
nelepe jambske kitice; globino njegove poe-
zije lahko do`ivimo bolj z instinktom kot z
razumom; nauèimo se spoštovati gosposkost
samozavesti, s katero presega zanimanje za vse-
bino in se v prostosti do vsega odpira naprej.
Ambrozij vpleta resnice vere v ritem s pre-
prostimi izrazi — in ti zadovoljijo, še veè: srce
se ob njih predrami v najglobljih èustvih.
V njegovih himnah je strast, vendar pri-
krita. Notranji ogenj — `ar entuziazma — se ne
razodene vsakemu brezbri`nemu opazovalcu.
Himne so nastajale v svojem okolju in pri-
merno svojemu èasu: oblikovala jih je vera, ki
je bila pravzaprav v konfliktu z moèjo sveta in
je pravkar triumfirala nadnjo: zato v njih ni veliko
mehkobe, kveèjemu malo ne`nosti, je pa èvr-
sta trdnost, v kateri sije (tako zelo kršèanski) po-
gum, ki se je sooèil s svetom in ga osvojil.11
Sv. Ambroziju so pripisovali zelo veliko
himn — Daniel12 jih kar 92 oznaèi kot “am-
brosianum”. Vendar pa to skoraj ni mogo-
èe. Poleg Daniela so velike avtoritete na po-
(,", !0
2)%3


 #
2)% 
droèju himnologije benediktinci,13 ki pripi-
sujejo sv. Ambroziju 12 himn.
Dolgo èasa se je Ambroziju zmotno pri-
pisoval tudi znani TE DEUM LAUDAMUS,
ki naj bi ga recitirala z Avguštinom po nje-
govem krstu l. 387. Èe bi bilo temu res tako,
bi to gotovo izprièal sv. Avguštin sam — kot
za nekatere druge pesmi14 — omenjeno bi bilo
v Ambrozijevem `ivljenjepisu Pavlina, v Da-
cijevi Kroniki, èe `e ne bi Ambrozij sam tega
omenil v svojih pridigah.
Za avtentièno avtorstvo njegovih himn pa
poleg sv. Avguština prièajo tudi drugi: npr. pa-
pe` Celestin, Faust iz Rieza, Kasiodor in drugi.15
Za konec samo še latinski odmev — komen-
tar himne na èast muèencem, Aeterna Chri-
sti munera: “Pulcherrimo est decore compositus
hymnus beatorum martyrum.”16 Latinsko in bo-
gato. Kot sadovi Ambrozija iz Milana.
1. Hymns to Christ, Roma 1981.
2. Cerkveni glasbenik 90(1997) 1-3, 10.
3. C. Dawson, The Formation of Christendom, New
York 1967, 141.
4. J. Julian, A Dictionary of hymnology, London
1907, 56.
5. M. Špeliè, Zgodnjekršèanska poezija, Ljubljana
1999.
6. Prim. M.Špeliè, n. d.
7. Prim. C. Dawson, n. d. 143.
8. Prim. M. Špeliè, n. d.
9. R. C. Trench je `ivel v 19. stoletju in se je
temeljito poglabljal v latinsko cerkveno glasbo;
citate iz njegovega dela Sacred Latin Poetry
navaja tako C. Dawson, kot tudi J. Julian.
10. J. Julian, n. d. 56.
11. Prim. C. Dawson, n. d. 142.
12. Daniel, Thesaurus Hymnologicus.
13. Psalterij kardinala Thomasiusa.
14. Npr. Aeterne rerum conditor je omenjal v eni od
svojih pridig; prim. J. Julian, n. d. 26.
15. J. Julian, n. d. 1211.
16. J. Julian, n. d. 24.
Sv. Ambro` prejema oltar od nadškofa Angilberta. Detajl s. t. i. Wolvinovega paliotta
(prednja stran oltarja), tolkljana pozlaèena srebrna ploèevina z vlo`ki iz dragih kamnov,
ok. 850, muzej bazilike sv. Ambro`a, Milano.