149 Klasifikacija pobočij Slovenije in rezultati terenskih pregledov izbranih najdišč z avtocest Slovenije: Podatkovna zbirka za preučevanje vpliva geomorfnih procesov na odkrivanje najdišč z arheološkimi terenskimi pregledi © Luka Gruškovnjak Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Center za interdisciplinarne raziskave v arheologiji (CIRA); luka.gruskovnjak@ff.uni-lj.si (ORCID ID 0009-0008-6737-6949) DOI: 10.5281/zenodo.14380506 1.03 Drugi znanstveni članki Izvleček: Prispevek predstavlja podatkovno zbirko, nastalo ob analizi vpliva geomorfnih procesov na odkrivanje najdišč s terenskimi pregledi, katere rezultati so bili objavljeni v dveh izvirnih znanstvenih člankih (Gruškovnjak 2022b; 2024). Zbirka vključuje dve glavni vrsti podatkov: 1) klasifikacijo pobočij Slovenije in 2) podatke študijskih primerov najdišč z avtocest Slovenije, ki obsegajo rezultate ekstenzivne in intenzivne faze terenskih pregledov ter podatke o obsegu izkopavanj. Podatkovna zbirka omogoča potrditev rezultatov, predstavljenih v z njo povezanih člankih, medtem ko je največji potencial za ponovno uporabo v rezultatih klasifikacije pobočij. V skladu s pristopom, opisanim v povezanih dveh člankih, jih je mogoče uporabiti za oceno potencialnega vpliva geomorfnih procesov na arheološki zapis kjerkoli v Sloveniji. To bi bilo treba storiti kot prvi korak pred vsakimi arheološkimi terenskimi raziskavami, z namenom napovedovanja verjetnosti površinskih, plitvo pokopanih in globoko pokopanih najdišč, na podlagi česar je mogoče določiti najprimernejše metode za odkrivanje ali raziskovanje najdišč. Tak pristop bo lahko izjemno koristen pri delu konservatorjev, saj lahko na njegovi podlagi sprejemajo bolj informirane odločitve pri predpisovanju metod predhodnih arheoloških raziskav. Ključne besede: Klasifikacija pobočij, arheološki terenski pregled, arheologija na avtocestah Slovenije, arheološka metodologija. Ozadje Podatkovna zbirka je nastala v okviru doktorske razi- skave, osredotočene na ovrednotenje učinkovitosti me- todologije arheoloških terenskih pregledov v specifičnih okoljskih in kulturnih razmerah območja današnje Slo- venije (Gruškovnjak 2022a). Del raziskave je obravna- val vprašanje vpliva geomorfnih procesov na odkrivanje najdišč s terenskimi pregledi, v okviru katerega je nastala pričujoča zbirka, ki jo sestavljajo rezultati klasifikacije pobočij v Sloveniji in rezultati terenskih pregledov iz- branih najdišč. Slednji so bili pridobljeni med terenskimi raziskavami, ki so potekale med letoma 1994 in 2009 v okviru projekta izgradnje slovenskih avtocest, največje- ga razvojnega projekta v Sloveniji doslej (glej Djurić 2003). Površinski in podpovršinski terenski pregled sta bila v okviru projekta uporabljena kot glavni metodi za odkrivanje še neznanih arheoloških najdišč, ki so bila do- mnevno prisotna na območju gradbenih posegov. Raziskava je izhajala iz ugotovitve, da na učinkovitost odkrivanja najdišč s terenskimi pregledi vplivajo razno- vrstni dejavniki, med katerimi so na prvem mestu poo- dložitveni formacijski procesi, še posebej geomorfni pro- cesi in procesi tvorjenja tal (Gruškovnjak 2017; 2019a; 2019b; 2020; 2022b; 2024; Gruškovnjak, Tiefengraber, Črešnar 2019). Njihov vpliv na arheološki zapis v pokra- jini pa je mogoče preučevati z uporabo dveh teoretskih modelov geomorfologije tal, in sicer modela petih ele- mentov pobočij in modela debeline tal. Njuna kombini- rana uporaba namreč omogoča razumevanje odnosa med procesi sedimentacije, erozije in pedogeneze, ki vplivajo na poodložitveno stanje arheološkega zapisa (Gruškov- njak 2019a; 2022b; 2024). Model petih elementov po- bočja je mogoče uporabiti povsod, kjer imamo na voljo digitalne podatke o reliefu, v našem primeru prostodosto- pni digitalni model višin Slovenije (Splet 1), medtem ko za uporabo modela debeline tal potrebujemo vpogled v podpovršje, ki je bil v avtocestnih raziskavah pridobljen s testnimi sondiranji in izkopavanji. V podatkovnem članku predstavljamo podatke, upora- bljene pri analizi vpliva geomorfnih procesov na učin- kovitost odkrivanja z metodologijo arheoloških teren- skih pregledov, katerih rezultati so bili predstavljeni v dveh izvirnih znanstvenih člankih (Gruškovnjak 2022b; 2024). Podatkovni članek, namenjen mednarodnemu občinstvu (Gruškovnjak 2025, v tisku), in pričujoči po- datkovni članek, namenjen slovenskemu občinstvu, omenjeni deli dopolnjujeta z natančnejšo predstavitvijo podatkovne zbirke, uporabljene v analizi. Zbirka vklju- čuje dve glavni vrsti podatkov: 1) klasifikacijo pobočij Slovenije, s pomočjo katere smo lahko uporabili model Arheo 41, 2024, 149–158 150 petih elementov pobočij; 2) rezultate ekstenzivne in in- tenzivne faze terenskih pregledov na izbranih lokacijah, skupaj s podatki o izkopanih območjih in dostopnostjo podatkov o rezultatih izkopavanj, na podlagi katerih smo lahko uporabili model debeline tal ter primerjali arheo- loški zapis v zgornjem delu tal in globlje pod površjem. Geografski obseg: Slovenija, Slovenske gorice, Podrav- je, Celjska kotlina, Ljubljanska kotlina, Dinarska podolja in ravniki, Vipavska dolina, Slovenska Istra. Obdobja: prazgodovina, rimsko obdobje, zgodnji srednji vek, novi vek (gradivo terenskih pregledov ni natančneje časovno opredeljeno). Metodologija V okviru avtocestnega projekta je bil površinski pregled uporabljen na neporaščenih obdelovalnih površinah, podpovršinski pa na poraščenih neobdelanih površinah. Terenske raziskave so bile opravljene v dveh fazah, eks- tenzivni in intenzivni. Ekstenzivna faza (slika 1), ki je zajela celotno območje gradbenih posegov, je potekala v 50 m dolgih prečnicah v razmiku 10 m (slika 2). Površinski pregled je vključeval hojo po prečnicah in zbiranje vseh zaznanih površinskih najdb, podpovršinski pregled pa izkop po ene testne jame velikosti 40 × 40 × 40 cm na vsaki prečnici in zbiranje najdb v njej. Območja s pozitivnimi rezultati so bila kot potencialna arheološka najdišča podvržena naslednji fazi intenzivnih pregledov v mreži kvadrantov 10 × 10 m (slika 2). Pri površinskem pregledu je bila pregledana celotna povr- šina vsakega kvadranta, pri podpovršinskem pregledu pa je bila v vsakem kvadrantu izkopana testna jama. Na podlagi rezultatov intenzivne faze je bila prisotnost ar- heoloških najdišč bodisi potrjena bodisi ovržena (Djurić 2003, 16–18). Slika 1. Zemljevid ekstenzivno raziskanih območij na avtocestah Slovenije z lokacijami izbranih študijskih primerov. Klasifikacija pobočij Slovenije in rezultati terenskih pregledov izbranih najdišč z avtocest Slovenije 151 Na vseh potrjenih najdiščih so sledila arheološka izkopa- vanja (slika 2) v obsegu, ki ga je določala distribucija od- kritih najdb (Djurić 2003, 18). Na nepotrjenih najdiščih in nekaterih večjih delih gradbenega območja je potekal tudi arheološki nadzor med gradnjo. Za potrebe raziskave so bili zbrani vsi dostopni rezultati terenskih pregledov in digitalizirani v okolju geografske- ga informacijskega sistema (GIS) (npr. sliki 1–2). Za ta namen so bili uporabljeni vsi razpoložljivi viri, med kate- re sodijo originalni terenski načrti, strokovna poročila in digitalni podatki, ki jih hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Analiza reliefa je bila uporabljena za klasifikacijo celo- tnega površja Slovenije po modelu petih elementov po- bočij (glej Schaetzl, Anderson 2005, 477–484; Gruškov- njak 2022b; 2024). Klasifikacija z GIS orodjem Relief Analysis Toolbox (Splet 2; Miller 2014; Miller, Schaetzl 2015) je bila izvedena na digitalnih modelih reliefa z lo- čljivostjo 25 m in 100 m, ki sta na voljo na portalu Odprti podatki Slovenije (Splet 1). Digitalni model ločljivosti 100 m je bil zaradi doseganja bolj gladkega vizualnega učinka prevzorčen na 25 m. Rezultati klasifikacije pobo- čij, doseženi na prevzorčenem 100-m digitalnem modelu reliefa in uporabljeni v povezanih izvirnih znanstvenih člankih (Gruškovnjak 2022b; 2024), so pomembni za arheološke podatke avtocestnega projekta, saj odražajo Slika 2. Primer mreže ekstenzivnega pregleda, mreže intenzivnega pregleda in obsega izkopnega polja na študijskem primeru št. 20 Dolenje Kronovo. Arheo 41, 2024, 149–158 152 Slika 3. A) Rezultati klasifikacije pobočij na podlagi digitalnega modela reliefa z resolucijo 25 m. B) Detajl območja v okvirju. Klasifikacija pobočij Slovenije in rezultati terenskih pregledov izbranih najdišč z avtocest Slovenije 153 stanje površja pred gradnjo avtoceste. Po drugi strani pa rezultati višje resolucije, doseženi na 25-m digitalnem modelu reliefa (slika 3), vključujejo preoblikovanje po- vršja zaradi gradnje avtoceste in so pomembnejši za ob- močja zunaj območja gradnje. V podatkovno zbirko so bili dodani z namenom razširitve možnosti njene ponov- ne uporabe. Rezultati terenskih pregledov, vključeni v podatkovno zbirko, se nanašajo na 24 študijskih primerov (slika 1), ki so bili uporabljeni za raziskovanje vpliva topografske lege in z njo povezanih geomorfnih procesov na učinko- vitost odkrivanja najdišč ter razmerja med arheološkim zapisom v zgornjem delu tal in podpovršinskim arheo- loškim zapisom. Izbor najdišč je po eni strani temeljil na razpoložljivosti zadostnih podatkov za raziskovanje teh raziskovalnih vprašanj, po drugi strani pa se je osredoto- čil na nestabilne geomorfne površine hrbtov, vznožij in prstov pobočij. Opis baze podatkov Podatkovna zbirka je sestavljena iz dveh poglavitnih vrst rezultatov. Prvo predstavljajo rezultati klasifikacije pobočij za celotno Slovenijo, pridobljeni na podlagi di- gitalnih modelov z resolucijo 100 m in 25 m, drugo pa podatki za vsakega izmed 24 študijskih primerov najdišč, sestavljeni iz treh različnih sklopov, ki ustrezajo trem za- porednim fazam terenskih raziskav. Prvi sklop vsebuje rezultate ekstenzivnega pregleda, drugi rezultate inten- zivnega pregleda, tretji pa obseg izkopanega območja (slika 2). Podrobnosti o na tem mestu kratko predstavlje- ni strukturi podatkovne zbirke so navedene v dokumentu Opis podatkov, priloženem k podatkovni zbirki. Podatkovna zbirka je sestavljena iz naslednjih map: 0_Slope classification Mapa vsebuje rezultate, vezane na klasifikacijo pobočij celotne Slovenije. 0_1_DEM_SLO_100_resampled Digitalni model Slovenije z resolucijo 100 m, prevzorčen na 25 m (3 datoteke: TIFF, OVR in XML). 1 0_2_DEM_100_Hillslope_Positions 1 Prevzorčen model je pripravil Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, za kar se mu iskreno zahvaljujem. Rezultati klasifikacije pobočij na podlagi prevzorčenega digitalnega modela reliefa Slovenije z resolucijo 100 m, ki so sestavljeni iz treh vrst delnih rezultatov, na podlagi katerih je izdelan glavni rezultat klasifikacije: • hp 100_class (glavni rezultat: elementi pobočij; sloj z legend za prikaz rezultata je dostopen na Splet 2; 2 datoteki: OVR in XML) • profc_class (delni rezultat: ukrivljenost pobočij; 2 datoteki: OVR in XML) • relelev_class (delni rezultat: relativna elevacija, 2 datoteki: OVR in XML) • slope_class (delni rezultat: naklon pobočja; 2 dato- teki: OVR in XML). Rezultate spremljajo istoimenske mape in mapa info s podpornimi datotekami (ADF, DIR, DAT in NIT), ki so nastale v procesu izdelave rezultatov. 0_3_DEM_25_Hillslope_Positions Rezultati klasifikacije pobočij na podlagi prevzorčenega digitalnega modela reliefa Slovenije z resolucijo 25 m: • class_elev2 (delni rezultat: relativna elevacija; 2 da- toteki: OVR in XML) • class_hp2 (glavni rezultat: elementi pobočij; 2 dato- teki: OVR in XML) • class_profc2 (delni rezultat: ukrivljenost pobočij; 2 datoteki: OVR in XML) • class_slope2 (delni rezultat: naklon pobočja; 2 dato- teki: OVR in XML). Rezultate spremljajo istoimenske mape in mapa info s podpornimi datotekami (ADF, DIR, DAT in NIT), ki so nastale v procesu izdelave rezultatov. 1_Kračine 1_1_Kracine_EXT Mapa vsebuje rezultate ekstenzivnega pregleda v okoli- ci najdišča Kračine (Shapefile sestavljen iz CPG, DBF, SBN, SBX, SHP in SHX datotek). 1_2_Kracine_INT Arheo 41, 2024, 149–158 154 Mapa vsebuje rezultate intenzivnega pregleda na najdi- šču Kračine (Shapefile sestavljen iz CPG, DBF, SBN, SBX, SHP in SHX datotek). 1_3_Kracine_EXCAV Mapa vsebuje obris območja izkopavanj in povezavo do objavljene monografije z rezultati izkopavanj (Shapefile sestavljen iz CPG, DBF, SHP in SHX datotek). Na enak način so strukturirani podatki preostalih lokacij, ki so na tem mestu naštete samo z imeni map prve ravni: 2_Cogetinci 3_Brengova 3 4_Zamarkova Senekovič 5_Močna 6_Malečnik 7_OC Maribor 8_Ilovica 9_Dragomelj 10_Podgorica 11_Pržanj 12_Kamna Gorica 13_Cikava 14_Podsmreka 15_Mrzlo Polje and Ivančna Gorica 16_Sela 17_Podgrič 18_Dolenji Podboršt 19_Dolenje Karteljevo 20_Dolenje Kronovo 21_Bela Cerkev 22_Zemono 1 23_Zemono 2 24_Križišče Jezik baze podatkov: angleški in delno slovenski (atribu- tne tabele z rezultati terenskih pregledov). Vrste datotek: TIFF, OVR, XML, CPG, DBF, SBN, SBX, SHP, SHX, ADF, DIR, DAT in NIT. Lokacija baze podatkov Repozitorij: Repozitorij Univerze v Ljubljani. Datum objave v repozitoriju: 20. 8. 2024. Trajnostni identifikator: PID 20.500.12556/RUL-160103. Vrednost in ponovna raba podatkov Podatkovna zbirka omogoča potrditev rezultatov, pred- stavljenih v povezanih izvirnih znanstvenih člankih (Gruškovnjak 2022b; 2024), pa tudi nadaljnje podrob- nejše primerjave rezultatov ekstenzivnih in intenzivnih raziskav ter izkopavanj, ki presegajo obseg tam predsta- vljenih analiz. Največji potencial ponovne uporabe te podatkovne zbir- ke se skriva v rezultatih klasifikacije pobočij. V kombi- naciji s pedološkimi (Splet 3) in topografskimi kartami (Splet 4) ter v skladu s pristopom, opisanim v Gruškov- njak 2022b in 2024, jih je mogoče uporabiti za oceno potencialnega vpliva geomorfnih procesov na arheološki zapis kjerkoli v Sloveniji. To bi bilo treba storiti kot prvi korak pred vsakimi arheološkimi terenskimi raziskava- mi, predvsem zato, da lahko predvidimo, kje lahko priča- kujemo površinska, plitvo pokopana in globoko pokopa- na najdišča, ter na podlagi tega določimo najprimernejše prospekcijske metode za odkrivanje ali raziskovanje najdišč. Tak pristop bo lahko izjemno koristen pri delu konservatorjev, saj lahko na njegovi podlagi sprejemajo bolj informirane odločitve pri predpisovanju metod pred- hodnih arheoloških raziskav. 2 Povezana dela in arhivi Podatkovna zbirka je vezana na izvirni znanstveni članek Gruškovnjak 2024 in deloma Gruškovnjak 2022b. 2 Za posamezna manjša območja Slovenije je mogoče izdelati tudi kvalitetnejše klasifikacije pobočij, ki temeljijo na digitalnih modelih višje resolucije. Klasifikacija pobočij Slovenije in rezultati terenskih pregledov izbranih najdišč z avtocest Slovenije 155 Podatki o rezultatih terenskih raziskav temeljijo na origi- nalni dokumentaciji terenskega dela, digitalnih podatkih in neobjavljenih poročilih, ki jih hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in njegov Cen- ter za preventivno arheologijo (CPA) (glej Gruškovnjak 2022a). Prispevek se opira tudi na naslednje objavljene rezultate izkopavanj na izbranih lokacijah: 1. Kračine: Tušek, Kavur 2012 2. Cogetinci: Horvat 2013 3. Brengova: Janežič, Ciglar, Žižek 2021 4. Zamarkova - Senekovič: Ciglar 2013 5. Močna: Tica 2013 6. Malečnik: Kramberger 2021 7. OC Maribor: Ravnik, Tica 2019 8. Ilovica: Lazar 2006 9. Dragomelj: Turk, Svetličič, Pavlovič 2022 10. Podgorica: V ojaković, Novšak 2022 11. Pržanj: Pavlovič 2023 12. Kamna Gorica: Svetličič, Turk, Turk 2024 13. Cikava: Tica, Sagadin 2024 14. Podsmreka: Murgelj 2013 15. Mrzlo Polje in Ivančna Gorica: Svoljšak 2008 16. Sela: Horvat 2007 17. Podgrič: Plestenjak 2011 18. Dolenji Podboršt: Masaryk 2013 19. Dolenje Karteljevo: Bavec 2011 20. Dolenje Kronovo: Murko, Ciglar 2012 21. Bela Cerkev: Udovč 2022 22. Zemono 1: neobjavljeno, glej Bratina 2003 23. Zemono 2: neobjavljeno, glej Kavur, Petru 2003 24. Križišče: Novšak, Beljkanov Zidanšek, Žerjal 2019 Podatki so prav tako povezani s katalogom razstave (Pre- šeren 2003) in videom (ZVKDS 2003) o raziskavah na avtocestah Slovenije. Zahvale Avtor se zahvaljuje dr. Bojanu Djuriću (Univerza v Lju- bljani), dr. Dimitriju Mlekužu Vrhovniku (Univerza v Ljubljani in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slo- venije) in dr. Tomažu Verbiču (ZRC SAZU, Arhej, d. o. o.) za posredovanje različnih podatkov, potrebnih za raziskavo. Prav tako gre zahvala dr. Dimitriju Mlekužu Vrhovniku za mentorstvo doktorske raziskave. Vir financiranja Raziskavo je financirala Javna agencija za znanstveno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) (evi- denčna št. P6-0247). Arheo 41, 2024, 149–158 156 Literatura BA VEC, U. 2011, Dolenje Karteljevo pri Novem me- stu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 18. – Lju- bljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/04/AAS-18_Dolenje_Karteljevo.pdf. BRATINA, P. 2003, Zemono pri Vipavi 1. – V: Preše- ren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. – Ljubljana, ZVKDS, 279–280. CIGLAR, I. 2013, Zamarkova – Senekovič. – Arheolo- gija na avtocestah Slovenije 32. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/ AAS-32_Zamarkova_Senekovic.pdf. DJURIĆ, B. 2003, Terra gentis humanae memoria: varo- vanje arheološke dediščine in projekt izgradnje avtocest. – V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arhe- ologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. – Ljubljana, ZVKDS, 7–24. PREŠEREN, D. (ur.) 2003, Zemlja pod vašimi noga- mi: Arheologija na avtocestah Slovenije: Vodnik po najdiščih. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/ wp-content/uploads/2024/04/13_2003_zemlja_pod_va- simi_nogami_slo.pdf. GRUŠKOVNJAK, L. 2017, Arheološki površinski pre- gled. – osnovni koncepti in problemi. – Arheo 34, 23–77. GRUŠKOVNJAK, L. 2019a, Kratek teoretski pregled vpliva procesov tvorjenja in geomorfologije tal na arheo- loški zapis. – Arheo 36, 7–46. GRUŠKOVNJAK, L. 2019b, Visibility of Archaeologi- cal Record on the Surface. – V: Miloglav, I. (ur.), Proce- edings from the 5th Scientific Conference Methodology and Archaeometry. – Zagreb, Faculty of Humanities and Social Sciences of the University of Zagreb, Croatian Ar- chaeological Society, 57–79. GRUŠKOVNJAK, L. 2020, Archaeological remains in soil context. – V: Miloglav, I. (ur.), Proceedings from the 6th Scientific Conference Methodology and Archaeometry . – Za- greb, Faculty of Humanities and Social Sciences of the Uni - versity of Zagreb, Croatian Archaeological Society, 9–34. https://doi.org/10.17234/9789531757799.5. GRUŠKOVNJAK, L. 2022a, Informativnost arheolo- škega površinskega zapisa na podlagi podatkov iz pred- hodnih raziskav na avtocestah Slovenije (Neobjavljeno doktorsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fa- kulteta, Univerza v Ljubljani). GRUŠKOVNJAK, L. 2022b, Vpliv topografije in geo- morfologije tal na arheološki zapis v pokrajini = The In- fluence of Topography and Soil Geomorphology on the Archaeological Record in the Landscape. – Arheo 39, 69–109. https://doi.org/10.5281/zenodo.13778629. GRUŠKOVNJAK, L. 2024, Surveying along the Slopes: Evaluating the Impact of Geomorphic Processes on Fi- eld Survey’s Site Discovery Effectiveness. – Journal of Field Archaeology. https://doi.org/10.1080/00934690.20 24.2402112. GRUŠKOVNJAK, L. 2025 (v tisku), Slope classificati- on of Slovenia and selected field survey results from the Slovenian Motorway Project: A dataset for studying the influence of geomorphic processes on the field survey’s site discovery effectiveness (Data paper). – Internet Archaeology 69. https://doi.org/10.11141/ia.69.2. GRUŠKOVNJAK, L., S. TIEFENGRABER, M. ČRE- ŠNAR 2019, Archaeological surface survey. – V: Czajlik, Z., M. Črešnar, M. Doneus, M. Fera, A. Hellmuth Kram- berger, M. Mele, (ur.), Researching archaeological land- scapes across borders: Strategies, methods and decisions for the 21st century. – Graz, Budapest, Archaeolingua, 91–101. HORV AT, M. 2007, Sela pri Dobu. – Arheologija na av- tocestah Slovenije 3. – Ljubljana, ZVKDS. https://www. zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/AAS-3_Sela_pri_ Dobu.pdf. HORV AT, M. 2013, Cogetinci pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 37. – Ljubljana, ZVKDS. https:// www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/AAS-37_ Cogetinci.pdf. JANEŽIČ, M., I. CIGLAR, I. ŽIŽEK 2021, Brengova. – Arheologija na avtocestah Slovenije 87. – Ljublja- na, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/03/brengova_splet_0.pdf KA VUR, B., S. PETRU 2003, Poznopaleolitski tabor lovcev in nabiralcev. – V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pod Klasifikacija pobočij Slovenije in rezultati terenskih pregledov izbranih najdišč z avtocest Slovenije 157 vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih. – Ljubljana, ZVKDS, 27–31. KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtocestah Slovenije 89. – Ljubljana, ZVKDS. https:// www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/aas_89_ma- lecnik_0.pdf. LAZAR, I. 2006, Ilovica pri Vranskem. – Arheologija na avtocestah Slovenije 1. – Ljubljana, ZVKDS. https:// www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/AAS-1_Ilo- vica_pri_Vranskem.pdf. MASARYK, R. 2013, Dolenji Podboršt pri Trebnjem. – Arheologija na avtocestah Slovenije 43. – Ljublja- na, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/04/AAS-43_Dolenji_Podborst.pdf. MILLER, B. A. 2014, Semantic calibration of digital ter- rain analysis scale. – Cartography and Geographic In- formation Science 41/2, 166–176. https://www.tandfon- line.com/doi/full/10.1080/15230406.2014.883488. MILLER, B. A., R. J. SCHAETZL 2015, Digital Clas- sification of Hillslope Position. – Soil Science Society of America Journal 79, 132–145. https://doi.org/10.2136/ sssaj2014.07.0287. MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arhe- ologija na avtocestah Slovenije 42. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/ AAS-42_Podsmreka.pdf. MURKO, M., I. CIGLAR 2012, Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 25. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/ uploads/2024/07/AAS-25_Dolenje_Kronovo.pdf. NOVŠAK, M., I. BELJKANOV ZIDANŠEK, T. ŽER- JAL 2019, Križišče pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 81. – Ljubljana, ZVKDS. https:// www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/AAS-81_ Krizisce_web.pdf. PA VLOVIČ, D. 2023, Pržanj pri Ljubljani. – Arheolo- gija na avtocestah Slovenije 107. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/ aas_107_przanj_splet.pdf PLESTENJAK, A. 2011, Podgrič pri Trebnjem. – Arhe- ologija na avtocestah Slovenije 21. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/07/ AAS-21_Podgric_pri_Trebnjem.pdf. RA VNIK, M., G. TICA 2019, Oskrbni center Maribor. – Arheologija na avtocestah Slovenije 82. – Ljublja- na, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/03/oc_mb_splet.pdf. SCHAETZL, R. J., S. ANDERSON 2005, Soils: Genesis and Geomorphology. – New York, Cambridge University Press. SVETLIČIČ, V ., P. TURK, M. TURK 2024, Kamna Go- rica pri Ljubljani. – Arheologija na avtocestah Slovenije 114. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-con- tent/uploads/2024/07/AAS-114_Kamna_Gorica.pdf. SVOLJŠAK, D. 2008, Mrzlo Polje pri Ivančni Gori- ci. – Arheologija na avtocestah Slovenije 5. – Ljublja- na, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/04/AAS-5_Mrzlo_Polje.pdf. TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 35. – Ljubljana, ZVKDS. https:// www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/AAS-35_ Mocna.pdf. TICA, G., T. Sagadin 2024, Cikava. – Arheologija na avtocestah Slovenije 113. – Ljubljana, ZVKDS. https:// www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/07/AAS-113_ Cikava.pdf. TUŠEK, I., B. KA VUR 2012, Kračine pri Dragotin- cih. – Arheologija na avtocestah Slovenije 29. – Lju- bljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/07/AAS-29_Kracine.pdf . TURK, P., V . SVETLIČIČ, D. PA VLOVIČ 2022, Drago- melj. – Arheologija na avtocestah Slovenije 106. – Lju- bljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uplo- ads/2024/04/aas_106_dragomelj_splet.pdf. UDOVČ, K. 2022, Bela Cerkev. – Arheologija na avto- cestah Slovenije 99. – Ljubljana, ZVKDS. https://www. zvkds.si/wp-content/uploads/2024/04/aas_99_bela_cer- kev_splet.pdf. VOJAKOVIĆ, P., M. NOVŠAK 2022, Podgorica. – Arhe- ologija na avtocestah Slovenije 97. – Ljubljana, ZVKDS. https://www.zvkds.si/wp-content/uploads/2024/03/ aas_97_podgorica_petra_vojakovic_matjaz.pdf. Arheo 41, 2024, 149–158 158 ZVKDS 2003, Zemlja pod vašimi nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije (video). https://www.zvkds.si/ publikacije/zemlja-pod-vasimi-nogami/. Spletni viri SPLET 1: https://podatki.gov.si/dataset/digitalni-model- -visin (5. 12. 2024). SPLET 2: https://www.agron.iastate.edu/glsi/2014/06/16/ relief-analysis-toolbox/ (5. 12. 2024). SPLET 3: https://podatki.gov.si/dataset/pedoloska- -karta?resource_id=e567ca77-0794-42ba-a5c7-6abcde- 444f1a (5. 12. 2024). SPLET 4: https://podatki.gov.si/dataset/drzavna-topo- grafska-karta-merila-1-50-000-vektorska (5. 12. 2024). Klasifikacija pobočij Slovenije in rezultati terenskih pregledov izbranih najdišč z avtocest Slovenije