Glas zaveznikov Leto II - St. 178 informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 Uri TRST, sreda 16. januarja 1946 UREDNIŠTVO: Via S. Pešlico M • Telefon št 93354 ln 94443 OGLASI: Cen* na milimeter višine (širina en* kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (oemrtnice L. 64, objave L. 13.80, finančni ln pravni ogla« L. 18. V vaeblnl llita (teketnl oglaal) L. 18. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglaee sprejema Izključno: S. P. I. Socleti per la PubbllclU in Italla, Tret vla SUvlo Pellloo št 4, tel. »4044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Pred nujnimi vprašanji Srednji Vzhod in Perzija' Četrtek: seja varnostnega sveta V pričakovanju Višinskega in Bidaulta i LONDON, 16. januarja — Včeraj se je skupščina Zrutenih narodov prvič v teku svojega zasedanja znašla pred trdo resničnostjo nujnih vprašanj, ki se tičejo nevarnosti v nekaterih predelih sveta, zlasti na Srednjem Vzhodu in v Aziji. Ko so govorili odposlanci Perzije, Kitajske in Nizozemske, so se pokazala v mnenju navzočih odposlancev nasprotja, ki se nanašajo na Aserbejdlan, na nemire v Indoneziji ter na grolnje z atomsko bombo. ,, - Vodja perzijskega odposlanstva Hasan Takizadeh, ki je povzel besedo po uvodnem govoru Bi/mesa, je orisal trenotni pololaj v Perziji in govoril o nekaterih velikih telavah, ki imajo mednarodni značaj, kakršne po njegovem mnenju predvideva člen H. listine Zdrulenih narodov, ker predstavljajo verjetno razlog za neprilike v prijateljskih mednarodnih odnošajih. Delegat je , izjavil, da Perzija ne upa na prija- Grčiji Preko 600 članov ameriškega odposlanstva Washington, 16. januarja Poročajo, da so ameriški opazovalci, ki bodo skupaj z britanskimi in francoskimi opazovalci sodelovali pri grških volitvah, na poti v Grčijo, kjer se bodo sestali s sodelavci ter izbrali grške opazovalco. Druga skupina civilnih in vojaških članov, ki je trenotno v Londonu, kjer ima posvetovanja z britanskimi in francoskimi predstavniki, izdeluje načrt za nadzorovanje volitev. Grška vlada, je določila kot dan volitev 31. marec. Odposlanstvo Združenih držav bo sestavljeno iz civilnega tajništva, 80 članske skupine svetovalcev in vojaškega odposlanstva, ki bo štelo okoli 500 oseb. Vojaški člani, ki so na poti v Grčijo, nimajo nobenih vojaških navodil. ne teljsko rešitev. Zaradi tega se je sicer proti svojemu prepričanju v zadnjem trenotku vzdrlat, da bi vprašanje takoj predloiil skupliini, vendar pa rt pridrluje pravico, da predloži teiave, v katerih je Perzija, skupščini Zdrulenih narodov, is bi vprašanja hitro ne reUlt. Odposlanec je izjavil, da se bo tako pokazalo, kakSno je ravnanje nove ustanove v pogledu tnalih narodov. Sovjetski odposlanec Andrej Gro-miko je ob govoru odposlanca sedel popolnoma nepremično in si t roko podpiral brado. Po končanem govoru perzijskega odposlanca je govoril kitajski odposlanec dr. Wellington Koo. Izjavil je, da bo organizacija Zdrulenih narodov brez dvoma voljna ustano-viti sistem zaupne uprave. Koo je Izjavil, da pomeni način zaupna uprave v primeri a mandati znaten napredek, ki bi koristil milijonom ljudi. Dr. Koo je zagotovil skupščino o neomejeni podpori Kitajske. Izjavil je. da je pospeševanje človeških pravic in svobode za vse brez razlike rase, spola, jezika in vere ena izmed bistvenih nalog Zdrulenih narodov. Poročilo o Indonezijskem vprašanju je podal nizozemski ministrski Van Mook se vrača oa lavo Stalna napetost na otoka * Težko vprašanje bivših civilnih Internirancev - Položaj v Indoklnl ni slabši Batavije, 15. januarja Namestnik guvernerja Nizotsem-ake Vzhodne Indije van Mook Je v soboto z letalom odpotoval lz Haaga. Ustavil se bo v Kairu, kjer bo pregledal stanje nizozemskih internirancev, ki se vračajo v domovino. Iz Kaira bo odpotoval na Javo. Van Mookov obisk v Evropi se Je začel 18. decembra. Skupno z nizozemsko vlado se Je sestal z At-tleejem. Razpravljali so o političnem položaju na Javi. Danes se bo sestala nizozemska vlada, ki bo raz. pravljala o politiki Indonezijsko vlade in o predlogih, ki Jih Je prinesel z Jave van Mook. Vojaški položaj V Bandoengu, jugovzhodno od Batavije, so se indonezijske skupine vtihotapile v severni del mesta ln napadle dva Evropejca. Enega so odpeljali. Zavezniške oblasti so aretirale nekatere člane »Pemoeda*, indonezijske ekstremistične mladln-■ke organizacije. Angleško ln lndlj-8,50 topništvo Je obstreljevalo zbirališče «P«noeda». Bombardirali so tudi aeveml ^ BandoenKX v Ba. taViJ1 “ y B«ltenzorgu Je mir. V Sur»baji, kjer so'ubili brigado ega MallabyJa lc ki so ga nato *avza]o ,n indijske čete, so se izkrcala britanska ojačenja. V Semarangu na severni obali vlada mir. Jm^ ^ mesta so pri Gombeiu uporniki proti zavezniškim položajem iz. strelih štiri mine. Žrtev ni bito. Nizozemske policijske čete in nedavno ustanovljene indonezijske edini, oe nadzirajo cesto. letala «Dakota» so iz Bandoen-8» prepeljala v Batavljo 1.400^blv- *ih civilnih internirancev. Vcčino- mn so bile žene in otroci. Nekatere ®o takoj prepeljali v pristanišče ln Jih vkrcali na ladje. Sest letal dnevno prevaža v Singapur bivše nizozemske in kitajske internirance. Pogajanja z indonezijskimi republikanci so znatno napredovala. Prod koncem meseca bodo v Bata-vijo prepeljall okoli 15.000 evrop-^“ijskih internirancev. 60.000 fj50 morala sprejeti okoli 11 do » Ctl lnterrhrancev, ki so bi-centra^j^!Skcga Izkrcanja v kon-v zrZZ, ^boriščih in zaporih viJi 26 3nn°^0ka' DosleJ Je v Bata" » ?Llntemlrancev, ki žive v mn ‘Bandoeng Je eno sa- v taboriščih 83£® “»b. 31.314 pa Jih živi en taborišč, v Semarangu Je v “bliščih 5.290 oseb, izven pa 5.250. ^akšen je položaj koncentracijskih *aoorišč Izven področja, ki Je pod ■ vezhl*kim nadzorstvom, Je le de-•°ma znano. Mnogo ljudi bi se lz ] nevarnih področij rado izselilo, a sc boje represalij proti svojcem, ki bi tam ostali. Napadi na Francoze «ReuterJev» dopisnik poroča lz Indoklne, da se britanske čete umd-kajo proti Jugu. Demobilizacija Japoncev v tem področju je skoraj končana. Menijo, da bo večji del britanskih čet področje zapustil še pred koncem Januarja V severni Indoklnl se js ojačilo delovanje. Napadi ekstremistov na francoske civiliste so vedno pogostejši. Doslej še ni bilo večjih neredov. ker so kitajske oblasti, ki so odgovorne za razorožitev Japoncev severno od 16 vzporednika, dovolile ekstremistom, da še nadalje vrše upravne posle. Prepovedali so Francozom, da bi vzpostavili oblast. Španija obljublja Madrid, 15. januarja Španski zunanji minister Alberto Martin Artajo je Izjavil, da bodo v kratkem izdali ukrepe za evobo-do tiska. Dodal je, da bo prenos nadzorstva nad tiskom s falan-gistlčne stranke na ministrstvo prosvete predstavljal neodvisnost tiska. Slcllllanski separatisti pred »odlitem Mešalna, 16. januarja Na messinskl prefekturi bodo 24. t. m. razpravljali proti 14 členom sicilijanskega separatističnega gibanja, ki ac Jih zasačili pri raz. deljevanju na pisalni stroj razmno-*r'°lh separatističnih letakov. dejonjo se je zgodilo že poleti ' toda na kveatorjevo zahtevo *°jenje lz razlogov javne-K% ro-U nisem pomislil na to možnost*. Odklonitev dovoljenja London, 16. januarja Iz dobro poučenih londonskih krogov javljajo, da hritanska vlada Don Juanp, ki je zapravil, da bi Spiel čez London potovati v Lisbc-no, nc bo dala dovoljenja Nadaljevanje v NUrnbergu HITLER UKAZU - DDNITZ Ml Prepoved reševanja brodolomcev - 46.000 ponudb za obrambno pričevanje v korist nacističnih organizacij Niimberg, 16. Januarja V ponedeljek s* J« ponovno za čela razprava proti 21 nacističnim voditeljem. Tožilo* Združenih držav ln Velike Britanije sta predložila obtožnice proti ostalim, desetim obtožencem. Kot poročajo. Je prejelo sodl&ie več kot 46.000 ponudb za obrambno pričevanje v korist šestih organizacij, ki jih dolie zločinskega delovanja Po poročilu »International Nevro Service* sc 25.000 teh ponudb poslali bivši pripadniki SS oddelkov, tri bivši nacistični ministri, dvanajst člani bivšega nemškega glavnega stana, 136 pa bival člani O.itapa. Vsi so Izrazili žsljo, da bi radi pričali. Ponedeljaka razprava se je s*-čela z obtožnico proti velikemu admiralu Karlu Dčnltzu, vrhovne-mu poveljniku nemške mornarice. Član britanskega zbora tožilcev polkovnik H. Phlllnsore Je predložil dokaze o krutosti nemškega podmomiškega orožja pod Dfinltzo. vlir. vodstvom. Med dokazi je tudi ukaz nemške mornarice, ki pravi, da podmornice ne smejo nuditi posadkam potopljenih ta torpediranih ladij nlkako pomoči. Nemške podmornice so morale poleg tega brez vsakega predhodnega opozorila potapljati trgovske ladje ter zmanjšati osebje ameriške trgovinske mornarice. Ukaz j* Izdal v prvih mesecih leta 1942 Hitler. Ukaz jo bil posledica njegovega razgovor* a Japonskim veiepoatani- I kom Hlr-ošl Oilmo, kateremu je prisostvoval tudi zunanji minister Joachkn von Ribbentrop. V teku razgovora Je Hitler dejal Ošlmd, da na Nemčijo Človečanska čustva ne smejo vplivati, f.e sovražnih mornarjev nj mogoče ujeti, kar je na odprtem morju včasl težko, se morajo podmornice dvigniti na površje in obstreljevati rešilne čolne. PhHimere jo igjavil, da Je v skladu s Hitlerjevimi uka^. Dtinltz podmornicam brezpogojno prepovedal reševanj« brodolomcev. Tožilec je dokazal, da je Dbnltz z ukazi pridigal brezpogojno ta fanatično vdanost Hitlerju. Nato so pred sodiščem preČltall radijski govor, ki ga je Imel D6-nltz X maja 1949. V njem se je postavil na Isto »tališče, kot njegov padli voditelj. Razgovor med Hitlerjem ta Osimo kaže, da je hotel Hitler s podmornicami blokirati severnoameriška pristanišča. Hitler je Osimo obvestil, da je atlantsko podmor-nlško brodovje pozval, naj sc preuredi In se nato loti blokiranja pristanišč. Brodovje se Je zbralo na morju pri Frectownu ob zahodni Afriki ln prt Kapskem, mestu Obtožnica je poudarila da ao dokazi proti Donltzu v teanl zvezi s doka« proti bivšemu vrhovnemu poveljniku nemške mornarice Erichu Raedcrju, ki Jih bodo v kratkem predložili. Oblike fašizma Sprulll« Brad««, ki je bil dolgo vrsto let ameriški veleposlanik v Argentini ta J« »daj državni tajnik ameriškega zunanjega ministrstva za zadeve južnoameriških republik — v Združenih državah je znan kot največji strokovnjak za zadeve Južne Amerike — je nedavno govoril na vseučilišču Tale o vprašanju »Mir, svoboda in pravičnost so ne-razdružljivl*. Dejal je, da ao vprašanja ki danes pretresajo svet — gospodarska, socialna ln politična — porasti* ter so se zaostrila takoj ko se je vojna končala. Od pravilo« rešitve vseh teh vprašanj zavist, po Bradenovem mnenju, »sam obstoj naše civilizacije*. SprulUe Braden je med ostalim posebno poudaril: »Vprašanj* preučevanja je, če je re* da je gospodarska neenakost še sama po sebi vzrok za nerede, ki jih je danes toliko na svetu. Kopičenje bogastva ta koncentracija moči, ki iz tega sledi, ni še samo po sebi in nujno dejstvo, ki bi povzročalo zaskrbljenost*. Takšno kopičenje bogastev in koncentracija moči lahko predstavlja veliko korist za vse človeštvo, če je seveda njihovo uporabljanje zasnovano na načelih pravičnosti ta človečnosti. Neodgovorna uporaba bogastva ln gospodarske moči, posebno še, kadar država ni postavila nobenih meja pa je nevarna in jo je treba zaradi tega obsoditi. Nujno Je postaviti koncentracijo moči ta bogastva pod avtoriteto zakona če hočemo, da ne bo samo v korist tistih, ki Jo Imajo, temveč tudi vseh ostalih ta oelokupnega človeštva. Nenadzlrana svoboda ta aagotovijena ne-kaznivost, kl so jo uživali različni gospodarski mogotci, Js povzročila več trpljenja kot glad ln via druga pomanjkanja. »Nove politične doktrine., počasi prehajajo v življenje. Brez ozira na pomembne izjeme, je nedotakljivost narodnih suverenosti bila ta Je še danes neustvarjen! ideal, stremljenje ln oddaljeni smoter človeštva Ni se mi potrebno ustaviti pri tej točki, da bi razlagal, kako daleč je t* ideal zašel na krivih potih v Nemčiji ln Italiji ln kako je danes nevtraliziran v tistih državah, ki še vedno trpijo zaradi svojih posebnih oblik mednarodnega fašizma. Celo v naših časih opazuje svet nekatere vlade, kl sl lastijo večje ta bolj absolutne pravice kakor tiste, kl si Jih je lastil n. pr. kskšen knez v časih Galilea*. »To opazovanje nas postavi naravnost pred najbolj razpravljano vprašanje sodobne politiko: ali dobiva kakšna država svojo suverenost, notranjo in zunanjo, samo lz ljudstva kl jo tvori T Ali Ima vlada kl na snotraj poatljuje voljo naroda še vedno ljudsko suverenost, kadar razpravlja s tujinoT la če, proti vsaki logiki, priznamo, da Ima taka vlada pravico nastopati v Imenu svojega naroda, ali lahko ta vlada Izvršuje absolutno suverenost tudi v okviru mednarodne skupnosti? Ali pa mora taka vlada podrediti avojo suverenost, na osnovi enakopravnosti, običajnemu pravu vseh narodov?* »Za našo krščansko civilizacijo, v kateri menimo, da ima samo Bog absolutno oblast, j« zamisel takšne vlade, kl sl lasti značilnosti ln lastnosti, kl pripadajo samo božanstvu, popolnoma nedopustna. Brez ozira na nauk, kl smo ga dobili iz strahovitih izkušenj, is katerih »mo komaj izšli, smo prepričani, da ni nič na svetu nevarnejšega za mir ln svobodo človeškega rodu, kakor izvajanji absolutne oblasti — oblasti, kl ne pozna nobenih meja ta ni zaradi tega tudi nikomur odgovorna*. »NI boljšega načina preprečiti kakšnemu človeku, d* sl samo-lastno prilasti oblast, kakor postavit; pravna načela ki morajo uravnavati njegbvf ponašanje na isti način, kakor uravnavajo ponašanje njegovih sodržavljanov. Isto velja tudi za vlade. Ce kakšen človek ni zadovoljen s svobodo, ki mu jo do. pušča zakon ta če se pustolovsko podaja n* pot uporništva, potem mora teža zakona pasti nanj ■ vsemi svojimi posledicami. Podpora pa, kl Jo mednarodna skupnost v takih primerih Anje zakonitosti In pravičnosti v posameznih državah, ne pogieni Intervencije, vmešavanja v notranje zadeve ta suverenost ie države. Ta podpora ne pomeni prav tako intervencije, kakor ne pomeni nepodplranje zakonitosti v takšnih državah nevtralnosti*. Položaj v Teheranu Teheran, 16. Januarja Zdi se, da je zasebni sestanek, 1 ga j« predlagal Dr. Mosaadeg član perzijske narodne skupščine, namenom, da pridobi še ostale i požlance za predlog odstopa a ulstrskega predsednika Ibrahia Haktma, propadel. Sestanku so prisostvovali itevik poslanci. Stran 2 KULTUR ČEŠKI EP o jugoslovanskem osvobodilnem boju GLAS ZAVEZNIKOV 16. januarja 1946 Legendami boj Jugoslovanskih narodov proti nacifašističnim okupatorjem jo navdahnil deškega pesnika, da je napisal ep o Jugoslaviji iz najbolj ornih dni njene zgodovine — iz časov nemške okupacije, Avtor epa Je ugledni deški pesnik Peter Kriška, ki je dosedaj izdal že štiri knjige pesmi. »Šipkov grm», »Dedek z lokom*, »Kruh in sol* in »Suha igla*. Avtor je svoj epos naslovil »Svetel oblak« a podnaslovom edvanaj.it pesmi iz temnih dni*. Kaj Je vendar nagnalo pesnika Kriško, da je napisal ep o Jugoslaviji. Poznavalec Krldkove poezije bi na to vprašanje dal enostaven odgovor: ljubezen do človeka. Gnan od svoje neizčrpne lju-bežni do Človeka, ljubezni, ki se kot rdeča nitka vleče skozi vso njegovo pesniško delovanje, je Kriška opazoval ln takorekoč občutil vse številne bolesti in težave vsega človeštva ln iskal možnosti za ostva-ritev svojih pesniških navdahnjeni. Ih. ustavil se je pri Jugoslaviji. To, kar je Jugoslavija preživljala v da-su vojne, Je dajalo pesniku gradivo za ep. Ko vse to opeva se tudi menja pesnik Kriška. Izmenjale so ga grozote, katere je napravil njegov dotedanji idealni dlovek. Zato lahko Imamo njegov ep o Jugoslaviji kot novo fazo njegovega pesniškega ustvarjanja, kajti njegovo poezijo sedaj nosi srditi gnev Sproti ponižanju človeka, proti nameri, da se svet spremeni v peklo. »Svetel oblak* opeva grozotni pokolj v Kragujevcu, kjer Je bilo pobitih sest tisoč ljudi, nacionalnih Srbov, pokolj v K ral je vu, in vsa neatevilna grozodejstva, ki so v Jugoslaviji trajala vse do konca vojne. In takoj se njegovi mogoč-nl stihi spremene v krasno pesem o prebuditvi srbskega šloveka, o njegovem Junaškem boju proti o-kupatorju, proti peklenskemu uničevanju ln nečlovečnosti. V tem boju vidi pesnik podaljšanje tradicionalnega boja za svobodo: Mrtvi Junaki iz zgodovine stoje poleg, živih herojev, katere vodijo v zmago. Kridka je ves ep napisal v narodnem Jeziku, v narodnem ritmu, v ritmu srbskih narodnih pesmi. Kritika je njegovo delo sprejela z navdušenjem ln znani češki kritik František Goo ugotavlja, da je pesnitev Kriške strahovita obtožba in obsodba podivjanosti sveta. Toda istočasno Je Kričklna pesnitev izraz oduševljenega priznanja in spoštovanja požrvovalnega osvobodilnega boja srbskega naroda. Posmrtna izdaja del profesorja Josefa Zubatega Ceska akademija znanosti In u-metnosti je že pred neko^co leti sklenila, da bo izdala Izbrana dela svojega nekdanjega predsednika, profesorja dr. Josefa Zubatega, jezikoslovca svetovnega slovesa. U-radništvo dela »o zaupali njegovemu udencu profesorju primerjalne filologije na Karlovi univerzi v Pragi, prof. dr. Oldrlchu Hujerju, znamenu učenjaku in poznavalcu slovanskih Jezikov. V času zasedbe so delo Akademije na vse mogoče načine ovirali in tako je šele sedaj nastopila doba, da bodo izdali to znamenito dejo. Te dnj, JeJz-šel Iz tiska prid zvezek p^d-naslovom »Študije in članki* — etimološka leksikonska tolmačenja, prvi del (1945, strani 399, cena 120tičk). Prvi zvezek Vsebuje manjše ln večje študije, ki so izšle v I. do VII. zvezku »Filološkega zbornika* od 1910 do 1922 In obravnavajo tolmačenja čeških besed. V zvezi s tem tudi obravnavajo slovansko gradivo sploh. Priloženi register besedi in gesel omogočava Izčrpno studlranje tolmačenj tn gradiva, ki jih te studijo vsebujejo. V drugom zvezku bodo izdali ostalo etlmo-' loško in lekslkonsko gradivo profesorja Zubatega ln v tretjem zvezku pa njegove sintaktične tn druge študije. IZ SLOVENIJE jJ V Ljubljani so začeli prodajati divje zajce v prosti prodaji. Mesarji, katerim so poverili to prodajo, bodo prodajno ceno divjih zajcev vidno označili na svojih mesnicah. V Ljubljani so obsodili večje število vojnih dobičkarjev. Vse so obtožili, da so imeli pred vojno le majhno premoženje, ki pa so sl ga med vojno znatno povečali s prekupčevanjem in črno borzo. Plačilnemu natakarju Bonaču Martinu so zaplenili 806.000 din, plačanemu natakarju Bruefachu Albertu ln njegovi ženi 397.000 din, Čevljarskemu mojstru Dermažu Josipu 115.000 din, mehaniku Alojziju Kavčiču 287.500 din, slaščičarki Jakupovičevl Mariji 270.165 din, stavbeniku Kosiju Ivanu 192.000 din, gostilničarju Kramarju Francu 115.000 din, bivšemu trgovcu Križaju Janezu 57.500 din, gostilničarju Neredu Francu 287.500 din ln gostilničarju Robežniku Milanu 60.000 din. Ministrstvo trgovine tn industrije NVS Je pozvalo vse potrošnike električnega toka, naj zaradi nizkega vodnega stanja varčujejo z električnim tokom in to zlasti v času največje porabe. Na sestanku agrarnih interesentov v St. Vidu pri Stični s« Je med tamoenjlm Župnikom Hladnikom ln šentviškimi vaščani razvila živahna ln ostra debata glede tega, lomu naj pripade cerkvena zemlja. župnik je navajal, da mora vzdrževati tri duhovnike in da je cerkev v St. Vidu zgodovinskega značaja In se kot taki spodobi več zemlje, kot dopušča agrarna reforma. Navzoči interesent jo pa ae s temi trditvami niso hoteli sprijazniti ter so odločno zahtevali, da so agrarna reforma dosledno izvede. da župniku odvzamejo vso zemljo ln da ga postavijo pred sodeče. Vse to pomeni le dosledno iz- vajanje zakona ln ne predstavlja kakega preganjanja cerkve in njenih predstavnikov, pravijo ljubljanski listi. Slovenska vlada je prispevala 160.000 din za obnovo cerkve sv. Marjete na Dravskem polju, ki so jo Nemci ob svojem umiku delno porušili. Agencija Tanjug poroča, da eo v Labinu odprli šolo za rudarje, ki ima 180 učencev. Pouk je razdeljen v dva oddelka, italijanskega in hr-vatakega. Tudi v drugih istrskih mestih so odprli podobne poklicne šole. O misija za nadzorstvo na cenamf ki ju je ustanovila Zavezniška vojaška uprava s Splošnim ukazom št. 26, bosta. Intell seje dvakrat na teden; do zdaj sta se sestali že dvakrat in' po splČSdl 'Izmenjavi njlsli so prijeli obravnavali različna vprašanja, drugim tudi o ceni plina, Urad&i list ZVU Izšel je Urp.dnl Ust Zavezniške vojaške upravt št. 10, ki vsebuje uradne in civilne objave, Razdeljevalnl ln prodajni urad za Ust se Je preaclil na prefekturo v sobo Jt. 16. Tržaikl Uoyd prevzel tiaro ime Izredna glavna skupščina za »Tržaške proge za vzhod* je na zasedanju 14. t. m. soglasno določila, da povrnejo družbi staro ime «XJoyd Triestino*, ki so ga morali spreme-Hitt leta 1941 aa osnovi zakona št. 2042 z dne 23. dec. 1940, ki prepoveduje rabo tujih besed privpisovanju. Opozorilo Rdeči kr.lž na mesto Trst ln tržaško pokrajino, v ul. ■Clcarone št. 8 vls. priti, in v ul. Carducd št. 4 priti., javlja, da ni pooblastil nobene osebe za sprejemanje peketov vojnim ujetnikom, kakor tudi ne denarja za kakršne koli poizvedbe. Pakete Je treba izročati samo v uradih R. K. Zlorabe prijavite takoj policiji. Okrožni ukaz it. 39 V zvfczl z odločbami ukaza št. 28 je Francis John Armstrong, podpolkovnik in okrožni komisar v Trstu odredil, da bo z dnem prve objave tega okrožnega ukaza stopil ta ukaz v veljavo v občini Ronkl; ukaz določa zbiranje in prodajo mleka ter razdelitev živinske krme. PREHRANA Utopljenka Morje je v bližini Milj naplavilo trupih neke ženskfe, v lcaterem so icesneje spoznali 29-letno Pierino Paolottijcvo,, stanujočo v ' ulici S. Marca 40.' Nesrečnica je izginila z doma predvčerajšnjim. Marmelada. Od danes dalje do 21. t. m. bodo razdeljevali vsem potrošnikom v pokrajini po 100 gr marmelade izdelka »Alabarda*. Gena. 1$0 Ur za kg. Razdeljevanje testenin. V soboto 19. t m. se bo začelo razdeljevanje testenin potrošnikom v Trstu, in sicer 1 kg na osebo. Konec razdeljevanja 25. t. m. CJena 21.50 lir za kg. Rtž za pokrajino. V soboto 19. t. lr„ bodo začeli po pokrajini razdeljevati riž, ln sicer 500 gr na osebo. Konec razdeljevanja 26. t, m- Mednarodni vohun na glavni skupščini Z. N. Po poročilih. časopisa ji?tar» lovi mednarodna varnostna policija pri sestanku glfvqe &vp&\M^]Me-nih narodov mota, ki jš:zi|lan v diplomatskih krogih vsega sveta, da ja bit mnogo let nacistični'Agent Časopis porota, da niso nikdar vedeli sa narodnost tega mola. ki govori mnogo jezikov Ut se je izdajal za julnega Amefikanca, Italijana, Francoza in Egipčana. “Odkar je končala vojna, je izginil iz latinske Amerike. Nekaj dni je tega, ko je delegat -pri glavni skupičini ustanove Združenih narodov obvestil prijatelje, da se je neki tnoi, ki je podoben nacističnemu agentu, udeleill obeda v blu tini njegove miee v hotelu v West Endu. Neki drugi delegat iz latin. ske' Amerike je dejal, da je videl mola sredi mnolice, ki je opazoval prihod osebnosti, ki so priSle na otvoritev konference. Druge podobne vesti so priile na uSesa varnostni policiji pri glavni skupičlni in to povzročile poostritev vseh previdnostnih ukrepov. Policija leli easliiati agenta o delavnosti v korist osnih narodov med General John C. JJ. Lee, namestnik vrhovnega poveljnika sredozemskega področja, je iaroHl v Gorici generalu Erhbntu E. Mooru, poveljniku 88. divizije “Modrih vragov*, oblikovanje «Častne legije* za posebne iasluge, Tei si jih je pridobil kot poveljnik omenjene divizije v (asu od 25. februarja do 11. majft preteklega leta. vojno. Menijo, da je mol eden Izmed organizatorjev različnih napadov na južno ameriška podjetja. Vedo, da je v pričetku vojne imel nevaien posel pri irskem poslaniV Itvn, oiividno kot nemiki zastopnik. Nato je izginil. Pozneje je britanska tajna stulba izvedela, da je pričel v Evropo preko Portugalske, Mahoma je bil s von Papenom v Turčiji in končno je po vseh znakih deloval v nekaterih mestih severne in juine Amerike. Češkoslovaška začasna Narodna skupščina v zrcalu statistike Češkoslovaška začasna Narodna skupščina Ima 300 poslancev. Od tega ima vsaka stranka po štirideset narodnih poslancev. Strokovne organizacije imajo 30 poslancev ln ostale organizacije češkega Javnega življenja 8 poslancev. Slovaške strokovne organizacije Imajo 12 poslancev, slovaški kulturni ln znanstveni svet zastopajo 3 poslanci. Poslanci, so organizirani v šest klubov strank Narodne fronte ln v klubu poslancev ukrajinske narodnosti. Od 300 poslancev je 200 Cehov, ln 100 Slovakov, od toga je 20 žen. Najeta-rejši ncsltelj češkoslovaške parlamentarne tradicije je Mons. Jan Sramek, predsednik češke katoliška stranke, ki je Že 0d L 1907 neprestano poslanec. Druga za njim Je Franja Zanimovd, podpredsednica stranke čeških »ocljaltstov. 112 poslancev je katoličane*/', 38 evangeličanov, 9 čeških Bratov, 11 Jih Je pripadnikov Češkoslovaške cerkve, 6 grških katoličanov ln 1 metodist. Fo poklicu so poslanci razdeljeni na sledeči način: 61 zasebnih nameščencev, 40 nradnlkov, 35 poljedelcev, 20 nameščencev političnih strank, 27 književnikov ln časnikarjev, 25 delavcev, 18 vseuČl-ltšklh in srednješolskih profesorjev in docentov, 16 advokatov, 15 trgovcev ln obrtnikov, 13 učiteljev ln šolskih nadzornikov, 5 vlsokošolcev, '4 duhovniki, 4 vojaki, 8 zdravniki. 3 stavbeniki ln 2 zasebnika. Najstarej-št poslanec Je dr. Vavro grobar, mi. rister financ, ki Je rojen 1867 leta ln najmlajši je Cestiuriir Adam, rojen 1924. Srednja starost poslancev je 43 ln pol let. Zalogo bole moke ameriške vojske na Portoriku — 200 ton — so prodali ustanovi UNR1RA za prebrano evropskega prebivalstva. DANA BURNET Samozavest »Dvajset let že živim tu», Je odgovoril Searles, »in prav dobro poznam te napihnjence. Jeznoriti eo ravno tako kot neumni*. »Toda on grozi z umorom. Kaj V tem kraju ni nobenega zakona?* «Je», je odgovoril Frank Searles, »vendar pa ni, vedno v soglasju s tem, kar Imajo tl ljudje za vprašanje časti*. »Prav, kaj pa ml potem svetujete, naj naredim*, je malomarno vprašal Baker. Searles ae je obrnil ln ga pogledal .»Ničesar vam ne morem svetovati, gospod Baker. So stvari, o katerih se mora človek odločiti sam*. To noč Stanley ni mogel zaspati. Razmišljal je, kako bi se rešil lz saga te. Čudni strah, ki ga je preganjal že mesece, Je dobil zdaj novo stvarno obliko. Strah pred življenjem se Je prevrgel v strah pred smrtjo. Negibno Je ležal, da ne bi zbudil Aliče, ki je ležala poleg njega ln razmišljal. Ali naj pobegne ln « tem reši? Potem pa se je v sredi obupa v veliko olajšanje odločil, Naplhnjcn-čeva krogla bo najboljša rešitev njegovega položaja in tik pred zb. ro je hitro vstal, se oblekel In ne da bi vznemiril Aliče, zapustil hišo. Kmalu je čudovita luč sončnega, vzhoda preplavila ves gezd, ptiči so s« oglasili v Jutru s svojo srebrno pesmijo — In ko Je Baker koračil po peščeni poti, Je nenadoma zaprepaščen odkril: življenje se mu je še vedno smejalo; ni hotel več umreti. Vendar se ni ustavil. Našel Je napihnjenčevo hišo, stopil po edini stopnici do pred-dvorja ln potrkal. Cez nekaj tre-notkov je Jed Colby, slok, bradat človek v spodnjih hlačah ln modri maji odprl vrata. »Jaz sem Baker*, Je rekel Stan-lev, »mož, ki mu grozite, da ga boste ubili*. Hitro, kakor kadar ueeka kača, »Nisem oborožes*. j« mirijo dejal Stanley, ... , r Colby ga j« strme pogledal. »Brez puško sl ‘upate k meni? Tujec, v redu človek morate l?lti». »Ne vem, ali s&fn ali nisem*, je odvrnil,Stanley. «Zdi ae ml, da sem prišel sem, da bi to videl*. Potem pa je čudno tesno dejal:, »Gospod Colby, prišel eem, ker drugega nisem vedel in sam s seboj pisem mogel več naprej jhv.eti, Zdi se mi, da to lahko razumete?. Qolby je pogledal na puško, ki jo je držal v rokah »Vraga, človeka, ,ki stoji na mojem pragu, vendar ne morem ustreliti. Stopite notri, da se bova pogovorila o vaših težavah. Občudovati začenjam vaš pogum, da ato prišli k meni*. Sa vedno je bilo zelo zgodaj, ko se je Stanley vrnil domov. Trudil se je, da ne bi bil glasen, ker Je mislil, da Aliče še spl. Ko. pa je odprl vrata, je videl, da ^toji popolnoma napravljena v dnevni sobi ln ga pričakuje. »Hvala Bogu*, je nežno rekla, ko je stopil v sob?. V naslednjem tre. notku mu je že ježala v . pjpjemu. Privila sta. se drug k drugemu kot Je Jed Colby zgrabil za puško, ici zo davno ne v tistih dolgih, gren- Je bila poleg vrat na notranji strani, ln mu jo naperil na prsi tako, da ae ga je cev skoraj dotaknila. kih časih. »Kako sl vprašal. vedela*, jo Je končno »Gospa Saerles mi je sinoči pove. dala. Frank ni hotel, toda ona Je mislila, da bi prav za prav morala vedeti*. Solzne oči je Imela, ko ga je pogledala. »Bila sem budna, ko si ae 9o pred dnem dvignil. Gledala sem, ko sl odšel ln vedela sem, kam si bil namenjen*. »In nisi me poizkušala ustaviti*, Jo je začudeno vprašal. »Ne. Le molila sem medtem*. Privil Jo je k sebi. »Prosila si Boga, da bi ml dal pogum?* »Ne*, mu je odgovorila. »Vedela sem, da toga ne potrebuješ. Le prosila sem Ga, naj pazi na tebe*. Zasmejal a« Je ln jo poljubil. Ko Je govoril, jo bil njegov glas vesel »Dragica*, Je dejal, »to jutro sem postal prijatelj z Jedom Colbyjem. Toda še več, postal sem spet prija, telj s samim seboj. Tvojih skrbi Je konec. Spet sem ddbt r ln tako bo tudi y bodoče*. V nek^j tednih sta se Bakerja vrnila v New York. V nekaj letih je bil Stanley Baker spet uspevajoč človek, lastnik podjetja, uspešen ln cenjen. Toda še boljše kot Je bilo, da je Imel spet novo zalogo vrednot, med katerimi je bila najpomembnejša ta, da je vedno najvfčja varnost čioyeka njegova vera v s niega 3cbe. />* (Konec) G O R I JO., CA U LONGU TISKOVNA KONFERENCA PRI MA. Za zaščito javne morale Poletne počitnice za potrebne otroke - 280.000 metrov tekstilnih proizvodov izdelanih, v krajevnih tovarnah Na včerajšnji tiskovni konferenci v vladni palači v Gorici so navabčl novinarji stavili majorju Longu, goriškemu upravniku mnogo važnih vprašanj. Na vprašanje, zakaj ne dovolijo Italijanom s področja B, ki imajo redne osebne dokumente, ki so jih IzdsUe slovenske oblasti, prehoda pfeko zahodne meje področja, Je major Long odgovoril, da Jugoslavija in Italija nista sklenili' nikakega sporazuma za izdajanje potnih listov ali podobnih dokumentov. Na vprašanje, če bi ZVU lahko uredila, da bi v poletnih mesecih potrebni otroci odšli na brezplačne počitnice v obmorske ali gorske kraje, j« upravnik odgovoru, da Js to vprašanj? v Javno korist; šole in cer« kev bi morale predložiti ZVU število potrebnih otrok, da bi ta mogla po*rbett za stroške. Obrnili se bona ameriške oddelke, ki so nameščeni v obmorskih ali gorskih krajih, naj sprejmejo v oskrbo otroke v poletnem času. Ameriški vojaki, ki so že mnogokrat ‘ ustregli tudi tej prošnji. V Vidmu so ustanovili pokrajinski odbor organizacije UNKRA, ki nudi pomoč nekaterim skupinam oseb. Vprašali so majorja Longa, če bi mogli razširiti delovanje tega odbora tudi na področje A, Major je izjavil, da UNRRA pomaga samo pripadnikom zavezniških narodov, kakor beguncem in podobno. Zaprosili so že za razširitev delovanja na ta področja, toda o tem mora odločiti vrhovno poveljstvo. O gradnji nove radijske oddajne postaje v Gorici, Je upravitelj dejal, da bo najprej oddajate le sporede v angleščini za oddelke 88. divizije, če pa bodo dovolili tudi druge sporede, bosta slovenščina in italijanščina upoštevani v enaki meri. Na vprašanje glede položaja preiskave o umoru vojaka Shinna, J* naznanil, da so ugotovili storil, ce; pri Jugoslovanski vojaški misiji so zahtevali njih izročitev. Kolikor ve, do danes še niso nobenega aretirali. Skrivnostna cenzura, ki označuje pisma s slovenskimi ali Italijanskimi žigi se nadaljuje. Vsa pisma so poslali v Trst, kjer zadevo natančno preiskujejo. Za delavce, ki mislijo, da so Jih neupravičeno odpustili, ker niso bi* 11 vpisani v nobeno organizacijo, Je rekel, rvpj se javijo Delovnemu uradu ZVU, ki Je že izdala odredbe za ponovno nastavitev. Opozoril Je, da so v demokratskem režimu prepričanja svobodna. Goriška predilnica Je do zdaj Izdelala 280 tisoč metrov bombažnega blaga, v bodočnosti bodo izdelali že okrog 2 milijona metrov. Proizvajajo platno,- flanelo, blagove za perilo, srajce in moške ter ženske obleke. Cene blagu bo določila tržaška komisija, razdeljevali pa ga bodo na nakaznice. Na vprašanje o uradnem Jeziku, Je major Long izjavil, da so z mirovnim dogovorom odločili, da velja v Julijski krajini za uradni jezik Upravnik policije Julijske krajine za goriško področje je dal vsem policijskim oddelkom nalog, naj uveljavljajo člen St. 109 T. U. zakona o javni varnosti, ki odreja upraviteljem vseh vrst hotelov, gostiln s prenočišči, penzionov in sanatorijev, da ne smejo dati prenočišča ni-komar, ki ne predloži dokumentov, kakor n. pr. potnega lista, osebne izkaznice in potne dovolilnice. V 24 urah mora vsak upravitelj hotela, prenočevaliSča, penziona ali sanatorija krajevni G.I.D. javjti ime, datum prihoda In odhoda ter namembni kraj goeta. Zgoraj omenjeni upravitelji morajo dnevno voditi spisek. italijanščina. Toda ZVU skrbi, da ugodi tudi tistim, ki js ne razu-mejo. Vsi tisti, ki so vpisali na osebno Izkaznice svoje ime v Izvirni obliki, morajo, če tega še niso storili, zaprositi za redno odobritev, brez katere Izkaznica fie bo zakonita. Nato Je upravnik pripomnil, da so in bodo izdali nadaljnje ukrepe za ohranitev morale. V zadnjem Času Je moralo zapustiti mesto 300 oseb. Poskrbeli bodo, da dekleta, ki hodijo na plese, se bodo prišla v stik z nezaželenimi elementi. V ta namen bodo izdali dekletom posebne izkaznice, brez katerih ne bo mogoč pristop na zabave. Izkaznice bodo dobila samo moralno zdrava dekleta, o katerih bo odločila mestna komisija, sestavljena iz zastopnika cerkve, enega Slovenca in enega Italijana, To so naredili na željo poveljnika divizije In odgovor-nih častnikov, ker Js to v korist vojaškim oddelkom in prebivalstva, ki skrbi za ugled in morajo mesta. O odškodninah državnim uradnikom. Je major Long dejal, da Jih bodo izenačili z odgovarjajočimi odškodninami v italijanskih pokrajinah. Prebivalci Pevme, Sv. Mavra ln bližnjih vasi so prosili, da Jim dovolijo uporabljati za prihod v mesto most pri Pevmi, da Jim ne bo treba delati daljše poti čez Podgoro. Upravnik Je odgovoril, da bo po-skrbel, da Jim odprejo prehod vsaj v jutranjih urah. dokazali svojo lju bezeg do otyok, bodo cotovp z veseljem Brigadni general Charles F. Colson namestnik poveljnika 88. divizije Prejinjo sredo je prispel v Gorico brigadni general Colson da prevzame mesto namestnika poveljni-ka 88. pehotne divizije «Modrih, vragov». General Colson je eden najboljiih častnikov ameriike voj. ske. Znan je po svoji spretnosti v velbanju in vodstvu bojnih oddelkov oklepniSke pehote. Leta 1940 je v Fort Benningu organiziral I. tankovsko brigado. Naslednji dve leti je prebil kot zvezni častnik na vei-balUčih v Aberdeenu. V temi času se je zeld razvila uporaba srednjih iankov eSherman» tn «Grantn, rušilnega oklepnika sBazzoka*, «Metalca ognja» in eCarbine*. V aprilu leta 1944, so ga po uspeSno končanih manevrih 20. oklepniSke divizije v Tenneseeju, dodelili 8. oklep-,niški diviziji. Pri tej diviziji je slui-boval nad leto dni v prekomorski sluibi; udeleill se je bitk v Belgiji, se prebil čez Ren in prekoračil Rur. Na dan zmage v Evropi je s svojimi oddelki stal na čelu ameriških čet v pogorju Hans. 7. avgusta 1945 je prevzel poveljstvo 8, oklep-nitke divizije; to mesto je obdrlal do 15. novembra, ko se je vrnil v Združene drlave. General Charles Colson je prižel iz CKarestona. Je poročen in nav-, duieit športnik, posebno rad igra golf-in vesla. Za častnika so ga t-menovali leta 1918. Razdeljevanje tkanin po določenih cenah Obnovitev sindikatov Začasno načelstvo Udruicmja obrtnikov sporoča, da bodo v društ-vonem lokalu v ulici Rismondo št. 3 ob 17.30 uri naslednje seje: v petek 18 t. m. obnovitev sindikata za hi vlije; v sredo 23 t, r.v, obnovitev sindikata za devljarj«. Industrijski svet za severno Italijo je preko Zbornice za trgovino, industrijo ln kmetijstvo nakazal goriškl občini prvo količino tkanin, ki ]Ui bodo raedellll m*d najpotrebnejše prebivalce v pokrajini (upokojence, delavce, uradnike itd.), Prednost bodo imeli tisti, ki »o se vrnili iz vojnega ujetništva, partizanske vojaške službe, koncentracijskih taborišč itd.; v poštev pridejo tudi njih družine. < Tkanine bo nakazovala pristojna občinska komisija, ki Je Imela ustanovno sejo 14. t- m. Člani navedenih udruienj lahko Izpolnijo tiskovine za prošnje pid tajništvih,; udruženja lahko dvigne, jo potrebno število tiskovin pri oblačilnem uradu na mestnem županstvu (soba št. 33) med 9. in 12. uro. Ta udruženja so: Deželna zveza bivših vojnih ujetnikov — ulica IX Avgusta 11; Zveza primorskih partizanov — Ljudski dom; Okrožno udruženja bivših političnih preganjancev — Ljudski dom; Udruženje italijanskih partizanov — ulica Mazzini 7: Zveza sorodnikov deportirancev v Jugoslaviji — ulica Dante 10; Zvezna zbornica za delo — korzo Roosevelt 36; Enotni sindikati —-cesta XXTV maja 18; Sindikalni odseki italijanskih železničarjev — Severna postaja; Državni zavod za poškodbe pri delu — ulica Randac-oio 14; Državni zavod za socialno zavarovanje, ter razne druge ustanove in udruženja, kot n. pr.: Zveza vojnih invalidov,'zveza družin vojnih žrtev, Itd, Ostali probivalci dobijo tiskovine za prošnjo pri- mestnem županstvu (soba št. 38). V prošnji je trebe označiti naslednje podatke: urad, tvrdko ali delodajalca, pri katerem' je prosilec zaposlen; ime in starost družinskih članov, za katere prosi blago; tisti, ki so se vrnili Iz mjetniStva, partizanske vojaške službe ali interna, cij«, tudi dan povratka (zlasti ali pred 31. julijem ali po 31. juliju 1945). Da bo šlo reševanje prošenj hitreje, bodo navedena udruženja in druge ustanove sprejemale prošnje in dodale uradtit žig s potrdilom, da se je prosilec res vrnil lz ujetništva, internacije ali partizanske vojaške služba in če v resnici spada v kategorije, katere* predstavljajo omenjena udruženja ali ustanove; nadalje če j« potreben (upokojenec, delavec, Ur radnik, učitelj itd.) Prošnje bodo nato poslali na županstvo. ' Prosilci bodo opozorjeni, ko bo prošnja rešena, da bodo ' prišli po nakaznico za blago, ki Jim bo od-kazano. Nakaznica bo veljala le 10 dni od dneva izdaje: Tkanine bo prodajala tvrdka »Ulrico* v Gorici, ul. Crispi št. 9; pletenine pa tvrdka »Tommasi* v Gorici, Cotso Verdi št. 37. Sprejemali bodo prošnje za naslednje blago: za moške obleke: sukno, širina 140 om; platno »Afrika*, širina 70 cm; za ženske oble-| ke: perkal, širina 70 cm; barvano platno širina 70 eni; platno modre barve za predpasnike, širina 68 om; za spodnja perilo: blago za žensko perilo, Jirlna 70 cm; platno za spodnje perilo, širina 80 cm; ma-dapolan za spodnje perilo, širina tenko r*l"-t.no za iotuk« p*. rilo, širina 80 epi; platno »Buda-pesjjt 'zaj žensko perilo, širina 80 cm; grobo platno za moške spodnje hlače, širina 80 ?m; platno 0032 za spodnje’ perilo' Širina 80 cm; platno šipa 182 za spodnje pertlp, širina 80 cm; razno platno: platno za prte, širina 70 cm; težko platno za hišno perllo, širina 80 cm; platno za rjuhe, širina 150 cm; ženska spodnja krila; žensko spodnje perilo; mbške puloverje; moško in ženske nogavice. Mezgi za kmetijsko uporabo Vse kmetovalce, ki so dobili konje ali mezge od Zavezniške vojaške u. prave »a kmetijske potrebe, opozarjamo, da te živali brez posebnega pooblastila ZVU ne smejo prodati,, zamenjati ali oddati drugim kmetovalcem; potrdilo bo posredovalo O-kroino kmetijsko nadzomlštvo. Sladkorno bolni Goriška splošna bolnišnica v ulici Časa Rose a, Ima tudi oddelek za ugotavljanje in zdravljenje sladkorne bolezni. Služba Je poverjena dispanzerju za sladkorno bolne, ki ga vodi dri Cjnorito Del Pi»ro. Ambulatorlj’ sprejema vsak delavnik od 8. 4° 9. ure. Sladkorno bolnim, ki se zdravijo doma, v bolnišnicah ali v katerem koli drugem zdravilišču, razdeljuje lnsulin lc omenjeni dispanzer. Sladkorno bolni, ki s« zdravijo doma In ki Sele dobiti nakazilo za lnsulin, se morajo javiti omenjenemu dispanzerju, kjer jih bodo pregledali. Za inzulin lahko zaprosijo le težko bolni. IV' * '■ ** '■ jp - «■< --—. Vrata tatvin Pred nekaj večeri so zlikovci vdrli v trgovino Enrica Tomnsinija v ulici Brigata CasaJe 46 in odnesli 15 kg riža, 51 kg sladkorja in 50 tg sode v skupni vrednosti 15 tisoč Itr. — V ponedeljek zvečer so tatovi vlomili v stanovanje Ferdinanda Rollča v ulici Mon tesan to 52. Prebrskali So mu stanovanje ln odnesli volnen plašč, obleko, ,klobuk, denarnico s 700 lirami, 8 živilsk.h nakaznic in fotoaparat. Rolič ima o-koli 33 tisoč ltr škode. — V nedelj? zvečer so neznanci vdrli v ločnlško župno cerkev in brez vsakega spoštovanja do svetega kraja nasilno odprli nekaj puščic, iz katerih so pokradli oteli 400 lir. Posebne določbe za paSnlke Člen 67 o glavnih predpisih gozdarske 'policije Prosta paša živine ijl doVoljeha izven za to odrejenih pašnikov lastnika. Pašniki morajo biti ograjeni, da živina ne more uhajati na mejne pašni kle, niti na njive lastnika, v katerih je paša prepovedana. Pastirji morajo biti sposobni ln Imeti vsaj 14 let. Strogo Je prepovedano pasti 'živimo v gozdovih in njihovi okolici. V primeru prestopka teh določb bodo živino zaplenili, proti lastniku pa bodo uvedli kazenski postopek. Izpred vojaškega sodišča Vojaško šodlšče je na včerajšnji popoldanski razpravi obsodilo na mesec dni napora in na 10 tisoč lir denarne kazni Pompilifa Torlomija iz Rima, ker so p»i njem našli različne predmete zavezniškega vojaškega izvora Med drugim je imel Torloni 210 zavojčkov cigaret. Po prestani kazni bo moral zapustiti področje Julijske krajine. — Na pet dni zapora so obsodili Giannino Morella iz Vicenze, ker je bila v Gorici brez rednega dovoljenja za bivanje v Julijski krajini. Tudi ona bo morala po prestani kazni zapustiti področje. Železniški vozni red z Goriškega glavnega kolodvora Odhodi: v Trat: 6.46, 8.26, 14.06, 16.45' in 18.10: v Videm: 6.38, 14.47 in 18.14; v Ajdovščino: 4.30 ln 17.30; Prihodi: lz Trsta: 6,36, 8, ‘14.44, 16.16 ln 18.08; iz Vidma: 6.39, 13.56 In 18.04; iz Ajdovščine: 6.37 in 19.12. Prodaja časnikov «GIas zaveznikov* In «Gior-nale Alleato* sta naprodaj v goriškem CENTRU ZA OBVESTILA. Nesreča Sedemnajstletni posestnikov sin Karl Miklavič Iz Idrskega pri Kobaridu Je v ponedeljek zvečer tako nespretno ravnal z nabojem, da se mu Je v roki razpočil. Drobci so ga ranili na glavi, po bradi in na levi roki. Poskus tatvine kolesa Luigi Corradin iz Trsta, ki Je prišel po opravkti v Gorico, Je na stopniščneke hiše v ulici Balllte opazil nezavarovano kdo, last Nikola Samuela. Polastil se Je kolesa, toda v naglici Je z blatnikom ura-rtl Ob ograjo stopfiic^Ko se Je vse-del na kolo in ga hotel pognati, kolo ni hotelo naprej. Lastnik, ki Jc medtem opazil tatvino je stekel po stopnicah. Uspelo mu Je, da je že pravočasno ujel Ccrradina. Izročil ga js policijski straži. FILM SOVJETSKI FILM O PRASKI VSTAJI Na željo maršala Konjeva »ta pripotovala v Prago dva mlada sovjetska književnika, Mlhe.il Vor-Jinin in Georglj Ribljov, da bi napisala scenarij za film o praški vstaji ln o osvoboditvi Prage ter o zmagoslavnem pohodu Rdeče armade v Prago, Ta pa ne bo samo dokumentarno snemanje, temveč bo daljši film, v katerem bodo 1-grali ruski in Seski filmski igralci. Filip bo najbrže posnet v Žeakl in ruski verziji. Naslov filma še ni točno določen, najbrži »e bo imenoval »Moskva-Praga*. da bi na ta način bil simbolično ovekovečen ruski delež v osvoboditvi Prage. Film bo snemala družba »Moefllm* v prvi polovici 1946. Tudi vprašanje režiserja io ni odločeno, toda ker vlada v moskovskih filmskih krogih za ta film ogromno zanimanje, bodo režijo dali v roke iz-vežbpaemu strokovnjaku. Pri tem seveda računajo tudi s sodelovanjem znanih čeJklh filmskih strokovnjakov. RADIO Glavni urednik: PRIMD7. B. BRDNIK Izdaja A. I. S. Dve novi slovenski brošuri »Nastanek ameriike ustave* (zanimivo pisana istorija o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon pravic), s slikami, cena 5 lir. »Volitve v Združenih državah* (poljudni opis priprav za volitve ter svobode govora in tiska v Ameriki), s slikami, 32 strani, cena 5 lir. dobite v “Centru za obvestila,, Borsmi trg št. 8 Četrtek, 17. januarja 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesi; 7.30 ital. vetCI; 7,69 pestra jutranja glasba; H.30 orkester Mojetta; 12 lahka glasba; 12.30 pregled knjig in časnikov [(slov.); 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 komorni orkester; 14 zdravniška rubrika; 14.15 pregled vesti in plošč«; 17 prenos lz Vidma; 18 Ženska ura; 18.30 komorna glasba; 1? ženski tercet (slov.); 19,15 alo. venačina za Slovence: 19.30 lahka glasba (riov.); 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasba po željah 21 komedija; vmes lahka gl.rba 22.30 Seraldo ln njegov orkester. us ital. vesti: 23.10 slov. vesti: 28.20 oddaja za Italijane v Angliji ln Egiptu.