Oar Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. rEJJSPHONE: CHelsea 3-1242 t A^fc NA DAN 0 0 BIV A T t. e { P C "GLAS NARODA fj # . fu t*ue»TI nar.4vnos1 m « $ SVOJ DOM (izvfeM* MMJ te 99 * ~ prtnrikav). ZA $6.- NA LETO NAD 300 KDAJ t* No. 58. — Stev. 58. Entered u Sttwrf C1m» M»tl« Stptembw Mrt, 1X3 »t the r»st Office at Nrw Y«rt. N. v., under Art of Conmu of Marrfa 3nl. 1»1». NEW YORK, MONDAY. MARCH 11, 1940 — PONDELJEK, I L MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII POGAJANJA ZA MIRY MOSKVI Zavezniki niso ničkaj zadovoljni s pogajanji HELSINKI, Finska, 11. marca. — Finski ministrski predsednik Risto Ryti je s tremi svojimi tovariši dospel v Moskvo, da se pogaja za mir. Ob istem času pa je radio postaja v Moskvi v finskem jeziku ostro napadala Rytija in pozivala finski narod, da se neha bojevati in da se otrese kapitalistične vlade. Finski zastopniki se nahajajo v Moskvi že od srede in finska javnost je bila presenečena, ko je o tem izvedela. Poleg ministrskega predsednika Rytija so še zastopniki Juho Paassikivi, gen. Kari Rudolf Walden, član finskega obrambnega odbora, in Voiomaa, narodni poslanec in zgodovinar. RUSKI MIROVNI POGOJI NISO BILI OZNANJENI l radno l»i!o naznanjeno, da so se pričela mirovna pogajanja v Mosk\i, toda ruski poboji za mir niso bili naznanjeni, t cm vet" j»« bilo »amo naznanjeno, da imajo pogajanja samo namen doguati, ako j«' pod kakimi pogoji mogoče končati sovražnosti. * ANGLIJA RAZMIŠLJA O VOJNI Z RUSIJI lyO\Do.\\ Anglija, 11. marca. — Sumner Welles je prišel v London, tla se iKj^vetuje glede miru. In ko diplomat: razpravljajo o mini v Mo kvi, Berlinu, Rimu in Stockholm u, v Londonu ni slišati ničesar o miru, temveč o še mnogo večji vojni—z Rusijo. Zavezniki že dalje časa razmišljajo o tem, ako jim ne bi kazalo, da Rusiji mtpoovcdo vojne, kajti, če bo Finska prisiljena z Rusijo skleniti mir in prepustiti Rusiji Karelijsko ožino, Ladoško jezero, Hangoe, Pet samo in Aalandske otoke, tedaj Ih» cela Skandinavija prišla pod nadofala-t Rusije in Nemčije. ZAVEZNIKI BI BILI HUDO PRIZADETI V teiu slučaju bi bili zavezniki hudo prizadeti, kajti Rusija ;»i se vrnila v .|»apoliii meri ter bi Nemčiji pošiljala petrolej in \ojni mate rja I, Nemčija pa bi od Švedske in Norveške zahtevala železno rudo, ki je najboljša na svetu. WfeLLES V RAZGOVORU Z LORDOM HALIFAXOM LONDON, Anglija, 11. marca. — Sumner Welles je včeraj opoldne dospel v London in se je eno uro in četrt razgovar-jal z vnanjim ministrom lordom Halifaxom. Pri razgovoru je bil tudi navzoč ameriški }K»slauik Joseph P. Kennedy, ki je tudi pozdravil Wellesa, ko je izstopil iz aeroplana. .1 utri Ihi Wellesa -prejel kralja Jurij, zvečer pa se bo sestal z bi\ šini čeboslovaškim predsednikom dr. E. Benešem. Hitler je pripravljen žrtvovati življenje BERLIN, Nemčija, 11. inarea. — V vojaškem muzeju v Berlinu je Hitler v 11 minut trajajoem govoru 600 purlušal-<■«•111 obljubil najslavnejšo zmago v zgodovini Nemčije. "Svet želi naš razpad,' je rekel, "naš edini odgovor pa je naša zaobljuba Vseh časov: naprej do zmage!" Hitler je izgledal mnogo hledcjši kot navadno in tudi resnejši, toda govorniški ogenj je prišel ztipet vanj, kot je za-Uical: "Kot fuehrer (voditelj) naroda, kot načelnik vlade, kol n ijvišji poveljnik oborožene sile živini samo za en namen: dan in noč mislim o zmagi, o delu in borbi do zmage in če treba, da tudi žrtvujem svoje življenje v prepričanju, tla bo Nemčiji za stoletja zajamčena bodočnost. Naj božja previdnost zaključi to zadnje poirlavje vojne med narodi s častnim mirom »» nemški narod. Ta vojna, ki naunje bila vsiljena, se mora obrniti v najslavnejšo zmago nemškega naroda." ŽIDOVSKE DEMONSTRACIJE V PALESTINI JERUZALEM, Palestina. 7. inarea. — Angleška kolonija! mi |w>licija je razgnala veli Ko židovsko demonstracijo pred davnim uradom vrhovnega koimurja za Palestino gen. sir Harold A. MacMiehael, ko je 10,(K10 Židov protestiralo proti rovi vladni odločf>i o prodaji zemlje meti Židi in Arabei. Angleška oblast v Palestini je takoj odredila zasilne varnostne odredbe v židovskem delu mesta. Knkorbitro' je »prišla novica v Jeruzalem, kaj da je ukrenil piHament, je židovska narodna ustanova proglasila splošno Mavko. Vtihotapljanje orožja Remington Arms Company je prekrila določbe ameriške nevtralnostne postave. — Dva Mehikanca aretirana. — Vtihotapijanja spravljajo v zvezo z volitvami. HOCSTON, Texas, 8. marca. — Remington Arms Co-pany je brez dovoljenja eks-portirala v Metliko 27,500 nabojev ter se bo morala vsled-tega zagovarjati zaradi kršenja amer ške nevtralnostne postave. V zvezi s tem 0. Častnika sta bila aretirana že 1!>. januarjo, ko sta« brez dovoljenja prekoračila mejo. Vtihotapljanje orožja spravljajo -v direktno zvezo »* predsedniškimi volitvami v Mehiki. Volilni boj obeta biti zelo o ster. George John, ki zastopa obtožbo, je rekel, tla ga politična stran te zadeve nič ne bri- Zadnji čas so v Mehiki politični umori na dnevnem redu. Fsmrčenih je bilo več pristašev generala Almazana, ki jc eden najvplivnejših predsedniških kandidatov. V Bridgeport, Conn., kjer je sedež omenjene družbe, je rekel njen ravnatelj James H. Chasmar: — O celi zadevi mi je znano le to, kar sem čital v IMili. Naša družba je pn s-prcjeniu nevtralnostne postave vedno skušala sodelovati z a meri Škid n 'državnim de part-men t om*. Sedem komunistov zaprli Med njimi so trije CIO organizatorji. — Nekateri bodo deportirani kot nezaželjlvi tujezemci. EL PASO, Texas, 10. marca. —• Tukajšnje oblasti so aretirale .sedem komunistov in so napovedale še iicdaljne aretacije. »Sem se je odpravil z letalom raziskovalec Diesovcga odbora, ki bo aretiranee za«-1 i šal. fšerif Fox je rekel, tla sta d\a, Miguel Oaxaca in Guada-luje Petlroza, mehiška državljana in organizatorja CI< > v Juarezu, Mehika. Tudi Frank Sener,. ki velja za narodnega in mednarodnega komunistih nega organizatorja, ni ameriški državljan. Podrobnosti o drugih še niso znane. Proti njim še ni dvignjena obtožba. Sem je dospel George F. Hurley, agent Diesovcga od bora. G rover C. Willmoth, okraj ni ravnatelj našelliiškega ura da, je rekel, da je imel warrant ;.a aretacijo Oaxaea, ki je prišel v Združene države nepo-stavnim potoni. Nekateri izmeti aretiraneev bodo najbrž deportirani kot nezaželjivi tujezemci. List "Juarez El Mexicano" je poročal, tla sta bila Oaxaca in Pedroza aretirana v KI Past) na zborovanju mehiških CIO članov. Aretacije so bile najbrž po-;-ledica privatnih in oficijelnili prečka v dozdevnega komunističnega utlejstvovanja ameriških in mehiških drža\ijano»\ Preiskave so se začele lani t»'-kom tukajšnje pekovske stavke. Stavka je bila pod vod stvom lokalnih komunistov. Med stavka rji je bilo precej Mehikancev. V slogi z 18 unijami V soii razlagajo strokovnjaki, kako je mogoče vdržati prijateljske odnosa je med delodajalci In delavci. AN FRANCISCO, ('al., tO. marca. — V tem mestu je in-dustrijalno podjetje, ki živi v »logi s člani IS delavskih linij. Meti delavci in delodajal-'i vlada najlepše soglasje, ni bilo zaradi štrajka niti en dan prekinjeno. Podjetje — Para fine Companies, Inc. — ho prihodnji teden odprlo visoko šolo, v kateri botlo strokovnjaki predavali, kako je mogoče vzdržati prijateljske othiošaje »neti delavci in delodajalci. Priglasilo se je že precejšnje število učencev iz vrst delavstva iu delodajalcev. I'čenči se bodo preti vsem ličili, kako se je treba baviti z #-ortnimi problemi, še pretlno se dodobra razvijejo. Šolo bo vodil družbin .podpredsednik R. II. iS ha i n wait I. Predavalo 1h) nad 40 predavateljev, industrijalcev, urednikov in zastopnikov javnosti. Leta 1938 je W. II. Lowe, predsednik Parafine Conupa-|nie>, Inc., zvetlel, tla nameravajo njegovi uslužbenci opustiti kompauijs«ko unijo ter se pridružiti raznim narodnem delavskim organizacijam. Na-jmtvto, da bi j;m I^owe skušal !to preprečiti, jih je še podži-■iral k temu. Po preteku nekaj i rini so postali uslužbenci člani [osemnajstih različnih unij, pri-j padajočih Delavski fetleraciji i in CIO. Zastopniki unij so jli večkrat v zadregi, kako naj 'se pogajajo z delodajalci. Vodstvo podjetja jo najela dva vse-nčiliška profesorja, ki sta jim dala v tem pogledu natančna navodila. Ko -o lokalne unije slišale o tej "šoli'*, so prosile, če smejo poslati v njo svoje (zastopnike. Tako je "šola" na-jraščala. — Naš namen je, — je dejal Shainwald, — pokazati, kakšne uspehe lahko rodi sodelovanje med unijo in delodajalci. NADVOJVODA OTON V AMERIKI II Najstarejši >in zadnjega avstrijskega cesarja Karola. nadvojvoda <»ton se i«> pripeljal v Baltimore z aeroplanom "American Clipper" in ga je pri njegovem prihodu pozdravil njegov brat nadvojvoda Feliks. Kratke dnevne vesti Eksplozija v premogovniku L A FOLLETTE, Tenn., S. marca. — V premogovniku Peabodv, ki je oddaljen pet Živila so se nekoliko podražila WASHINGTON. 1>. C., !». marca. Iz poročila urada za delavsko statistiko je razvidno, da so >e od Ki. januarja m lj od tukaj, se je "završala do Ki. februarja cen6 živilom | močna eksplozija. En premo-v Združenih državah povišale j g«r je bil usmrčen, pet pa teza poldrugi o.!' totek. Podraži- žko poškodovanih. Po zatrdila so se jajca, sveže sadje, so-j In koinpanijskih uradnikov, s,, čivje in razni mlečni produkti, eksplozijo povzročile iskre, ki Tudi moka in kruh sta nckoli- švigale iz beneii^kega mo-ko dražja. torja. Vtihotapljan je priseljencev Poljski voditelji v izgnanstvu Marša! Smigly.Rydz v varfetvu stražnikov. — Josin Beck je bolan. Bivši predsednik Poljske Mošcicki, je v Svid v zdravniški oskrbi. BUKAREŠTA, Romunt-ka, 10. marca. — Nekdanji vrhovni poveljnik poljske armade, maršal Edvard /Smigly4Rvdz, vsak duii nervozno hodi po gozdu nekega privatnega posestva severno od Bukarešte v spremstvu vojaške straže. Bivši v nanj i (minister, polkovnik Josip Beck, se nahaja v sanatoriju za jetične in večinoma preživi dan na stekleni verandi. Bivši preti-ednik Ignacij Mošcicki pa je v Švici v oskrbi zdravnikov zaradi -srčne hibe. Tako poteka življenje treh mož, ki so v septembru, kot vrhovni poveljnik poljske amia de, vnanji minister in predsednik stali na čelu poljske vlade, ki ni mogla odbiti strahovitega vdarca nemške vojske. Ako so kdaj predstavljali prepant naroda, je sedaj vsak izmed njih sani za sebe zgled velike tragedije. Poljska vlada v Parizu posluje dalje brez njih. Vsi trije so izgubili svojo svobodo in imajo dovolj ca sa premišljati o svojih nekdanjih slavnih dneh. Takoj sjMičetka je bil nemški uničevalni vdaree Polj-ki za Smigly-Rydza porazen. — Več mo-eeev prej je po radio oznanjal poljskemu naroda, da bo poljske narod rajši poginil, kot pa se podal kaki tuji sili. Toda po prvem porazu, ko se je Varšava še branila, je maršal zapustil deželo in našel za-,vetje na Romunskem. Zaiti jc Hitler po pravici mogel reči, da je poljski armadi primanjkovalo temeljne organizacije in strategije. Zato se lahko re-(Nadaljevanje na 2. strani.) MIAMI, Fla., S. marea. — Martin Die- iz Texasa, načel 1 n i k zborničnega odbora, ki preiskuje neameriške delavnosti, je dospel danes m-iii. Preiskal bo metode komumstieiic agitacije in bo skušal dognati, koliko je resnice v poročilih glede vtihotapljanja priseljencev. — Tozadevna poročila dobi ivaino že precej časa, ji« »le jal, — t«»la doslej še ui-mo :ni4'li prilike ugotoviti, koliko je re-nice v njih. I>iesa -lorem^ja [uvi ko ;il-ni uradnik ilnines Steedman. Tukaj nameravata o«tati deset dni. Odlikovanje angleških delavcev M>N1M*N. Anglija. !>. marca. — Kralj Jurij je odlikoval z angleškim državnim redom tri delavce, ker so 18. januarji ob času eksplozije v Wal-tliam Abbey trstali na svojih mestih. Ce bi pobegnili o flf m raoni) 47th Year_ wmnm imi jui axon sukdatb and BOUDIII ■e eeU WeeMi Mtae l^flii Tort MMlo laU MfTW ™ — —— Em pol mm............. UK zrn pol leta « St tio«9atrw « eeio leU .. f7J* ■» trtrt Ma — ™ 9t»'s> pol loco............... mo I RiMOA" UHAJA VSAKI |>AM IZTUIfftl muKJ t» PRAZNIKOV ,hui ,abom" "will, new tow. * i PO SEDMIH LETIH Prejšnji teden je minilo »edem let izza dne, ko se je Franklin D. Roosevelt svečano vselil v Belo hišo. Kako velike politične in »ocijalne i«premembe so se završile v tem razmeroma kratkem času. V Evropi je beseda "revolucija" precej priljitbljeiia. Mussolini in Hitler sta ponosno imenovala "revolucijo" prevrat, ki je bil v bistvu le povrdtek k zastarelim in preživelim vladnim oblikam. S to besedo sta »presl epa rila po boljših ča-tih in razmerah hrepeneč italijanski in nemški narod. V Ameriki izraza "prevrat" in "revolucija" nista posebno priljubljena. In 'v Aimfrrka ni mogoče ljudskih mas dolgo voditi ca nos. Veliki ameriški reformatorji so v težkih krizah zares delali in niso klatili praznih fraz. Eden teh zgodovinsko pomembnih velikih reformatorjev je nedvomno Franklin D. Boosevelt. Kar je v sedmih letih zavnsil, je revolucija v ipravem pomenu besede. V političnem in soeijalnem pogledu je socijalni ustroj Združenih držav popolnoma preobrazil. V tem kratkem času se je završilo toliko temeljitih reform, da nam je mogoče najvažnejše le kratko omeniti. ■Mnogo teh reform je bilo sodnijsko ovrženih, med njimi prvotna -določba (NTtA), da mora zaslužiti delavec najmanj petnajst dolarjev -na teden, d očim je bistvo socijaliie zakonodaje ostalo ter tvori danes temelj vsega »socijalnega reda. Delavske organizacije so danes 'priznani faktorji de iavskega procesa. Imamo osemnrni delovnik, starostno zavarovanje in zavarovanje 'proti nezaposlenosti. Imamo zvezne projekte za nabavo dela, pri katerih je zaposlenih skoro tri niiijone oseb. Vsi profblemi seveda še niso rešeni. V tej iiidustrijalni r 1 <-li jo še 'vedno več milijonov ljudi brez dela in zaslužka. Zvezni proračun ni uravnovešen. Navzlic temu pa noben nezaposleni ne strada in ni nihče brez strehe. Za to že skrb.' razne vladne in privatne agenture. Komur so znane evropske razmere, bo priznal, da se i na lokate rem n zaposlenemu .preprostemu delavcu v Evropi bolje godi, kot se godi nezaposlenemu v Združenih državah. In nezaposleni v Ameriki so svobodni ljudje, dociin so zaposleni delavci fcod*j>rap$r© zaradi voj- * , v "Cable letter" SE JE CAS, DA VASA VELIKONOČNA POSILJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLU2ITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—. Potniški Oddelek "Glasa Naroda". 216 W. I8tK Street New York City PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Oerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 postni. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., JIG W. 18th Street, New York, N. Y. m » i * m t m wy MM M • • Iz Jugoslavije se jk) svojih diplomatskih zmožnostih mogel meriti z vsakim evropskim diplomatom, se ni hotel podati nenadno na-stopivšim okolšeinam ter je iz svojega hotela v Čeruovieah naznanil tujim vladam, da poljska vlada še vedno posluje. Romunske oblasti pa so ta koj posegle vmes in mu uazna uile, tla je samo navadni državljan, kar se tiče Romunske. Bolj pa se je vdal v svojo u-sodn bivši predsednik Ignacij Moscicki, tretji član triunrvii-rata, ki je pogledoval dhJast maršala Josipa Pilsudskega. Mo^čieki, dostojanstven in star, je bil vseučiliški profesor in velik prijatelj maršala Pilsudskega ter je kmalu po pričetku vojne odšel iz Varšave'v varnejši kraj ter se je takoj od pov edal p reO.sedi i i št v u, ko je iprieel na Romunsko, da. je dal priložnost, da se je vsta-novila nova poljska tvlada v Franciji. Z dovoljenjem romunske vlade je s svojo ženo odšel v Švico. Vdova maršala Pilsudskega živi v Parizu. Ravno tako so v Franci ji večinoma tudi ostali voditelji £oljdcega naroda, Netopirja je skuhala fantu, da bi ji ostal zvest. V Janugah. nedaleč od l>ja-kova je kmečko dekle Stana Btivič zastrupila svojega fanta Marijana Taradjiča, ki mu je skuhala v čaju netopirja. Marijan Taradjič je eden izmed najbogatejših kmečkih .fantov v Janugiah in so ise vanj za-giedale številne deklice. \>aka izmed nji i i je srčno želela,. da bi j«» Marijan vzel za ženo. Marijan i]»a je zadnje leto stalim hodil k siromašni deklici Strni Stivič in ji je obljubil, da jo bo vzel še to leto. Vaške babnice pa so nasprotno širile vesti, da !><> Marijan i)air'til Stiano in se oženil z drugo bogato deklico. Zaradi tega je Stana' začela sumiti v obljubo »vojega fanta. Že prej je slišala od «t a rib ljudi, če se mu da piti vodo, v kateri se je Ivuhal netopir, >»• fant ne izneveri. Stana ni dolgo prem i si j" vala, kar hitro >e je odločila, da se bo poslu žila tega sredstva, da je ne bi fant zarpnstil. Preskrbela >i je netopirja, ga ubila in zrezala na drobne knSrke ter skuhala čajem. Krt jo je zvečer obiskal Marijan, mu je dala piti čaja. Se prej .pa je vlila v čaj rum in pri dejal a limono, da je čaj izgubil neprijeten duh in okus. Fant je bil vesel, da mu ie St.ana postregla, spil je čaj in je bil zelo dobro razpoložen. Ko je šel na cesto, se mju je poslabšalo. prijele .so ga tako lnude bolečine da je prdel na tla in obležal. So-edje so ga našli in nezavestnega odnesli domov. Hitro so poklicali zdravnika, ki je'fantu izpraznil želodca. Marijan je ostri pri življenju, vendar je njegovo ntanje št- vedno nevarno. Stana je priznala svoje dejanje. trdi pa, da ni imela name- na svojega fanta zastrupiti, marveč osvojiti si njegovo srce. Vaški pustolovec obsojen na smrt. Pred okrožnim sodiščem v Nego t i nu je bila te ti ni razprava, za katero >e je silno zanimala vsa- okolica. Središče zanimanja je bila mlada kmetica Milica Savič, o kateri so svoj čuk že poročali, da je s svojo neungnano -trastjo ugonobila tli može. Milka se je pred desetimi leti poročila s kmetom I ..ju/bomi rom Savičem ki je bil v vasi zelo ugleden in pošten mož. Srečno sla /.i\«'-a, dokler vročekrvna žena ni udala prigovarjanju v va-i znanega pustolovca Aleksandra Stankoviča. Sklenila -ta spraviti Savica s ilija Kojiča, ki je bil takoj tiri pravi jen, da za denar sodeluje pri 'Zločinu. I>:ie 10. avgusta lanskega leta so vsi tri-•e zarotniki m'padli Saviča na oolju. /ena mu je iztrgala koso ki jo je ne-el na rami, Stankovih in Kojič sta ga podrla na tla in ga z nožem zabadala, dokler ni izflilini!. Pred sodiščem je "Stankovič oriznal, Ko-|ič in Milka sta pa trdovratno tajila. Stanikovič je bil obsojen na i^mrt. Milka1 Savič na dosmrtno ječo, 'Kojič pa r:i let ječe. . Namesto divje race je ustrelil sina. •Posestnik Milisae Živadino-vič iz Ronika je šel na lov na divje race. S seboj je vzel 1:2-letncga sinka Petra, ki je bil ves >4cčen. c navadno niude divje race, je -tekel Peter naprej in oprezoval po ra-'afi. Nenadoma je za vpil: U( >če, tu m> divje race!" Živa-dinovie je -nel pu^k«! z ramen in jo U.^al. V naglici pa ni delal previdno. Wenkrat je ^nočil stre! in svinčene šibre .-o zadele med njim -toječega p<«racija s«' je proti pričakovanju zdravnikov zelo dol.ro posrečila. Bila je tako zanimiva, d.i -o jo fil-,ma i. Ta film so pozneje ore Ivajali na koiign'su zdrav nikov na Dunaju. Prof, Ma--<-li«4k je računal in napovedal da bo Zarič živel še kakšnih 10 let, toda živel je po operaciji o ira prisilile, tla >e je izselil. Kot 12 letni deček je |.tJalomia ^|K>znal Aca Stanoje-i.viča. Ko se je srbska armada umikala skozi Afbanijo. azi ino-vvandi, N. Y., veliko-lavje. Za- škega, ki mu je dal znamenje, vedajoč >e svoje tovariškelda bi rad prisedel. Usmilil dolžnosti, so primerno iniča- 'je neznanca in ustavil kai stili talija Strnišo ob oblet ni- " ei njegovega rojstnega dne. Prijatelju taliju, ki je duša in srce tamkajšnje slovenske naselbine, tudi jaz želim, da bi zdrav in .čvrst ter vedrega duha dočakal najskrajnejšo mejo človeškega življe-ljenja. U Pittsburgh a, Pa., poročajo: — .John Friday je z veliko naglico podil proti Pittsbur- Ncznanec, ves ipremrl od mraza, prisede in se mu iskreno zahvali za izkazano dobroto. — Kaj pa imaš to.' — gn vipraša, kazoe na črno bak.-io na dashboardu. Radio, — odvrne .John Friday In prksti^nc na gumb, da bi bila ob petju in muziki prijetnejša vožnja. — Vstavi, — mn reče newm nee ill izstopi. — Bom raje po čakal in prosil koga drugega, ki nima radia v kari. Marsikatera ženska svojega zakonskega moža šele tedaj resnično osreči, ko se postavno loči od njega. Koliko ljudem je znano, da so bile rojene znane kanad-ke petorčke s sedmim mesecem in da je zdravnik pri porodu odstranil nerazvit zaplouek mo škega sjpola. Petorčke -o že tako ali tako velika senzacija, še večja senzacija star osemnajst let da je Aca Stanojevič Arnavtu ter torei 1>° romunskih za Lakonticu dal šestkrat denar,t01"11 «oden za ženitev. Pa-zanj. fJolomia se je z Lako- '"otna in razsodna nevesta bo .»niico slučajno seznanil v ka-(le nerada šla v hišo, ki j«' varni in mu pripovedoval o .zgrajena *na pesku in jo od vs«» Aeu Stanojeviču. To pripo- povsod ogrožajo plazovi, vedovanje je Lakomicn kmalu j ^e je albanski kralj Zogu s izkoristil zase. Obiskal' .je .svojo mlado ženo »-rečno odne-Aca Sta no jevič a in ga v ime- sel pete, ni še s tem rečeno, da nu (Jalomia, ki da je v hudi (bo tudi romunskemu Mihaelu usoda tako naklonjena. Med Finci in Rusi so >c začela mirovna «]>ogajaiija. U}*i-ti je, mogoče zapodit, vpadntke MRK. MARY STARTTTA .p ,1Z flezek' ,-iivglasiš v listu!'* t ne je že več rojakov Mfjra^alo. .laz »cm. si pa ves č;ps dolgega odlašanja niic!il: čtMinu bi nadlegoval urednika, ki ima dovolj zanimivih in raz-liurljivilt novL*. da «pluh vseh V list potisniti ne more. Kakor po drugih krajih smo liili tudi pri nas veseli prvih mesecev »brez snega, suhih in ne preveč mrzlih zimskih dni. Zelo s m, o se pa motili, ko smo (pričakovali kratko in milo zimo. Pritisnil je dolgotrajen mraz, nioga se je nakopičilo od dne do dne, da nismo vedeli, kam bomo ž njim. zemlja je zantrznila, .sam ne vem, kako globoko in moixlu ho prej Jurij pri.jezdi I v deželo, nego se bo zeml ja iznehila zmrz-line. Sv„ Matija ni imel nika-kega | hi mena v tej zimi, leda je lii!o toliko, da ga razbiti ni mogel in gotovo se nuu je zdelo. da ga bo še več. Pa si je mislil svetec: "Kaj bi se mučil zastonj, rajši to odstavim h v. Juriju, ki bo prav sigurno •pOmetel s snegom, ledom in mrazoui" In'hni zmožni voditelji, ki so junustrašeni in >c ne naveličajo dedovanja, ki jim končno no prinese nikakegu plačila. .Kmalu bo preteklo pol leta, ko se j«' na radio j h*-ta j i WJW v Aikron, O., pojavil naš rojak Mr. Vincent Lautar in kot anouncer začel oddajati slovenski .program. Ta nadebudni rojak, ki iu\a veselje do tega. je brezplačno dobil in izprosil, da so mu odstopili četrt ure na omenjeni rad;o postaji. Tako se torej vsako ne-del'jo dojKihlne ob deveti uri oddaja slovenski program, katerega oznanjevalec je Mr. I^autar, ki ima v tem oziru precej sitnosti in dela. Mr. i.autar je glavni tajnik Slov. Moške Zveze in ima že tu dovolj pristranskega dela, toda vseeno >e ni ustrašil :.i si nakopal še drugo obveznost, ki ga je priklenila, da se mora točno ravnati. Na radio postaji mora biti ob določenem času in ne sme niti minute za-mtuditi. ker tam ne poznajo čakanja. Re.s je prejel brezplačno tiste četrt ure, toda to ne DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo ! F ffij 100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 500 Dinar. 1000 Dinar. 2000 Dinar. — $ 2.40 — $ 4.60 — $ 6.70 — $10.50 — $20.50 — $40.— .Zim-ki dnevi v januarju in pomeni, da bo za to on prejel februarju .so bili v veliki meri uničevalni. Promet jm> certaii je bil neštetokrat oviran. Pri vožnjah z avti in drugimi motornimi vozili, se je pripetilo nešteto nuinj-ih in večjih nesreč. In v tem oziru je bila to najslabša zima. odkar se je kaj plačila, pač pa mora vsa ko nedeljo s svojim avtom od-Jwzeti na radio postajo in tam oddati ijdbrani program slovenske melodije. To pa z veseljem dela. kajti je prepričan, da je ustregel neštetim i.»ja-kom v okolici in kakor daleč razvil avtomobilski promet, j segajo zračni valovi - oostaje. Kako uničevalno je vplival J !Le korajžo, prijatelj Vin-niniiz na tlakovane ceste, se I cent, morda tudi za te pride kažejo posledice sedaj, ko je postalo gorkejše. Prej lepe gladke ceste so razpokanc in v nekaterih krajih so postale prave jame. da sploh varno ni voziti. Povzročena škoda sega v stoti»-"oče dolarjev in mno-fjro delovnih moči 'bo treba }hi-raibiti. pred no bo vse popravljen. * « t tllolj-z veseljem -e hočem dotakniti družabnega življenja in v tem oziru v Barberionu lepo napredujemo. Res od ča-► u do časa nastanejo te 7 k oče in mnogokrat je bilo treba storiti korak nazaj, ker ni šlo we ]>o začrtani ]>oti, koncem konca se je q>a vendar doseglo, kar se je nekaterim zdelo neizvedljivo. V prvi vrsti pridejo v poste v voditelji, bolj ko bo spretni in raz-odni, temtprej h» načrt vrosničj. Tako so torej za kulturne prireditve po- či s in prilika, ko ti bo vse no-vrnjeno za tvoj trud. Tudi za te veljajo besede ki jiii je izreke!" slavni in veliki državnik 'Abrnliani Lincoln: "T \viii strni v, 1 will be ready arid 3ome day perhaps. my chance will com*;." • • • V štev. "(»la^a Naroda" stM 11 prečita! do .sebi je torej nizu ml ji vo, da. kdor se udejstvuje v tem oziru. to dela iz ljubezni do slovenskega jezika. pesmi in kulture. (Ker dramatično društvo "{Slovenija" obMoja ž" dolgo vr-to let. je to dokaz, da je odo razpostavljeni razni predmeti slovenskih p riseljencev. Vodstvo lituzeja skuša dobiti vsa-kovrshie predmete, kar je v zvezi naših priseljencev in to se bo ohranilo in poznejšim rojakom .pričalo, kaj vse so doprinesli slovenski priseljenci v tej deželi in kakšno je bilo njih -življenje in borba za obstoj. Pred par tedni sem prejel pismo od tajnika slovenskega narodnega muzeja Mir. Erazema Gortslieta. V .pismu me je obvestil, če bi hotel, svojo zbirko prepustiti muzeju. Do tega ^c še nisem odlomil, toila moja želja je ^ čini pripomoči, da se bo zbirka v muzeju tem bolj izpopolnila. Kadarkoli nanese prilika, ko se se-tatiem z rojaki ter me pot zanese v eno jn drugo hišo. ojpozorim naše 1 jut I i, če morejo kaj prepustiti liiiirzi'jii. Kes s»» skoro v sir-lierni slovenski hiši kaj najde, kar je primerno za muzej, toda •kjerkoli sem -katerega že vprašal, sleherni se težko odloči in baš tN*te -tvari, ki nv-niči spadajo v nuizej. so nekaterim ljudem najdražje in se težko ločijo oki njih. fS'sak začetek je težak in tudi v tem oziru bo šlo bolj počasi po začrtani poti. Toda ni dvoma, slovenski narodni mu (Zej v Ameriki ima že podlago in sčasoma se bo izpopolnil, vanj romajo že zanimjve in zgodovinske stvari in kot se je pokazalo, se je naš večni popotnik Mr. Matija Pogorele najbolj potrudil. Gotovo j >ri na> v PitMbnpghu že toliko in toliko let, kakor je bila letošnja. In ravno dane-, ko tale dopis pišem, je celi dan samo ."»4 nad ničlo. Pa ne bojilio si', ker lo ■hujše je že minulo. V stari [domovini 'pravijo, da ko j<- d-'-Izevalo, se je eigan smejal in f veselo : k n ta lil za tem ho \zemiiim plesal, ci ,.......... Impo vrenu i s i ta pregovor za vzgled in če ;]>rav v svetem, postnem čiv=>u. j pa Ixxlimo veseli z veselimi, i-ker: . '" . . kmalu bo prišla zelena pomlad." V eni številki "Glasa Naroda" iz nie-eca januarja sem zagledal bolj kratki dopi- iz našega naselja, ter sem se ne malo začudil, ko sem videl podpis ^Tr. T. Tomjšič. Tn morem iz ziigotovost jo reči, da je •^rr. Tomlšič tudi eden izmed mojih ožjih prijateljev. Pa •kje sta se vidva imela priliko spoznati — bo mogoče kdo vprašal. Odgovor je lahek. -Pred tremi leti jt. imel Tone gostilno na južni strani Pitts-Iburgha, \ise dokler je ni prodal Mr. Šproharjn. kateri jo še danes lastil je. Mr. Tomšič je v pritličju veliko preuredil za prospeli trgovine. Tako j<-na primer iz treh bolj majhnih sob naredil eno veliko dvorano; ista še danes služi Mr. Sprohariu. da prireja dvakrat na teden plesno zabavo. Mr. Tomšič je,pa tudi pravi sloven skn hrust. drugače ;>a >lctIii;: duša. Ako iu se pri njem kakšni pijančki včasih malo spoprijeli ni nikdar klica! ]»o-liemana na )>oiiioč... On sam j<* bil mož postave: prijel je dva oil zadaj, tretjega z njima naprej rinil, pa so se kar naenkrat znašli zunaj na Carson St reetn. • iSeilaj pa Tone prebiva t--vojo družino na solčnih viša-I vali, kjer kraljuje kot zadovoljni pastir; le včasih ga pridem obiskat. Takrat mi razkazuje mlado sadno drevje, kako je cepljeno, zatem čebele, par košnic, kot tudi dobro reje ne pujske — za katere vem j da že počivajo v obliki kranj-Ukili klobas. Popotniku se pri njem tudi lopo postreže z (dobro kapljico, in okusnim prigrizkom. Tone. daj še kaj s komand i raj v "Glasu Naroda!" * Pred pustno nedeljo sem mi ">7. ulici kar nepričakovano zagledal Mr. T. Bukovinskega. Bil je v razgovoru z prijateljem Mr. Trontarjeni. "Nn." naju je vprašal Bukovin-ki, "ali iimr.sta Slovensko-Ameri-hiki Koledar in r-te videli moj življenjopis in sliko notri?" Jaz sem odgovoril, da imam Koledar; bral sem njegovo jk>-v \Y. 17th St., New York, N. Y. Pošljite mi list "Glas Naroda" za mesece. Priložim svoto #-- List začnite pošiljati z dnem 14. marca, 3!)40. Ime ........................... Naslov ......................... Za celo leto----$(1.00 Za jkjI leta......ipU.UO Za četrt leta____$1.50 -dovensko et. 1 :.-r \ a pi i m; .{bitem o-kruj»••ili ' p ''Ii;i ?•(»- gfivor. Tu e «; šf!-' »h| i. I?nkov inske'.' I/. ; .!»•'. da verne dela V Meiv> :»»'n: šnici iti k;'ko da je prišlo do te katastrofe. Ke- se mi je možak -milil. Drugo so pa bralci te-.ga lista izvedeli že iz "Pitts-Niurškega kotička" pred nekaj {dnevi in v katerem me je Mr. i Buikovin-ki povabil, da se naj [tn II ji.*z večkrat oglasim v listu. * i Kar s j* pa delavskega položaja tiče. naj objavim v kratkem. da kakor po\Vod' drugod, enako tudi pri nas delo zastaja. Nekoliko stotin novih delavcev, ki so bili »prošlo jesen vzeli na delo. so sedaj odpusti m. <>dpiiščeni so za nedoločen čas;. Tako jim pravijo delodajalci.. 1 * * * Med <'1<) unijo in kompani-jo se vriše v tem čatsii pogodbe za nastoječe leto. laiija zahteva med drugim tudi "close shop". Koinpanijski voditelji |>a ipravijo, da čim -bo unija in>ela *K) oiM. organiziranega dela\-stva, da je pripravljena za "close shop". Kolikor vem, je pri nas v Pittsbnrghu pri •T. & TJ. okrog So oitt. A««*0P1»«»WT«» " Monday; March .11. 1940 / . Vesti iz slovenskih naselbin jg-TTg—ill1 "H-1---i--TT---iT -T,'« ________ _ 4 Kratka Dnevna Zgodba • fHii-nii*a ji', da nešteto siva f i |M»/. i>imo, kar se je dogodilo v krrtki preleklo-ti, olirat ?io pa nehote sfxiutnimo r.a ?»e';aj. kar -c i • 11 ogotlilo fuvd ii -niioi i<-ti. Tako »em so to-»< j ponniil na ol.tt piskrove-z v*, drisi ii bila ta <»l>rt važna., "v veliki meri jo bila tembolj |'e:neii*baa in potrebna za n: >e ^ sjKuli i,.. >j,t ||.rna znanost ; nijM^mogla k m;n-~i|HUllonke in boljšo !uiuuj-ko orodje. >.*e vem. *'ako je v tem o/.Iru danes v 0 • stari domovini, toda do-!»'•«• si* -pominjiJiii kako je lii?o P'o I leti. i*.«m1 d: vni'ni leti -o -e mtsr |r»|"xltiije ve«'i:oma |h»s!už<»-g'iiiMstih loncev, to ,*<• pri-, ►gin. dri j" iioim'o cvetela rJbn:;ka lončarska obrt. kaitij lr,!t*u ne robe d,,.ti razbi- lo. -rtnio malo je zaropotalo in g" 'v*lin.ja ni imela kaj t»obra-| ti ha so -e pa zntan^ali -tro i t"iii oziru. t-o bili torej, |K tri 1 i!i - svojo obrt'o za IV p t« 11 k:a !• ;.k«» -o v n .-»> r ie z-dnia'i ]rv S!.-; '(1>,_ čar ji. o ] k, | |>r.iv di"; V r: n:» znano. to ven, d r i tfrv V:.'. ] 'tj »res t o - • '!-li!i ] M-<* !o (žraf »i/* Ti-1: lirv^-kj !«m"-ar;i n;.- > pr'p 'i lov. v na vi a. pač p:i -.» »• i.!;i:-.«v;il: kon?a, ki je • princ-«-!. K niin je 1' l1 '"« ' p; Co t i j o h-1 ia pri-»j-; v . ikodobnu s k J cd liikn. k-'!.r-ne imeli ia iili ill' ijo Še daihlities v kuhinjah |mi na-ib krajih. i?! tako m, l»ili \* tisto pripravo na konju 'oženi Ion -i in desni in levi htiaiii. Seved lončar n- n" inc«»-e! }>o-lit/i;i konja za je/o. y.t ' n ie - J«»t ii ca I in»leg n'ega In ial > ♦a - . po svojih trgovski > • otib. MMim si. da j. bi 1 -to dovol j boren za^lnžek r«. Ii "va■■*■ ke lončarje. To la aij *t • vi lovci >0 b'!i //rneteni jz in ke dnige zme^i, ki <»• je 1 m . v -' m razlikovala od-riUni-šl 1 "'line. v t?Tpe->ne>ti ]>a ni«-o V "-t -i:,!? za lonei ribniškega J< ač,-- jn. \'seeno so pa ribni-h I lončarji -podtinili hrvatske 1? č n je. kajti slednji so se #wl!o! ili„ tla ne T»ridejo več v naše ^raje in tako so končno V lonči 10 robo le ribniški lon-r rji / ila^ali naše goRpirdinje. i. Torej lončarska in piskro-ivezovska obrt -ta zvezani 7. ne-štetimi doirodki in lahko bi «n i al o tem daljšo ]>ov<"«-t. to-lla .-e ni-em od oči 1 za to in Ii nit 1 ol j na kratko napravil. Hr!ninoroei mla-, di ciganski par, .>e poslu/i gli-j Ii -lega lonca ter s palico uda-, ri po niem. da se razleti in iz- '....... v i pnme n v crepinie in istoeas-, no reče: PISKRO VEZI FKAXK rritOHA, Barberton, Ohio. •4K; dar bo ta-le razbiti lonce zopet skupaj, takrat bosta š a vidva lahko narazen." (Seveda jaz take ciganske j 01! ni--em š<« \ idel, le čul -cm <»«! starih očavcev. d:i se Tako za v its j, ]»o!em ne vem, koliko je n -nice 11a leni. S»«daj pa zo;»ct k pi-krovey.11, katerega se jnavzaprav ta po-" i če. Med v.semi pi.-kro 1 e/katerim smo |ni nas rekli lonce\'ezarji" se je najbolj proslavil duri j Kamenar. Kakor vsi ostali piskrovezi. {<■ bil tudi ta. najbrž slovaške narodnosti. Toda n4šega je-zika se je tako gladko naučil, la je govoril kot pristen Slovence. (in j" bil tako izurjen v s voj: -t roki. da je znal po--it: lonce in manjše piskre, <1; -o se mu gospodinje kar čudile. K temu naj zopet o-Mienim Tiadaljni smešni dogodek. v katerega sc;;i bil tudi jaz zapleten. 1»i!a j- košnja in pri na- , mo imeli kosce, ki so ko-I'i travo v nekom lazu, ki je bi! o kron* ubraščen z drevjem. Kot oMčr.jno s-» tudi istega »Inc prine-!e grabljice opoldne ko-ceni k< 'i!o. In 1 hkpohlne so zač. • 2T:M j'n-e grabiti po-j\ .e * 1 o travo, .-e je že ne-1 i-o po-Us'Ia t«T jo i Osilc v /'V; ! C o--ra-bke. Kar je 0 ' ■ cd t nI 'rodila, k: so ira ■ 10 -.-'e v ierbnsih. ; 1 '1 ' * * "' ! -1 1 ■ '1 ' S« f - III Žil i i« • 1] p.: ' • •>. K.i-ei 1''daj ■ • d l t ;;; liec, Zilto S' - ■ ( !t»vol i nar. «■' a .-<•! j ti u'- a! ter st i- ; k: za | 1 i.-ji. ii iiliezdi- ker ' • ' i t! - ' - * Ilajveč je veselje, ■ •e -< m 7 s!c lil ž" izvaljene ptičke, .laz aepridipn v sem 1 a ]remaIo pazil na vide in itako se jc cde?i pri.biižal k jer-jbasu. kjer so grabljice imele ■ hranjeno jed za malico, katere sem ime' biti tudi jaz deležen. Vol je z gobcem odgrnil jerbe« in meni nič tebi nič lepo vtaknil svoj go Ive o v lonec, napravilo je hrsk in zr>j>ct lirslk, v^i glinasti lonci so šli drug za drugim na dvoje. Toda eden je bil pa povezan in povezal ,ra je l»i! že omenjeni piskrovez 'Tnrij Kamenar. Tisti lonec se pa ni uda! j>nti-ku volovske ga gob-a. Ko je vol potisnil vanj gobec, ga ni mogel vei" ven vzeti, jaz sam ne vem. kj< se mu je bil gobec zataknil, nvontla je konica žice prijela vola za gobec, kakor prime trnek ribo. In tako je vol potegnil s svojim goltcem tudi 'onec iz jerbasa. Začel je mahati snn ter tja ter se hotel lonca jznebjti. toda ni š'o tako gladko, ko si je vol želel. Razne vesti KAJ STA BOSNA IN VOJVODINA ZA SEBE. bilo treba računati. Računati pa je treba s to stvarnostjo tudi danes. Hrvati naj se zamislijo nad prilikami v Vojvodini in prepričan sem* da bodo priznali, da iso Srbi v Vojvodini noprimerno bolj učinkovita opora svojim sobratom -Bunjevccm in Sokcem, ali če hočejo Hrvatom, kakor se sami v zadnjem ča-u imenujejo, kakor pa Za grob. pač enako, kakor je Zagreb bližji srbskim s rezom v banovini Hrvatski, kakor pa Keograd. Zato ni samo v interesu srbstva, nego tudi hrvastva. da se čini bolj okrepi sila. ki se pretaka iz si-lMiega juga proti se ve ni v Vojvodino." 1 Na koncu poudarja Grulov članek: lt Pri ra />pra v I j a n j il vseli t<-li velikih in usodnih vprašanj, se moramo otresti malenko-tnih računov in šj>e-ku'acij. Xe prcflMrajiiKi ce za s reze, ko se postavi ia vprašali >c obstoja Srbov. Hrvatov in Slovencev na našem od vseh strani ogroženem ozemlju. Vrnimo se pri reševanju naših problemov i:a bolj vzvišeno in stvarno gledanje in prepričan sem. «! zobmi divjih zveri. hnmmniijbi1 fji imr^tiniit' '"* ij^'^smb ljvsiui Denarne] Poročali smo ze o ostri reakciji, ki s« jo v zagrebških poTitičnih krogih izvala izvajanja prvalka demokratske stranke Milana Grola, da se morata Vojvodina in Bosna brezpogojno priključiti bodoči srlfcski edinici. Na te napaile odgovarja Milan Grol v "Politiki'' in med drugim pravi. "Vsi naši ugovori proti sporazumu od Ud. avgusta izhajajo iz predpostavka, da se obravnavajo meje bodočih treh upravnih edinic kot nekake ilrzavT'c meje. Raaprava o J »osli i in njeni pripadnosti je zelo dvorazna. De.jstvo je, da Srbi ni o reševali vprašanja pripadnosti Bosne z izključno nacior.alnega .stališča, ('e bi to odgovarja o dejstvu, potem bi sprejeli leta 191") londonski pakt, sklenjen na škodo Hrvatov. I11 kakor so stali takrat Srbi na stališču, da je oškodovanje enih izmed nas oškodovanje vseh nas, talko stoje na tem.stališču tudi danes. Ako bi Srbi sprejeli london-ki pakt bi jim tega Hrvati si gumo — in to jM»wem. upravičeno — nikdar ne o'lpiustili. Vprašanje IWne je povezano z najglobljimi nacionalnimi srbskimi čustvi in bodo morali bratje : Hrvati s tem že računati. Isto veja — nadaluije Mi-i lan (irol — za Vojvodino. V njeni zgodovini ni revolucionarnih aktov kakor v Bosni. Zato pa je združena z Vojvodino ms a nijčeni^ka doba srb-zgi dovii e. času. ko ni :l>iIo več Srbije v državnem fini-lu, -e je gradila nova S"-' i 'a v duhovnem smislu. \ , \oj\ c»dino je liil.i prenesena srbska patriarhija in ž njo ko-j si 3 srbskih svetnikov in vladarjev iu z vsemi Vkupaj tudi srbsko narodno življenje. ilatb-iburžani niso razvali te pokrajine zastonj ali «pa iz i-impatij do srhstva "Srbska vojvodina." Srbi so bili v Vojvodini stvarnost, s katero je RAZNO IZ PITTS-BURGHA Nadaljevanje s 3- strani. tistem času je nastal pa I tudi krik med grabi jicaini, kajti so opazile nesrečo. l"r-' n o so jo uHvrle k jenba>u ter liote'c rešiti, toda vol je bil temeljito opravi! po svoje in \1-c ; razdejal. Tedaj pa vrišč in roin.popoiu. grabljice z grah Ijami nad vola, ta je pa bežal, .kri- se ie dalo. Nastal je v jn-nici piavi cirkn-, kosci so ! i e smejali, da nikoli še tako, grabi j ice -e pa jezile, da so , kar po 11' ede'e od jeze. Sii^--jal sem se tudi jaz, ali kma'li sem moral bežati kakor vol. j kajti bila j<- moja krivda, ker I nisem dovolj jkv/ji na jerlia-e, j v katerih je bila shranjena j jed. »1 je v svoji vrtoglavosti udaril z loncem v neko de-jblo in s(. koačuo rešil nagobč-Jaz sem s,. mora! izogibati grabljic prav do večera, če jo nisem hotel dobiti z grabijr:mi po glavi in hrbtu. iXadaluii dogotlek. v kate-I '"eni -e je z«>]».'t proslavi! pis-I krovez .Titrii Kamenar, se je 0 digral na dvorišču naše hiše. ,\'ekc-ga 'coeoa dne se je zopet pojavil lončar ribniški ter r: z-I'"/ :1 SVC ;o lončeno robo po dvorišču kraj cc pribit«-'«' mlajše -a starej-■'■<- ženske 1 er zač«']«' tolči s členki p'-što\- p » loncih. ]>>k •ill Iu -kledah ter hotele s tem dognati. e je pa že pojavil Jurij Kamenar, se na gas za-r^žal in dejal: 1 "\ič z-to mati, če je lorec |poče»i. lončar naj vam ga cene.!" da in jaz vam ga bom |w>-vez i\ da bo držal holj. kot kateri drugi, ko je še cel." Lončar je pristopil k ženski, ki je držala počen lonec, se ji hudomušno nasmehnil ter tie- jn1\, ^'Torej pokaži, k ;e je počen." ''Tukaj I«-, mar 111 Mite, da mmiV slepa:"' odgovori nekoliko užaljena mlada kmetica. • 'Ma. saj j«* res, pa se nikar jeziti, če sem malo prehudo rekel, ti ga bom da! pa napol zastonj. Na. za štirj grošo ti ga dam." končno odgovori lončar in ]>onudi lonec žen-ki. .Turi i Kamenar ji1 p.a komaj čakal, da pride do zaslužka 111 /iMtkima žerski, naj lonec le vzame, kajti če bo plačala tudi za povezanje, ga bo vseeno r-eneje dol »tla, kot če bi vzela drugega, ki j«' popolnoma ce!. (K onee jn iliodnjič.) KJER SE PREPI] DVA . . . LATA /Nenavaden lovski doživljaj je imel neki posestnik iz Ve-čave v Sprevskem lesu. ko je i« puško na zračni pritisk spodobi križ 110-iti. težki ! križ. ki >0 ti ga avstrijski sovražniki naložili." Pri tem naj a si zapojo: pošiljatve I Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALUO $ 5.90 . . 11.50 . 17.00 . 28.00 . 55.00 . .. Lir 100 .. " 200 ... M 300 ... " 500 .. " 1000 ker sb centb sedaj hitro menjajo so navedenb črne podvržene spremembi uori ali doli NU4NA NAKAZILA IZYKSiT-ftJKMO PO CABLB LETTES ZA PRISTOJBINO S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY {TRAVEL BITKEAD) «1« W. imh ST.. VOHK "Odje je naš Slovenec Sku-he. neka dodja simo 1 to čini luže."' Tako so za menoj povpraševali pred nedolgo časa člani Hrvatskega kluba. 4'Sta hočete od mene," jih vprašam. Povedali so mi kar v eni sapi. da je prišlo par Slovencev v klub, sedaj so v prvem nadstropju, pa da jih ne morejo razumet in tako želijo mene za tolmača imeti. Prišedši gori, sem začel povpračevat v slovenskem jeziku, kdo so in odkod pridejo. Pa na moje ne malo začudenje. vsi so hrvatsko govorili. le ena s/ama oseba nežnega .spola in sicer vdovica je bila prava Slovenka od naše lepe Postojne doma. Ker je slučajno .pri prihodu začela Slovenka prva z besedo, -o se Hrvatje vstrašJli. misleč, da «0 sami kranjski Janezi prišli nad nje. Pozdrav! tNick Skube. . . ne dvomim zdaj i rt rečem ko j: Ti Avstrija, ti dom si moj!" V ČETRTEK, DNE 14. MARCA bomo začeli objavljati roman Planinski Kralj delo slovitega pisatelja L. Ganghoferja. NE ZAMUDITE NOBENE ŠTEVILKLE 'GLAS NARODA \ pošiljamo v staro do- ^ J movino. Kdor ga ho- | # ce naročiti za svoje ^ J sorodnike ali prijate- ^ ^ t je, to lahko stori. — ^ 0 Naročnina za s t a r > ^ \ kraj stane $7. — V | j It ali |o lista ne posi-š ti&mo l L1 Kdu bi ne hotel biti z Mayem v "Padiiahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? iz bagdada v štambul 4 knjige, s slikami, 627 strani VSKBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na besni z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 kri2em po jutrovem 4 knjige, 598 strani, s slikami VSKBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak«! sem v Mekko romal — Pri Aamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 po divjem kurdistanu 4 knjige, 594 strani, 3 slikami VSKBINA: Amadija. — Beg iz jede. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 po deželi skipetarjev 4 knjige, s slikami. 577 strani VSKBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri v gorah balkana 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik ~~ Cena $1.50 satan in iskariot 1 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na ^ledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treb delih sveta- — Izdajalec. — Na lovil. — Spet na divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.5*) winnetov 12 knjig, s slikami. I 753 strani VSKBINA: Prvikrat na divjem za padu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — PrekJestvo zlata. — Za detektiva. — Med Kom&nči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Bar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. ■— Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 u ti 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, k V. •__Monday. March I 1, 1940 __KUTTTOB XTTTOOBiaTJ BULT