Leto 4 / St. 83
Cena il. $2.00
Odkrili skulpturo, simbol sydneyskih
Najstarejši olimpijec Leon Stukelj pride v Avstralijo
Leon Stukelj naj bi obiskal Avstralijo februarja ali marca prihodnje leto. Mudil naj bi se v olimpijskem Sydneyu in tudi v drugih avstralskih mestih, kjer bi se srečal tudi s Slovenci. Koordinator obiska je Vinko Rizmai iz Melbourna.
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK 14 - tlim nik. cena S 2.00 Ilir.
Iz olimpijskega Svdneva —
-999-
16.9.19%
NK.WSI'Al'KIi
Volijo tudi Slovenci po svetu
Predsednik RS Milan Kučan je podpisal odlok, s katerim je določil datum volitev
10. novembra 1996. Pravico voliti imajo tudi državljani RS s stalnim prebivališčem v tujini ali s stalnim prebivališčem na območju RS.
Parlamentarne Sloveniji razpisane za 10. november
Sydney, sobota, 14. septembra 1996 - Prebivalci Sydneya in drugi obiskovalci so v soboto zvečer, malo po sedmi uri v znamenitem Darling Harbourju slavili. Svečano je bil odkrit simbol sydneyskih olimpijskih iger leta 2000. Navzoča sta bila tudi premier NSW Bob Carr in prvi minister Avstralije John Howard. V svečanem delu je bila med nosilci zastav oziroma predstavitvijo različnih držav in narodnosti tudi kitajska deklica, kije nosila slovensko zastavo.
Logo sydneyskih olimpijskih iger je modre, rdeče in bele barve ter barve zemlje. Bumerang ponazarja atleta, ki nosi olimpijski ogenj v obliki sydneyske Operne hiše. Izdelal gaje umetnik Peter Tonkin, stal pa je $ 250.000.
Prireditve v Slovenskem društvu Sydney
Sobota, 21 septembra POMLADANSKI PLES Sobota, 5.oktobra OKTOBRSKI FESTIVAL
Mariza Ličan ponovno pred mikrofonom SBS radia
Sydney, 8.9.1996 - Po
petih mesecih odsotnosti zaradi težke bolezni, so v nedeljo, 8. septembra sydneyski poslušalci ponovno zaslišali po radijskih valovih SBS-a glas dogoletne napovedovalke in urednice slovenske oddaje Marize Ličan. V uredništvu Glasa Slovenije smo bili nadvse veseli, da smo Marizo lahko srečali, ogledali pa smo tudi prostore SBS radia televizije. Pogovor z na str.9
16. 9. 1996
Iz Melbourna je prišlo pismo: "Odpovedujem Glas Slovenije, mi smo se naročili na Pomurski Ves t ni k... ". Pisala ga je mati dvajsetletnega dekleta, ki je obiskovalo slovensko šolo in ki se (hvalevredno) aktivno vključuje v slovensko skupnost. Priznati moram, da me je pismo prizadelo. Ne morebiti zato, ker imamo zdaj enega naročnika manj (saj smo na veliko veselje dobili 100 drugih) temveč zaradi tega, ker ni ustreznejšega zrcala in objektivnejšega merila za vrednotenje neke narodnostne skupnosti kot je pisana beseda.
IZ DNEVNIKA
Stanke Gregorič
UREDNICE
Glas Slovenije je naš produkt. Naš, slovenski! Avstralski! V njem pišemo tudi o stvareh o katerih ne pišejo domovinski listi; pišemo o sebi, o Slovencih po svetu in o dogajanjih v Sloveniji. Predvsem pa nosimo z Glasom Slovenije po svetu utripe avstralskega Slovenca. Ponos, ker ga imamo!? Kje daleč ostaja za nami!
Vseeno se dosedanji bralki zahvaljujem za njeno triletno zaupanje in upam, da bo po dobrem premisleku, že zaradi svoje hčerke, ponovno postala naša naročnica.
Če se nam zdi neka stvar vredna, zanjo živimo, se zanjo borimo in žrtvujemo: tako se bomo še naprej za Glas Slovenije.
VROČE MED VRSTICAMI
Slovenci in mokra kultura Slovenci smo menda edini narod na svetu, ki ga njegova himna vabi k nazdravljanju. Ker je v "vinu resnica" bodo tudi letošnje volitve na Martinov dan, 10. oktobra in slovenski politiki si bodo lahko zapeli tisto "Kol'ko kapljic tol'ko let".
ha-ha-ha
*
To ali ono - ali oboje Ko seje urednica Glasa Slovenije preselila v Sydney se ji je kaj hitro naježila koža. Slišala je, daje časopis, ki ga urejuje komunističen in daje "bivša skojevka". Potem je prišla kritika z druge strani, češ, da Glas Slovenije ubira "belo" pot in daje vse kar naredi Kučan negativno, kar pa Janša pa pozitivno. Finski pregovor pravi: Človeka ne razžalosti majhen delež, temveč krivična delitev!
Oh, oh, oh
*
Tina Omahen, ataše Republike Slovenije na Veleposlaništvu v Canberri se je pred kratkim poročila. Ker nam poročne slike ni poslala, objavljamo kar tisto z Andrejem Šifrerjem, ko je gostoval v Sydneyu.
Srečno-srečno-srečno *
Kdo pravi, daje Slovenija
mala za letalski promet?
Letalo bi lahko startalo v Prekmurju,
ker je tam Slovenija najožja. Na zahodu
pa je dovolj široka, da bi lahko obrnilo
in se vrnilo v bazo, ne da bi pri tem
zašlo v tuj zračni prostor.
Če pa nabavimo še letalonosilko,
potem bi lahko startali tudi iz
Piranskega zaliva.
Mag-Mag-Mag
Obračun pri Jeprci Fantazijska freska Bernarde Jaklin: Na bojnem polju pri Jeprci se končno srečata obe sovražnikovi vojski. Na modrem tanku on, Janša, na rdečem on, Kučan. Za modrim Janšo veliko modrih zastavic in modra vojska, za Kučanom rdeče zastavice in njegova rdeča vojska. Ko zvon v jeprški cerkvi udari poldan, se oglasi streljanje. In ne popusti, dokler ni sleherni sovrag na tleh, mrtev in uničen, jeprška zemlja pa rdeča od krvi, daje videti, kot bi začelo vse živo gojiti rdečo peso. Lepo ne? Mogoče, ne? Za pet generacija novega čustveno-spominskega futra, ne? Kaj bi šli vseeno kar k Miloševiču? Ali pa na psihiatrijo.
Jana-Jana-Jana
*
Iz Viktorije je slišati že nekaj časa, da si tamkajšnji Slovenci želijo imeti svojega častnega konzula. Če upoštevamo, da ima tam slovensko podjetje Euro-Furniture že svoje zastopništvo in svoj kader, potem zadeva ne bi bila tako težko izvedljiva.
Snubci-snubci
*
Angleži so, za razliko od nas Slovencev, lahko srečni, pri njih so nore samo krave.
Top, Flop, Top
Radio Spodnji Duplek - Vprašanje: Z zanimanjem prebiram rubriko Prebrali smo pred 30 leti. Nedavno sem prebral, da traja vožnja z avtobusom med Mariborom in Ljubljano še vedno enako dolgo, kot je pred tridesetimi leti. Kaj to pomeni? Odgovor: Načelno samo to, da smo Slovenci zvesti svojim tradicijam.
Cu-Ču-Ču
*
Ko bo Maribor dokončno postal puščava, bodo dobili policijo na kamelah.
Trači-Trači
SLOV L MJ fc
16.9. 1996
Prireditve s področja dediščine in folklore
PRISTAVA-od 1. do 31. okt. Domača veselica
ILOVCI- lO.okt. Bratva
Tradicionalni sejmi
TURNIŠČE - 4. okt. Ferenčevo sen je, sejem
MURSKA SOBOTA - 15.okt. Trezino senje
VELENJE-od 18. do 19. okt. Tradicionalni sejem
Prazniki, veselice, parade
CERKNO-1.okt. Občinski praznik
VINSKA GORA - od 1. do 31. okt. Med vinskimi trsi. zabavno glasbena prireditev, tekmovanja
ŠTREKLJEVEC - od 1. do 31. okt. Praznovanjejeseni
GROSUPLJE-od I. do 15. okt. Tradicionalna 3. Zlata jesen '96
RAVNE NA KOROŠKEM - od I. do 31. okl.
Nabiranje kostanjev in piknik MARIBOR - 6. okt.
10. svečana trgatev stare trte, najstarejše trte na svetu
RADENCI-od 6. do 12. okt.
Ob trgatvi, predstavitev običajev, plesov in
pesmi
MORAVSKE TOPLICE -11. okt. Kostanjev piknik in pokušnja mošta
JURŠINCI- 13. okt. Zahvala jeseni
GARLINCI - 27. okt. Praznik mošta, vina in kostanjev
KONZULAT AVSTRALIJE Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/ XII Ljubljana 1000 SLOVENIJA Telefon: + 61 / 125 4552 Fax: +61 / 126 4721
Kulturne prireditve
LJUBLJANA - od 1. do 31. okt.
Bio. 15. bienale industrijskega oblikovanja
KOČEVJE-od 1. do 31. okt. Concerto Italiano. vokalna glasba
KOSTANJEVICA NA KRKI I. okt.
Plesni koncert
TRŽIČ - od 4. okt do 4. nov. Tržiški fotografi, razstava
PTUJ-5. okt. Jesenski živ žav
ROGAŠKA SLATINA - 17.okt. Plesna revija v standardnih in latinsko ameriških plesih
MARIBOR - od 20. do 29. okt.
31. Borštnikovo srečanje, srečanje slovenskih
gledališč
PLEŠIVEC - 29. okt.
19. tradicionalno srečanje harmonikarjev
Sejmi in gospodarske razstave
LJUBLJANA - 7. do 11. okt. Sodobna elektronika, 43. mednarodna razstava elektronike
MARIBOR-7. do 12. okt. GOSTUR, gostinsko turistični sejem
LJUBLJANA - od 21. do 25. okt. 3. slovenski muzejski sejem
LJUBLJANA - od 22. do 25. okt. Medilab, 5. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske
tehnike, farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in storitev
Športne prireditve, pohodi
KOPER - od 24. do 28. sept.
Grand prix OMV v jadranju. Slovenian Cup
TURJAK - 28. sept. 14. srečanje popotnikov na evropskih pešpoteh v Sloveniji
VELENJE - 28. sept. Mednarodni avtorally za prvenstvo Slovenije
DOLSKO-28. sept.
Spominska pot barona Jurija Vege, otvoritev FARA - 28. sept.
Slovenske reke: Kolpa '96, tekmovalni in rekreativni spustPTUJ - od 1. do 31. okt. Balonarsko srečanje
KOSTANJEVICA NA KRKI - 18. okt. Tek po ulicah dolenjskih Benetk
Filatelija
Nove znamke izdane 6. septembra 1996
Poroča
Mavra Vodopivec iz Adelaide
Umetnost: Jožef Tominc Narava: Škocjanske jame Novo mesto: Gimnazija 100 let sodobne kardiologije
Zdravilišče Rogaška Slatina
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Embassy of Slovenia Advance Bank Centre - Level 6, 60 Marcus Clarke Street, Canberra City; tel.: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma m drugo pošto poslan na naslov Embassy of Slovenia PO. Box 284, Civic Square, Canberra ACT 260S Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 - 17 00 ure, uradne ure so od 10.00- 14.00 ure Odpravnik poslov: AljažGosnar; ataše: TinaOmahen
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE
AVSTRALIJA (NSW in VIC) Častni konzul Alfred Breznik Obisk urada izključno po dogovoru
(By appointment only) Tel (02)314 5116 Fax: (02) 399 6246 Poštni naslov:
P.O. Box 188 Coogee NSW 2034
KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE NOVA ZELANDIJA Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington)Tel (04)567 0027;
fax: (04) 567 0024 Pn PO Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O. Box 5 SmithfieldNSW 2164 Tel.: (02) 604 5133; fax: (02) 604 009
NOVICE
Nemški predsednik v Sloveniji
Dvodnevni uradni obisk v Sloveniji je 14. septembra končal nemški zvezni predsednik Roman Herzog, na katerega je Slovenija kljub dobrim odnosom z Nemčijo čakala kar pet let. Ogledal si je Postojnsko jamo in kobaridski muzej prve svetovne vojne. Na Brdu pri Kranju pa seje srečal s predstavniki slovenskega znanstvenega in kulturnega življenja. V Kranju seje pogovarjal z vodstvom družbe Iskratel in si ogledal tovarno.
Obrambni minister Kacin v ZDA
Slovenski obrambni minister Jelko Kacin, ki se z delegacijo ministrstva mudi na obisku v ZDA Je imel te dni predavanje na ameriški državni univerzi za obrambo, sestal pa seje tudi s člani odbora za obrambo v ameriškem senatu, ki ga vodi predsednik Robert Spance ter z drugimi pomembnimi osebnostmi.
Konferenca o regionalni zračni pobudi za srednjo in vzhodno Evropo
Potekala je na Bledu od 11. septembra. Sodelovalo je 17 držav iz srednje in vzodne Evrope ter predstavniki Nato, Eurocontrola in evropskega združenja za civilno letalstvo. Udeleženci so podpisali skupno izjavo o delu konference, prav tako pa so 12. septembra slovesno podpisali pristopno izjavo treh baltiških držav Litve, Latvije in Estonije k regionalni zračni pobudi.
Nove elektrarne
Bliža se dan, ko bo Slovenija podelila koncesije za verigo spodnjesavskih elektrarn, ki naj bi nadomestile 23 odstotkov nuklearke Krško. Projekt bo vreden milijardo mark.
Registrirane stranke
Socialistična internacionala sprejela ZLSD
Na 20. svetovnem kongresu Socialistične internacionale so potrdili sprejem slovenske Kočij ančičeve stranke ZLSD (Združeno listo socialdemokratov). V zgradbi OZN je sodelovalo 114 socialističnih in socialdemokratskih strank. Za predsednika je bil ponovno izbran Pierr Maroy. Kongresa seje udeležila tudi Janševa SDS (Socialdemokratska stranka), ki pa bo še naprej ohranila status opazovalke v Socialistični intemacionali.
Kučan med Miloševičem in Tudjmanom?
Vehid Sehic, predsednik državljanskega alternativnega parlamenta BiH, s sedežem v Tuzli je povedal, daje bil pred srečanjem Tudjman-Miloševič v Karadjordjevu leta 1991, ko sta se dogovorila za razdelitev BiH, tudi še en sestanek v Karadjordjevu, ki gaje organiziral slovenski predsednik Milan Kučan in daje zato tudi on kriv za vojno v BiH. Zato je predlagal, da morajo preiskati in ugotoviti Kučanovo odgovornost za vojno. Kučan pa je vse govorice zanikal.
Nov tednik Janševih Socialdemokratov
Socialdemokrati (SDS) poslej ne izdajajo več mesečnika DAN ampak tednik DEMOKRACIJA.
Odgovorni urednik je Marcel Koprol, pretežni del uredništva pa tudi sestavljajo nekdanji novinarji Slovenca.
V državnem registru je vpisanih 14 političnih strank: Slovenska nacionalna stranka (predsednik Zmago Jelinčič), Slovenska nacionalna dcsnico (Sašo Lap), Demokratska stranka Slovenije (Anton Peršak), Zveza za Primorsko (Lucijan Vuga), Stranka enakopravnih dežel (Jožef Jarh), Slovenska obrtno-podjetniška stranka - stranka centra (Bogo Rogina), Liberalna stranka (Vi-tomir Gros), Republikanska zveza Slovenije (Adolf Storman), Krščansko-soeialna unija (Franc Miklavčič), Združena lista socialnih demokratov (Janez Kocijančič), Zveza za napredek Radeč in radeškega območja (Franci Kadunc), Deželna stranka Štajerske (Albert F.rjavičnik), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (Jože Globačnik), Liberalna demokracija Slovenije (Janez Drnovšek), Slovenski krščanski demokrati (Alojz Peterle), S/ovenska ljudska strauka (Marjan Podobnik), Socialdemokratska stranka Slovenije (Janez Janša), Zeleni Slovenije (Vane Gošnik), Delavska stranka Slovenije (Miloš Pavlica), Stranka neodvisnih (Janez Dolenc), Zelena alternativa Slovenije (Ivo Frbežar), Zveza za Ljubljano (Maksim Sedej mL), Zveza za Gorenjsko (Fmil Milan Pintar), Slovenski forum (Ljerka Bizilj).
Sojenje za trgovanje s hašišem
16. septembra seje na koprskem okrožnem sodišču končalo sojenje bosanskima zakoncema, ki že pet let prebivata v Nemčiji in ki sta 22. maja letos z Dunaja na Kozino prepeljala skoraj enajst kilogramov heroina, da bi ga predala nadaljnjemu kupcu. Ženo Vero so oprostili obtožbe pomoči, obtoženemu Fikretu pa so odvzeli avtomobil in ga obsodili na šest let in pol zapora. V posel so se vmešali tudi tajni sodelavci koprske uprave za notranje zadeve.
Tudi z Brazilijo brez viz
Slovenija in Brazilija sta podpisali sporazum o odpravi turističnih vizumov. Brazilija je imela doslej tak sporazum le s Francijo. Brazilija želi, da bi postali odnosi med Slovenijo in Brazilijo zgled in model za odnose Brazilije z drugimi državami v Srednji in Vzhodni Evropi.
Oporečna voda
Hidrovod Kočevje-Ribnicaje 4. septembra razposlal po občini Osilnica obvestila, daje na območju naselij _ Osilnica. Ribjek, Papeži, Belica in Žurge pitna voda oporečna in da jo je treba za prehrambene namene prekuhavati najmanj 20 minut. To je zahteval Zdravstveni inšpektorat Slovenije, izpostava v Kočevju.
Motorist Lovro Mervar prvak
Najboljši novomeški motorist Lovro Mervar je z zmago na predzadnji dirki za državno prvenstvo na obnovljenem avstrijskem dirkališču v Zeltwegu, kjer bodo prihodnje leto po dolgem času spet zahrumeli motorji dirkalnikov formule \, kronal svojo sedemletno tekmovalno pot v cestnohitrostnem motociklizmu z naslovom državnega prvaka v razredu 600 supersport.
Rušenje črnih gradenj se spet začenja
Prva stanovanjska hiša bo kmalu padla v Piranu, nato letos še najmanj 242 izvršb. Stanovanjski sklad RS je doslej vrnil črnograditeljem dobrih 835 milijonov tolarjev.
Slovenski župani v ZDA
V	organizaciji ameriške vlade in ameriškega veleposlaništva v Sloveniji bodo ta mesec odpotovali v ZDA trije slovenski župani Ptuja, Kopra in Krškega. V ZDA se bodo seznanjali z delom tamkajšnjih županov in lokalne samouprave.
Prebivalstvo Slovenije se stara - naravni prirastek še vedno upada
Zivljenska doba seje pri ženskah podaljšala za_2,20 leta, pri moških pa za 1,86 leta. Število živo rojenih otrok seje med leti 1985-1994 v absolutnem merilu zmanjšalo za 25 odstotkov, število umrlih seje umirilo okoli številke 19.000, opaziti pa je stalno upadanje naravnega prirastka.
Novo cvetličartsvo
V	nekdanjih prostorih črnomaljskih podjetij Obrt in Tergus, ki sta šli v stečaj, je od nedelje, 8. septembra, stekla redna proizvodnja pripomočkov za cvetličarstvo podjetja Ikebana Brine, ki ga vodi Julij Brine. Tako je na Belokranjsko cesto 14 preselil proizvodnji, ki ju je imel do sedaj v Semiču in na Otoku pri Metliki, kjer je doma. V novih prostorih, ki jih je v nedeljo popoldne odprl oče slovenskega cvetličartsva Janez Seliškar iz Cvetja Eli v Ljubljani, ima Brine skoraj dvakrat več skaldiščenih in delovnih prostorov, pohvalno pa je tudi to, da bo nekaj ljudi lahko dobilo zaposlitev.
NOVICE
Politične stranke že v mrzlični volilni kampanji
Po objavi datuma volitev, 10. novembra, so vse stranke napovedale dokaj skromno, a učinkovito kampanjo. V nekaterih strankah potekajo izobraževalni tečaji za kandidate, le redke bodo najele svetovalne agencije.
V	državnem registru je vpisanih zaenkrat 24 političnih strank.
Po Brkinih in okolici kolovratijo kosmatinci
Veliko je znakov, da se na širšem območju Brkinov, Matarskega podolja in Čičarije ter hribov Slavnika in Vremščice zadržuje medved, mogoče jih je celo več. Ker so ti kraji priljubljene izletniške in gobarske točke, svetujejo vsem, ki tja zahajajo, največjo mero previdnosti.
Predsednik Milan Kučan poslal opozorilo v medije
Predsednik RS Milan Kučan je poslal medijem opozorilni og/as pod naslovom "Spoštujmo življenje, vozimo pametno'1.
V	njem je med drugim opozoril na sledeče: Na slovenskih cestah je v zadnjih 20 letih umrlo 15 tisoč ljudi. Med njimi je bilo za celo osnovno šolo otrok. Več kot 200 tisoč ljudi je bilo poškodovanih. S tem so obsežno akcijo to jesen začeli tudi slovenska država, vlada in druge odgovorne in zainteresirane organizacije in ustanove. Najpogostejši vzrok za nesreče sta bila neprimerna hitrost in alkohol.
Porazna statistika svetovne zdravstvene organizacije
Statistika pravi, da povprečni Slovenec popije na leto dobrih enajst litrov alkoholnih pijač. Če pa je upoštevati še druge kazalce, kijih o narodovem zdravju zajema Svetovna zdravstvena organizacija, so Slovenci po stopnji umrljivosti za jetrno cirozo, alkoholnimi psihozami in številu nesreč v prometu v evropskem vrhu.
Janez Petrič iz Male Slevice vodi konjeniški klub "Divjina"
pravi, daje njegova kmetija tretja največja v občini Velike Lašče. Ima 16 svojih konj, nadaljnjih 16 pa ima v "hotelski" oskrbi od lastnikov iz Vrhnike, Cerknice, Čelja, Kranja in drugih krajev. Nadalje ima 9 govedi, 6 prašičev in kozo, ki daje na dan 7 litrov mleka. Njegovi tekmovalni konji so na tekmovanjih dobili že veliko priznanj in nagrad. Najuspešnejša je bila doslej 7 let stara kobila Sisa, kije osvojila kar 19 pokalov, vsako leto ima žrebička, pleše po glasbi, v pozdrav se postavi na zadnje noge in kaj bi še hoteli več od take živali?
Kdo bo zamenjal ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja
Letošnje leto ne bo prineslo le novih volitev in z njimi nove politične elite, ampak tudi novo osebnost na čelu slovenske rimskokatoliške cerkve. Kandidati so:
1.	Dr. France Rode, tajnik vatikanskega tajništva za neverne. V vatikanski administraciji je najvišje uvrščeni Slovenec.
2.	Dr. Anton Stres, doktor teoloških in filozofskih znanosti, profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani in predsednik Komisije Pravičnost in mir.
3.	Alojz Uran, ljubljanski pomožni škof; vodil je cerkveni odbor za pripravo papeževega obiska.
4.	Dr. Franc Perko, strokovnjak za vzhodna bogoslovja in nadškof v Beogradu.
5.	Dr. Franc Kramberger, mariborski škof.
6.	Metod Pirih, koprski škof
7.	Dr. Borut Košir, najmlajši kandidat, doktor cerkvenega in civilnega prava ter direktor Zavoda sv. Stanislava. Novega škofa bo imenoval papež Janez Pavel II. V anketi javnega mnenja so slovenski državljani na vprašanje kdo bi moral izbrati novega slovenskega nadškofa odgovorili takole: 1. vsi slovenski verniki (35,9%), naj ostane tako kot je sedaj (26,9%), slovenski škofje (6,6%), slovenski duhovniki in redovnice (2,5%), ne vem (28,1 %).
Dragi umiki obtožnic
Pri ministrstvu za pravosodje je bilo do sedaj vloženih 140 odškodninskih zahtevkov v skupnem znesku 1.809,897.028,00 SIT, že izplačane odškodnine pa znašajo 590,752.116,16 SIT. Skupaj z oškodninami so razni dosedanji umiki obtožnic državo stali že več kot milijardo tolarjev.
Fojbe, Fojbe
Kljub številnim publikacijam strokovnjakov, med katerimi je tudi široko zasnovano delo Deželnega inštituta za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja iz Trsta z natančnim popisom umrlih v drugi svetovni vojni, Italijani v zadnjih nekaj tednih ponovno žolčno razpravljajo o fojbah in pobojih ter opletajo s številom od štiri do pet tisoč izginulih v fojbah, čeprav je v zgodovinarskih strokovnih krogih že davno obveljalo mnenje, da jih ni bilo več kot tisoč petsto.
Prvi slovenski oskar
Dr. Vladimir Pfeifer iz Očesne klinike Kliničnega centra Ljubljana, je na letošnjem svetovnem srečanju okulistov, ki je potekal v ZDA v Seattlu prejel najvišjo nagrado - oskarja za operacijo sive mrene. Gre za novo tehniko lomljenja jedra pri operaciji, pomagamo si z ultrazvokom, in ko odstranimo jedro, namestimo umetno lečo; operacija je zdaj tudi trikrat krajša.
Predčasni odhod pomurskega poslanca Cirila Pučka
Ciril Pucko je obiskal pred meseci s slovensko parlamentarno delegacijo tudi Avstralijo in se ob tej priložnosti spoznal s številnimi Slovenci. Sedaj je Ciril Pucko, član SKD nenadoma izstopil iz državnega zbora in se bo več ukvarjal s čim uspešnejšim delom davčnega urada v Mariboru. Pucko si je v državnem zboru prizadeval, da bi država vložila čim več denarja v razvoj Pomurja, v kraj, kjer so krščanski demokrati na minulih volitvah premagali liberalne demokrate.
Razglasitev Padanije
Vodja italijanske Severne lige Umberto Bossi je v Benetkah razglasil novo državo PADANIJO, torej odcepitev severnega bogatega dela Italije od Rima.
'Vnovčenje' certifikatov še do 30. junija 1997
Ker lastninsko preoblikovanje v 200 slovenskih podjetij še ni končano, je slovenska vlada odločila, da podaljša rok, v katerem lahko še neuporabljene lastninske certifikate lastniki le teh zamenjajo za lastninske deleže v podjetjih do 30. junija 1997. Neuporabljeni lastninski certifikati, ki so jih državljani Slovenije dobili pa naj bi bili uporabljeni do konca tega meseca. Vlada tudi načrtuje, da bi neolastninjena podjetja preoblikovali v prvi polovici prihodnjega leta.
Zdaj še z Latvijo brez carin
Odprava carin za vse industrijske izdelke je začela veljati te dni med Slovenijo in Latvijo.
Inflacija bo enoštevilčna Premier dr. Janez Drnovšek na prvi jesenski tiskovni konferenci
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je dejal, da je zelo zadovoljen z gospodarskimi dosežki v zadnjem mesecu. Napovedal je, da bo letošnja inflacija vsekakor enoštevilčna.
Gibanje na slovenskem deviznem in denarnem trgu
Na domačem denarnem trgu se razmere zelo hitro umirjajo, kar nazorno kaže gibanje obresti na medbančnem denarnem trgu. Tega pa ni moč reči za domači devizni trg, kjer seje polletni padajoči trend tečaja nemške marke (DEM) obrnil v smer počasne rasti. Realizacija avgustovskega ukrepa je pomenila takojšen dvig tečaja na raven 89/50 SIT/DEM pri dveh poslovnih bankah in počasno približevanje podjetniških tečajev ostalih bank k novemu cilju, ki gaje postavila centralna banka v obliki izklicne cene na dražbi 12. avgusta 1996. Skok deviznih tečajev v zadnjih dneh je povzročil dvig deviznega minimuma za september, ki ga bankam predpisuje Banka Slovenije.
Tudi menjalniški tečaj se počasi obrača navzgor, vendar so lanski skokoviti porast tečaja v menjalnicah (več kot 15 odstoten) povzročili špekulanti, financirali pa so ga s kratkoročnimi bančnimi krediti, najetimi po tolarski klavzuli.
Gorenje spet na Kitajskem
Velenjsko Gorenje je pred leti že sodelovalo s kitajskimi podjetji. Na Kitajsko je prodalo linijo za proizvodnjo hladilnikov, tja je izvažalo tudi nekatere najpomembnejše sestavne dele za proizvodnjo hladilnikov in hladilnike. Zdaj je Gorenje z enakimi načrti obiskal kitajski veleposlanik v Sloveniji Lu Peixin. Ob obisku tovarne je izrazil presenečenje nad visoko stopnjo tehnologije.
Nove cene pšenice
Vlada je 13. septembra določila nove cene pšenice in prodajne cene kruha in s tem ustregla zahtevam pekov in mlinarjev. Moka bo tako dražja za 5,8 odstotke. Tako je nova cena dnevnega kruha iz bele moke 139,30 tolarjev, iz navadne moke pa 130,05 tolarjev. S to podražitvijo naj bi inflacija septembra porasla za 0,1 odstotek.
TEČAJNA LISTA slovenskih tolarjev (SIT) z dne 14. 9.1996
DRŽAVA		VALUTA	NAKUPNI	PRODAJNI
Avstralija	1	AUD	107.23	107.88
Avstrija	1	ATS	12.64	12.72
Hrvaška	1	HRK	25.04	25.19
Nemčija	1	DEM	88.99	89.52
ZDA	1	USD	134.59	135.40
Italija	100	1TL	8.80	8.86
Novo na sceni: kaseta slovenske narodne country glasbe	
	
Kaseta slovenske narodne country je prava uspešnica, saj je country glasba v Sloveniji vse bolj priljubljena. Izdala jo je skupina Pidži j Country Band. Pred kratkim je izšla tudi video ! kaseta pod naslovom Rad t te imam, country, na njej 1 pa so spoti Pidžijevih j uspešnic v sedmih letih.! Pidži ima tudi že vse j pripravljeno za snemanje pete kasete.	iBj^ - P ¡mM i • ■ 0
	TrFrmrrn
$MA110Q&Q$ S ßVTCHZRY
7 QUEST AVENUE CARRAMAR NSW 2163 TELEPHONE: (02) 9728 1717 FAX: (02) 9724 0590
Vsa za domačo sCovcHsiiG ^uiHnjo
SVEŽE MESO SUHOMESNATI PROIZVODI OCVIRKI AČE KLOBASE: KRANJSKE KRVAVICE HRENOVKE
f-	¿JJgiV^fc.'
ERALNA VOI^RAljlNSKA PODRAVKINI IZDELKI
PRILOGA
VELEPOSLANIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA
V prilogi: 1. Obvestilo o volitvah v RS 1996
2.	Zahteva za vpis v volilni imenik za osebo, ki nima stalnega prebivališča na območju RS
3.	Zahteva za glasovanje po pošti za osebo, ima prijavljeno stalno prebivališče na območju RS
16. 9. 1996
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
OBVESTILO O VOLITVAH 96
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je dne 5. septembra 1996 podpisal Odlok o razpisu splošnih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, štev. 50/96).
V njem je določeno, da bodo splošne volitve poslancev v Državni zbor v nedeljo, dne 10.11.1996. Volitve bodo potekale podobno kot leta 1992, vendar kljub temu pojasnjujemo:
1.
Pravico voliti imajo tudi državljani Republike Slovenije sstalnim prebivališčem v tujini, ki bodo, najkasneje 30 dni pred volitvami predložili Republiški volilni komisiji zahtevo za vpis v volilni imenik. Rok za oddajo zahteve za vpis v volilni imenik je 11. oktober 1996.
Prilagamo obrazec Zahtevka za vpis v volilni imenik, ki naj ga volilci pošljejo po pošti na naslov:
Republiška volilna komisija, Resljeva 14,1000 Ljubljana, Slovenija Telefax: 0011 386 61 1331 269.
2.
Poleg oseb s stalnim prebivališčem v tujini, lahko po pošti volijo tudi osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki izpolnijo le zahtevo za glasovanje po pošti, ni jim pa potrebno predati zahteve za vpis v volilni imenik (priloženi obrazec vsebuje obe zahtevi).
Glede na to, da gre za prvo volilno opravilo, vam bomo nadalnje instrukcije posredovali naslednji teden. Veleposlaništvo v Canberri in Konzulat v Sydneyu se bosta aktivno vključila v volitve.
Že v naslednjem tednu bo Veleposlaništvo v vseh glavnih mestih Avstralije predstavilo predstavnikom slovenske skupnosti celotno informacijo o poteku volitev in odgovarjalo na morebitna vprašanja.
Zaradi kratkega časa, ki ga imamo na razpolago prosimo slovenske organizacije in medije po Avstraliji, da nam nudijo potrebno pomoč, da bi volitve potekale kar najbolj tekoče.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonu Veleposlaništva: 06/ 243 4830 v času od 9 - 17 ure.
/C.
Hvala za sodelovanje
IME IN PRIIMEK:....................................................................................................................................
NASLOV V TUJINI:..................................................................................................................................
Republiška volilna komisija Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija Fax: 0011 386 61 133 1269
ZAHTEVA ZA VPIS V VOLILNI IMENIK
za osebo, ki nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije
Podpisani(a)...............................................
Rojen(a)
stanujoč(a) na zgoraj navedenme naslovu:
1. Zahtevam, da me vpišete v posebni volilni imenik državljanov, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Moje zadnje stalno prebivališče v Sloveniji je bilo:
(naslov; v kolikor niste imeli stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, vpišete zadnje stalno prebivališče svojih staršev; če ga ne poznate, vpišite okraj, v katerem želite glasovati).
2. Zahtevku prilagam: (dovolj je le eno izmed dokazil)
-	številka potnega lista RS
-	fotokopija potrdila o državljanstvu RS
-	odločbo o ugotovitvi državljanstva RS
-	drug dokument, iz katerega je razvidno državljanstvo RS
3. Ker se bom nahajal v RS na dan glasovanja 10. 11. 1996, želim glasovati na volišču v RS (in ne po pošti).
DA	NE
Podpis
IME IN PRIIMEK:..........................................................................................................................
NASLOV V TUJINI:.......................................................................................................................
Republiška volilna komisija Slovenska cesta 54 1000 Ljubljana, Slovenija Fax: 0011 386 61 133 1269
ZAHTEVA ZA GLASOVANJE PO POŠTI
za osebo, ki ima prijavljeno stalno prebivališče na območju Republike Slovenije
Podpisani(a)................................................................................................................................................
Rojen(a)..................................................v..................................................................................................
Stanujoč(a) na zgoraj navedenem naslovu,
zahtevam, da se mi po pošti pošlje volilno gradivo za volitve 10. novembra 1996. Moje stalno prebivališče na območju Slovenije je:
(naslov v Republiki Sloveniji, kraj, hišna št., občina)
Podpis:
OB PETI OBLETNICI SLOVENSKE DRŽAVE
USTVARJALI SO SLOVENSKO
ZGODOVINO
Po tisoč letih nemškega gospostva in po 73 letih življenja v Jugoslaviji je 25. junija 1991 slovenska skupščina razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - REPUBLIKO SLOVENIJO. Ta dan so pozneje razglasili za državni praznik - dan državnosti.Pet let za tem so dan državnosti slavili po vsej Sloveniji, slavili pa smo ga tudi Slovenci po svetu. V Avstraliji Veleposlaništvo RS v Canberri, častni konzul RS Alfred Breznik je v Sydney u ponovno, tako kot vsako leto doslej, pripravil slovesnost za konzularni zbor, praznik so obeležili Slovenski narodni sveti, številne slovenske organizacije, društva, mediji in verska središča. Slovenska zgodovina pa se ni ustvarjala le nekaj zadnjih pet let, ustvarjali so jo (po Delu) številni Slovenci. Glas Slovenije bo v nadaljevanjih predstavil znamenite slovenske osebnosti od kralja Sama (623 - 658) do današnjih dni.
Prav tako bo ob njih objavljal fotografije avstralskih Slovencev, ki so po svojih močeh in vsak po svoje pomagali pri osamosvojitvi Slovenije.
Jurij Dalmatin	W
(1547- 1589)	.....
Rodil seje v Krškem, študiral v Tubingenu (kjer je bil Trubar njegov očetovski skrbnik in navdihovalec za materinščino) in služboval po Kranjskem; v Ljubljani, Begunjah, Skocijanu To so trdna oprijemališča, marsikaj iz njegovega življenja pa je seveda neznano - kakor pri mnogih razumnikih tistega časa, ki za sabo niso puščali zelo očitnih posvetnih sledi. Najtrdnejša oprijemališča pa so njegovi tiski: prevodi, priredbe, samostojni zapisi - vsega deset knjig, ki so se nazadnje stekle v zadnjo in najznamenitejšo, v natis celotnega svetega pisma leta 1584. A preden je Biblija, tu je, vse svetu pismu izšla, so deželni stanovi, najbrž prvič in zadnjič pri tako pomembni stvari, staknili glave in načrt požegnali, tako po teološki kot po jezikovni plati. Tako je na Kranjsko, Koroško in Štajersko, začela prihajati knjiga (prihajati v tistih legendarnih sodih, ker je biblijo tiskal tiskar v Wittenbergu), zaradi katere seje ohranila kontinuiteta prve knjižne slovenščine z naslednjimi stoletji; reformacija je sicer bila reformirana, knjiga pa je ostala. - Toda, kako je Dalmatin opravil to veliko delo? Kdaj in kje? Kaj gaje gnalo? Čista vera v zveličanje ali tudi dosegljivi zemeljski in občečloveški blagri? - Vsega ne, a marsikaj se da razbrati iz njegovega nemško pisanega Posvetila, ki stoji na začetku slovenske knjige vseh knjig: ln če bi mi Slovenci le hoteli tudi povsod hvaležno pripoznati, bi videli, da seje dobri usmiljeni Bog tudi nas v teh deželah spomnil v našem navadnem materinem jeziku s posebno nepričakovano milostjo pred drugimi narodi... Ker se doslej ni znašel prevajalec, ki bi bil ves stari testament prevedel v slovenski jezik, sem jaz, čeprav najneznatnejši, ne samo iz poštene krščanske, pobožne vneme in posebne ljubezni do domovine, ampak tudi na prošnjo mnogih dobrosrčnih kristjanov... Domovini in vsem v korist sem ga spisal in prevedel v naš jezik."
Ob srečanju s slovensko parlamentarno delegacijo v Sydney u, 9. maja 1996 - Dušan Lajovic, častni konzul RS za Novo Zelandijo se rokuje s predsednikom državnega zbora RS Jožefom Školčem
Slovensko društvo
DRUŽINSKI KLUB IGRALNI AVTOMATI TENIS IGRIŠČA BALINANJE OTROŠKA IGRIŠČA DOBRA KUHINJA
2/10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164
Telefon: (02) 9756 1658 Fax: (02) 9756 1447
Po srbski še italijanska histerična hajka na Slovenijo
v
Iz pogovora Vanesse Cokl, novinarke Večera, s tržaškim zgodovinarjem dr. Jožetom Pirjevcem
Večer: Kaj je mogoče razumeti pod pojmom osvoboditev 1945?
Dr.J.Pirjevec: V prvi vrsti je bila to vojaška zmaga, ki nam je dovolila, da smo zaokrožili svoj teritorij in zakoličili vsaj na Primorskem nove meje. Dobili smo tudi svojo republiko in s tem zametke državnosti. Brez teh dosežkov danes po mojem ne bi bilo svobodne in suverene Slovenije. Druga plat medalje pa je seveda, da smo leta 1945 prišli pod totalitaristični režim, iz katerega smo se po srečnem naključju izvili šele več kot štirideset let pozneje...Večer: Očitno sta se konec osemdesetih vendarle ujela Miloševičev velikosrbski nacionalizem in vojskin jugoslavizem Titovega tipa?
Že v poznih sedemdesetih in začetku osemdesetih so Srbi začeli navezovati 'posebne stike' z vojsko in skrbeti, da postavijo na ključne položaje svoje ljudi. Politika srbskega nacionalizma in protiustavnega rovarjenja, opazna že kmalu po letu 1974, je postala povsem očitna po Miloševičevem prevzemu oblasti, ko je prišlo do sozvočja med interesi JLA in Srbije: ohraniti močno centralizirano Jugoslavijo ali vsaj ustvariti veliko Srbijo, ki naj političnemu in vojaškemu establišmentu zagotovi pogoje za Histerična hajka, ki sojo v zadnjih tednih uprizorili najpomembnejši preživetje, italijanski mediji proti Slovencem in Hrvatom, češ da so se
omadeževali z genocidom, spominja dr. Jožeta Pirjevca na podobno Večer: In Miloševičeve ideje, da bo Srbija velika ali pa je ne pisanje srbskega časopisja v letih 1988-89. Dr. Pirjevec je v pogovoru bo, so (bile) vzete iz memoranduma Srbske akademije v Večerovo novinarko Vanesso Čoki potrdil marsikatero doslej že znanosti in umetnosti (SANU), ki je nastal 1986., odgovor znano trditev o "srbskih in italijanskih firerjih". Iz pogovora:	pa dobil čez nekaj mesecev v 57. številki Nove revije s
'prispevki za slovenski nacionalni program.'
Večer: Zakaj je fojbe v the dneh italijanska politika spet
priklicala na površje?	Dr. J. Pirjevec: Prišlo je do zanimive polarizacije med srbsko in
slovensko inteligenco. Obe sta izhajali iz istih zahtev, namreč, Dr. J. Pirjevec: V zadnjem valu časnikarskih prispevkov, posvečenih daje treba demokratizirati družbo, toda medtem ko so Slovenci fojbam, je zanimivo, da se k besedi priglaša italijanska levica, češ, svoje opozicijsko stališče postopoma krepili in nadgrajevali, so tega vprašanja ni več mogoče zatajevati oziroma zamolčevati. V Srbi, tudi pod vplivom kosovskih dogodkov, vedno odločneje resnici ta problem ni bil nikoli zamolčan, res paje, da gaje doslej le bredli v nacionalistične vode... V Sloveniji je zmagala desnica izrabljala v svoje politične namene. Na zgodovinski ravni je demokratična miselnost, pritrjevanje pluralističnim vrednotam namreč vprašanje fojb rešeno. Mogoče bodo na dan prišli kakšni moderne evropske družbe. V Srbiji so se zabubili v dokumenti, denimo iz zveznih arhivov Ozne in Jugoslovanske armade nacionalistične mite iz preteklosti in s tem izrazili svojo voljo (JA) ali iz rimskih arhivov Komunistične partije Italije (KPI), ki bodo po oblasti nad vsem jugoslovanskim prostorom. V bistvu smo dodatno pojasnili ozadje dogajanja v Trstu in Gorici po prihodu dolgo časa v Jugoslaviji vedeli, kaj hočemo, samo Slovenci in jugoslovanskih enot 1. maja 1945, gotovo pa ne v bistvenih potezah. Srbi...
Imamo dokaj natančne sezname ljudi, odpeljanih ali ubitih v prvih Na Hrvaškem in v BiH je šlo za boj za življenski prostor z povojnih dneh, vemo, zakaj je do tega prišlo, vemo tudi, da ni šlo za vsemi grozotami, ki so zanj tipične. Pri tem paje treba tudi stihijsko početje, ampak od zgoraj organizirano akcijo, ki stajo povedati, daje zanje predvsem kriva Srbija, ki je začela z agresijo izpeljali Ozna in JA, bila paje izraz prepričanja znotraj Komunistične najprej na Hrvate, potem pa še na Bošnjake, v upanju, da ji bo partije Jugoslavije (KPJ), da kdor ni z nami, je proti nam... Skrbi me uspelo zaokrožiti svoje ozemlje in vzhodno Hrvaško, BiH in misel, da gre vse teži k nadljni zaostritvi odnosov med Italijo ter južno Dalmacijo. In to z metodami, ki jih je s pridom uporabila Slovenijo in Hrvaško.	že v začetku prejšnjega stoletja, ko seje povsem znebila turškega
elementa, do perfekcionizma pa jih je privedla na Kosovu in v Večer: So pa bile fojbe generalka za povojne poboje Makedoniji med balkanskimi vojnami. Poleg velikosrbskega pa domobrancev?	se je v zadnjih letih, kot reakcija nanj, oblikoval tudi
velikohrvaški načrt, ki ima tudi globoke zgodovinske korenine Dr.J.Pirjevec: Spadale so pač v tisti tragični tok dogodkov: fojbam (o tem nas je predsednik Tudjman povsem prepričal), je sledila ponudba Britancev, da Jugoslaviji vrnejo slovenske domobrance, hrvaške domobrane, ustaše in druge kolaboracioniste, čeprav je bilo prav zaradi tržaškega primera jasno, kakšna usoda jih čaka. Odločitve, da jih je treba pobiti, po Djilasovem pričevanju ni sprejel polibiro KPJ, temveč, - kakor je mogoče razbrati iz Iskanj, zadnje publikacije Mitje Ribičiča - vojaški vrh v Zagrebu pod Titovim predsedstvom...
V Italiji rojeni zgodovinar, katerega dnižina se je v drugi polovici štiridesetih let iz Sežane pred komunizmom umaknila v Trst in tam ostala, dr. Jože Piijevec je redni profesor za zgodovino vzhodne Evrope na Fakulteti za politične vede v Padovi. Predava tudi na tržaški univerzi in je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Za italijansko založbo trenutno pripravlja knjigo, ki želi biti čim jasnejša slika dogajanja na tleh nekdanje Jugoslavije od slovenske desetdnevne vojne uverture do daytonskega miru, ki je uradno končal hrvaško in predvsem vojno v BiH.
TISKOVNI SKLAD $ 2.00 G. Bakija; S 5.00 R.S.; $ 10.00 Florian & Ada Falež, S.J. Prekodravac , Marija Pongračič, Urška Irhinen; S 20.00 JP Perko, Franc Čampelj; S 50.00 Korl Hren. Hvala!
SI OVKMJt
16.9. 1996
Tako malo je treba za srečo
Mariza Ličan ponovno na radijskih valovih
Kdo v Avstraliji ne pozna Marize Ličan, dolgoletne radijske delavke in učiteljice. Junija je minilo 21 let odkar je pričela z delom na etničnem radiu, na slovenski dopolnilni šoli v SK Triglav je poučevala 11 let, v srednji šoli pa 19 let, v glavnem 11. in 12. letnik. Za zrelostni izpit je pripravila nad 145 maturantov. Dvajset let je bila članica Slovenskega šolskega odbora, od tega deset let predsednica. Ob obisku SBS radiu v Sydneyu nam je ljubeznivo pokazala obširne prostore SBS radia in televizije. Bili smo veseli, ko smo jo lahko ponovno slišali po etru, in seveda še posebej, ker smo jo lahko, tako korajžno, opazovali za mikrofonom ter se z njo pogovorili.
Pred nekaj meseci sle se razboleli in bolezen je za nekaj časa zaustavila vaše delovanje, kako ste doživljali to preobrazbo?
Da, žal sem morala zaradi rakove bolezni za nekaj časa prenehati z delom. Najprej je zahtevala operativni poseg, nato pa še zdravljenje s kemoterapijo, katero sem na pol že prestala, čakajo me še tri in upam, da bom zakorakala v leto 1997 brez intenzivnega zdravljenja.
Kakšni so bili vaši občutki, ko ste se nam ponovno oglasili po radijskih valovih?
Seveda sem bila zelo vesela, da sem po štirih mesecih lahko ponovno pozdravila poslušalce in na sploh zmogla toliko moči, da sem sploh lahko pripravila oddajo.
Koliko je bilo iskrene prizadevnosti slovenske skupnosti In prijateljev, da vam v najtežjih časih stojijo ob strani?
Pravijo, da šele v bolezni spoznaš prijatelja. Imela sem to srečo, da sem jih prepoznala veliko. Slovenska skupnost se mi je predstavila v drugi luči kot sem jo videla prej. Včasih sem mislila, da ne skrbijo za sorojaka, vendar seje pokazalo obratno.
Če bi se na tem mestu komu želeli zahvaliti za podporo in pomoč, koga bi omenili posebej?
Najprej celotno slovensko skupnost v Avstraliji, številne prijatelje in znance, sodelavce SBS radia, predvsem Elico Rizmal, številne poslušalce, uredništvo Glasa Slovenije, Veleposlaništvo RS v Canberri in Konzulat v Sydneyu, sorodnike in prijatelje v Sloveniji, predvsem pa svojega moža Milana, saj brez njegove opore ne bi mogla premostiti vseh ovir.
Z vašo začasno odsotnostjo je nastala na SBS radiu pri oddaji v slovenskem jeziku vrzel. Dejstvo je, da je med nami Slovenci v Avstraliji zelo malo novinarjev oz. medijcev in vsaka odsotnost je opazna.
Strinjam se z vami, čeprav sem večkrat slišala, da so ljudje pripravljeni sodelovati pri radiu, vendar potem ne morejo sprejeti pogojev SBS-a, ki zahtevajo poročanje v živo in dosti drugih dolžnosti.
Veliko let ste se ukvarjali z mladimi ali se boste še posvečali temu delu?
Priznati moram, da mi je najbolj pri srcu poučevanje majhnih otrok in starejših študentov, zato bi rada nadaljevala s tem delom, seveda, če bo število otrok zadovoljivo.
V tem času je zadeva kritična, saj osem otrok še ni razred. Ob vsem moramo dati priznanje naši novi domovini Avstraliji, ki nas Slovence kljub majhnosti podpira, le mi tega ne znamo ceniti in izkoristiti. Pomislimo samo na to, daje priznala našo slovenščino kot maturitetni predmet že leta 1979. Zdaj pa so v NSW prvič v zgodovini od 15. do 22. septembra pripravili teden etničnih šol "Australia's First Ethnic School Week."
Mariza, na koncu bi vam rada zaželela v imenu uprave, uredništva in vseh bralcev Glasa Slovenije veliko uspeha pri zdravljenju te hude bolezni.
Hvala lepa, ja, vsaka bolezen ti odpre poseben pogled na življenje, še posebej rakova. Že beseda sama vliva strah, vendar se bolečine in bojazen le da premagati z močno voljo in upanjem. Naenkrat se začneš zavedati, da je življenje vendar tako zelo kratko, in da je vsak novi dan zate posebno darilo. Začneš opazovati okolje in ljudi in vidiš toliko lepote in dobrote, ki je prej nisi opazil. Hvaležen si za vsako iskreno besedo in dejanje. Kako malo je treba, da se nekoga osreči.
Pogovarjala se je Stanka Gregorič
Novi odbor Slovenskega narodnega sveta Viktorija
Letos se je odbor Slovenskega narodnega sveta (SNS) v Viktoriji kar razširil, saj je pristopilo nekaj novih članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Štefan Merzel, za podpredsednika Simon Špacapan, za tajnika Vinko Rizmal, za blagajnika Valentin Lenko.
SK Triglav v Sydneyu v delovne akcije z novim odborom
V nedeljo, 15. septembra 1996 so v Slovenskem klubu Triglav izvolili novi odbor, v katerem so sledeči člani: Kari Pelcar, Jože Pahor, Miriam Rajan, Silvo Pahor in Tone Uršič. Odbor bo v nekaj dneh izvolil med seboj novega predsednika.
Dosedanji predsednik kluba Triglav Kari Pelcar
The Calling of a general election to the National Assembly 1996
From the statement by the President of the Republic of Slovenia, Milan Kucan, at the press conference:
Ladies and gentlemen, as you are aware, a few days ago I concluded the second round of consultations with the leaders of political parties that are represented by deputies with seats in the National Assembly.
Following these consultation I resolved to call an election, as I am charged to do by the Constitution and the Law. I have just signed the Decree on the Calling of a General Election to the National Assembly. This decree determines that the general election of deputies to the National Assembly will be held on Sunday, 10 November 1996.
The number of undecided voters
declaring "they will not vote" or "don't know yet" has been increasing lately, shows a recent public opinion poll on party standings. It is therefore clear it will be them who will decide Slovenia's general election, which announces a bloody fighting for their votes. If the election was held now, the majority of respondents (15.8 percent) would opt for the Liberal Democracy of Slovenia (LDS), the Social Democratic Party (SDS) would receive 9.5 percent of the votes, the Slovenian People's Party (SLS) 5.7 percent, the United List of Social Democrats (ZLSD) 5.3 percent and the Slovenian Christian Democrats (SKD) 3.8 percent of all votes.
Slovenian President Milan Kucan received Australian Ambassador
Ronald Walker, who is concluding his mission in Slovenia. On the occasion, the interlocutors discussed primarily bilateral relations, assessing these had been improving constantly over last years. President Kucan expressed thanks to Walker for his contributions to the development of relations between the two states. A possibility of a permanent solution to the Balkan crisis was another topic of a meeting. The Australian ambassador was later received by Head of Parliamentary Committee of Foreign Relations Mihaela Logar.
NEWS FROM
r»
Slovenian Ombudsman Ivo Bizjak told a press conference that even more people have turned to this institution in 1996 than a year before. Ombudsman received 1,479 files in the period from January to the first half of August, solving 766 of them by 16. August 1996.
Ombudsman on this occasion evoked the problem of delays in courts, adding the ruling procedures take too much time, particularly in district courts as well as in labour and social courts. Priority cases wait up to one year al the Ljubljana Labour court, while some regular cases took up to five years.
The Ljubljana City Museum
presented interesting finds from the time of Roman Emona which were found by archaeologists while excavating. Emona was the city on whose foundations Ljubljana is built. Among the finds are roads, which were macadamised at the time of Roman Emona, a number of residential constructions called insulas, public spas, frescoes, black mosaics and about 200 coins. The work on exavating, which has been carried out since 1963, was spend up before the launching of construction works on UKL from 26 June on. The entire area that should be searched by archaeologists before the construction begins covers more than 5,500 square meters, of which 2,000 have been combed since June
MEDNARODNI SIMPOZIJ O INTLRPIU.1 AClJI SvETLCA PlSMA
ob izidu
NOVECA SLOVENSKECA PRi.VODA SVETE CA PISMA
fINAI.
A/-)NOUNCf.W.S77
Simpozij '96
Ljubljana
INTERNATIONAL SYMPOSIUM ONTHE INTERPRETATION OF THE BIBLE
on ilw occuion of tK« PUBLICATION OF THE NEW SLOVENIAN TRANSLATION OF THE BIBLE
ID. »cpicmb<i, ipçô, Sipcfnbcr |8 - 1 Sloveniji^ LjubJ/io», Siavtnii
Slovenija
/bcj>rcci j'iCii' o! l-.iiw/ic
The signing of the bilateral agreement 011 military cooperation between Slovenia and Italy is by no means an important step in the bilateral relations, but it would be naive to attribute to it too great an importance, writes Delo's commentator Gorazd Bohte.
Apart from strengthening Slovenia's independence, Slovenia's joining NATO and the European Union (EU) would place Slovenia among the developed European countries. Those who think they still have a bone to pickle with Slovenia would be drastically deprived of possibilities of exerting pressure on Slovenia.
Slovenian Foreign Minister Davorin Kracun payed one day working visit to Vatican, at the same time acquainting Vatican with some essential political issues on 14 September. He met with Secretary of the Holy See for relations with states, Arbishop Jean-Louis Tauran and with Vatican's State Secretary Angelo Sodano.
Slovenian Community (SSk), an organisation of Slovenian minority in Italy is satisfied with the visit. According to the SSk, Kracun's meeting with his Italian counterpart Lamberto Dini, confirmed, that a new era of better understanding and cooperation is coming in bilateral relations.
International Symposium on the Interpretation of the Bible
will take place in Ljubljana from 18 -20 September. The world' leading specialists in hermeneutics and in various ancient and Slavic Bible translation will make the symposium a celebrated event. The purpose of the gathering are manifold: to present the traits and distinctive features of hermeneutics as manifested in ancient and Slavonic Bible translations at the highest scholarly level; to ponder the role of the Bible in contemporary hermeneutics in general and in various national cultures in particular; to establish closer links between scholars from East and West, and to clarify the ecumenical dimension in biblical interpretation.
lili
* »
m m m m
AUSTRALIA
euro
international piy.iid
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores
EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and variety of other products
SHOWROOM ADDRESS: 3 Da I m ore Drive Scores by VIC 3152 Ph.: (03) 764 1900
SYDNEY BRANCH:
2 A Bessemer Street Blacktovvn NSW 2148 Ph.: (02) 9671 5999
Three return flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Triktat na teden iz Melbourna in Sydney a na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
Lauda telefon: 1 800 642438
( brezplačni klic)
The only line direct to the Heart of Europe
^auda-aír
fx.
AWARD Quality Garam ca^eds at affordable prices!
6 Hurgwes Place ¡Vetherill Park 2164
1
ityi
Phone: (02) 9756 1331 Fax: (02) 9756 1323
* VI/ ñta ' Sa!r\ l/uinirrr
.I" IKP (/■"■wc >r<fa.-i
/i.s.( \rv.\<>. 6 i 904
Posebne cene za bralce Glasa Slovenije! Kontaktna oseba je gospod Frenk!
Tudi to je Avstralija
-j—
4. simpozij zborovske glasbe v Sydneyu
Na simpoziju se je avgusta zbralo okrog 3 500 udeležencev: dirigentov, pevcev in ljubiteljev zborovske umetnosti z vsega sveta. Simpozij seje začel s koncertom pod naslovom "Australia sings", na katerem so se predstavili najboljši avstralski zbori in skupine, ki gojijo vokalno glasbo na stari aboriginski način. Na programu je bila tudi razstava, ki je glasbenikom ponudila vse kar v svojem delu potrebujejo. S svečanim koncertom in podelitvijo UNESCO nagrade za promocijo umetnosti zboru iz Finske, seje v Operi končal 4. svetovni simpozij za zborovsko glasbo. Slovenijo je zastopalo osemnajst zborovodij mlajše generacije. Med njimi je bil tudi skladatelj prof. Damijan Močnik, katerega skladba je bila na natečaju izbrana za uradno pesem ob papeževem obisku
Slovenije.	Pr°f- M°e»ik s soprogo
Slovenska zastava še vedno plapola v Darling Harbourju
Sydney - Slovensko zastavo so postavili na drog z zastavami drugih držav ob Svetovnem mladinskem prvenstvu v atletiki. V Darling Harbourju je visela tudi ob svečanem odkritju skulpture -simbola sydneyskih olimpijskih iger 2000 in tako jo je ujel tudi foto-objektiv Glasa Slovenije.
84-letni Korl Hre navdušeni šahist
Naš rojak Korl Hren, po rodu iz Ljubljane, živi že 46 let v Sydneyu in rad igra šah. Nekoč pa ni bil samo navaden igralec šaha, za njim je že več prvih mest in nagrad. Dolga leta je že član šahovskega kluba avstralske mednarodne letalske družbe Qantas in svoj klub je zastopal na številnih medletalskih družbenih tekmovanjih v Avstraliji in po svetu. Leta 1980 je celo postal šahovski prvak Qantasa. Šah je še danes polovica Korlovega življenja. Ima veliko knjig in iz njih se še vedno uči novih potez.
G O D O V N I Vincenc
Mihael
,Ev/i tir,[Li.
äQEj
HUD ßOLHIK
DIPtOM/v ENOLOG
GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic. Alfred Breznik. Stanka Gregorič in Stefan Merzel Upravni odbor: Dušan Lajovic. Alfred Breznik. Stanka Gregorič Glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava: Florjan Auser Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Jožica Gerden, Lojze Košorok, Martha Magajna, Danica Petrič, Vinko Rizmal, Jože Žohar Naslov uredništva: Glas Slovenije P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia
Ulica.
Predel mesta...................................Poštna številka.
Država............................................Datum.
Podpis:........................................................................
Letna naročnina S 50.00 ; polletna naročnina S 30.00 Letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00
VIRI Urad vlade za informiranje (povzetki koincnlaijcv iz slovenskih medijev), obvesiila Veleposlaništva RS Canberra, obveail» Konzulata RS Sydney. Mag. Dnevnik. Delo, Morel. Dolenjski lisi, Večer, Mladina, Jana. Družina, Nedelja, Naš tednik. Svobodna Slovenija. Rodna gruda. Naša Slovenija, Slovenija Weekly, SBS radio ter posamezni poročevalci.
Na koncu se nasmejte
Vaja
-Andrejček, zakaj pa neprestano zalivaš rože? -Vadim za špricanje.
Brezplačno
-Mami, zakaj pravijo, daje pri nas brezplačna šola, ko pa vsaka knjiga toliko stane?
-Zato, ker učenci ne dobivate plače.	^
Genij
-Moj je res priden, same petice ima.
-Moj pa je pravi genij. Je kar preskočil razred. Iz drugega so ga dali v prvega.
NASLOV: Glas Slovenije P.O. Box 411 Harris Park 2150 NSW, Australia
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
Podpisani(a)
Tisk: Florjan Prnducliims P/L Sydney