210. številka.
Ljubljana, v soboto 13. septembra 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zopet — obsojen.
Ljubljansko porotno sodišče je v četrtek obsodilo urednika škofovega lista dr. Evgena Lampeta in Ivana Rakovca, in sicer prvega na šest mesecev zapora, druzega na jeden mesec.
Obsodbe škofovega lista so postale že nekaj navadnega. Vsak čas stoje ured niki tega lista pred porotniki zaradi časti k raje, a ko bi se jih tožilo za vsak slučaj, bi sploh ne prišli več iz zapora.
Hudobnost in brezobraznost teh ljudij presega namreč vse meje in ker v političnem boju, ki se bije pri nas, ne morejo izhajati z dostojnimi sredstvi, ker jim boj z uma svetlim mečem ne obeta uspehov, zato so pograbili najgrje orožje, kar si ga morejo hudobni ljudje izmisliti: obrekovanje in častikrajo.
Že neštetokrat se je pred porotniki izkazalo, s kako virtuoznostjo znajo klerikalci obrekovati svoje politične nasprotnike in jim krasti čast. Vsak tiskovni proces, ki se je še vršil proti škofovemu listu, je pokazal podlost in zavrženost klerikalnega bojevanja, vsak je še pojasnil tisto brezmejno hudobijo, ki označuje to stranko, a nobena kazen ni teh ljudij pripravila na boljšo pot. »Mi pa ostanemo, kakor smo b'li«, je zaklical škof pri oni pojedini, ko je zbranim duhovnikom pripovedoval, kako ga je cesar ozmerjal zaradi hujskanja njegove duhovščine in po vsaki sodni obravnavi se vidi, da se tudi »Slovenec« drži tega načela svojega škofa. Nekaj tednov potem, ko je cesar pomilostil dr. Lampeta, je mož že zopet sedel pred porotniki in zadela ga je zaslužena kazen.
Prav ta slučaj, ki je dr. Lampetu nakopal šest mesecev zapora, je posebno tipičen za klerikalno vojskovanje. V tem slučaju se je posebno jasno izkazala velikanska hudobija klerikalcev in tista lopovska prekanjen ost, ki jih vodi pri vseh atentatih na čast svojih političnih nasprotnikov,
Dr. Ferjančič je postal nadsvetnik, koje prišel na vrsto, daavanzira.
Niti jeden dan prej! Ali naj bo oškodovan in preteriran zato, ker je poslanec? Dr. Ferjančič je bil že iz političnih ozi-rov poprej zapostavljen. Svoj čas je bil na vrsti, da pride kot svetnik v Celje, a ni prišel, bil je potem na vrsti, da pride v Celovec, a zopet ni prišel, vse zato, ker je poslanec. In tudi sedaj ni dobil jednega izmed sistemiziranih dveh nadsvetniških mest v Ljubljani, nego je bil imenovan »extra statum«.
Kakor znano, je bil dr. Ferjančič dlje časa podpredsednik poslanske zbornice. Naravno je, da ima podpredsednik gotove zveze in gotov upliv, in če b i s e bil dr. Ferjančič takrat količkaj potrudil, bi bil tedaj lahko dosti več dosegel in bi ne bil danes samo nadsvetnik »extra s t a t u ma. Dr. Ferjančič pa ni nikdar ničesar zahteval nego to, kar mu gre po službenih letih in ni nikdar svojega mandata porabil za osebne koristi.
A kako hudobno in lopovsko je to zasukal ožlindrani poštenjak dr. Šuster-šič! Ta človek, ki je svoj čas proglasil Celje za »fremdes Gebiet« in ščuval nemške naeionalce, da so dr. Ferjančiča izpodrinili s podpredsedniškega mesta, je dr. Ferjančičev avancement porabil v to, da je osebno na najinfamnejši način ob-rekoval svojega političnega nasprotnika, češ, da si je priberačil nadsvetniško mesto na stroške ljudstva.
Kaj infamnejšega si je težko izmisliti. Pod plaščem imunitete je Šusteršič dobro zavarovan, ali končno so njegova natolcevanja vendar prišla pred sodišče. To je zasluga dr. Lampeta in »Slovenče-vega« slamorezca Rakovca. A izplačalo se jima je to pot posebno slabo! Obsojena sta bila sicer samo Lampe in Rakovec, a moraličnoje bil obsojen in ž njima vred razkrinkan kot podel obrekovalec tudi škofov ožlindrani ljubljenec dr. Šusteršič.
Govorili so ljudski sodniki in njihova razsodba se bo čula po celi deželi. Lopovska klerikalna spletka proti dr.
Ferjančiču je razkrita in ljudje vidijo sedaj, s kako zavrženimi sredstvi pobija škofova stranka svoje politične nasprotnike, kako nemoralna in ničvredna je ta stranka.
Na to pa, da bi škofov »Slovenec« sedaj nehal lagati, obrekovati in poštenim ljudem čast krasti, na to še misliti ni. »Mi pa ostanemo, kakor smo b li« je škof dejal tam pri pojedini na Dolenjskem in če se škof še cesarjevi volji neče udati, se pač tudi javnemu mnenju ne bo udal. Škof ima oblast in po cerkvenih predpisih tudi dolžnostma nadzira svoj list in »Slovence vi« redakterji so škofu dolžni brezpogojno pokornost, ali vzlic temu smo prepričani, da se škof ne posluži svoje oblasti in da ne bo ukazal »Slovenčevim« urednikom, naj pišejo pošteno in dostojno.
Z obsodbo »Slovenca« sta dobila pravica in dr. Ferjančič najlepše zado ščenje. Klerikalci so hoteli z obrekovanjem dr. Ferjančiča politično ugonobiti, a padli so sami v jamo, ki so jo njemu kopali.
Tržaške ljudsko-šolske razmere
in manifestacijski shod 14. dne septembra t. I.
(Izviren dopis.)
Glavni pogoj za razvoj in obstanek vsaeega naroda so v prvi vrsti ljudske šole. Kjer nima narod lastnih šol, tam se v kratkem pokaže, da je mladi naraščaj breznaro-den, brezdomovinski. Sosebno se pa to dogaja v krajih, kjer ima sovražni tujec moč v rokah. Mali narod slovenski mora se stoletja in stoletja boriti proti Germanom. Sedaj je v nevarnosti, da ga bogatejši, v trgovini in industriji premočni tujec zatre, ako mu potujČi mestno prebivalstvo.
Ta nevarnost pa je največja v največjem avstrijskem trgovskem mestu, v Trstu.
To mesto, za katero se trgajo Germani in Romani, je slovenska zemlja, je slovenska last. V njem žive tisoči in tisoči našega na-
roda, obdajajo je pa krog in krog izključno samo slovenske vasi, kjer živi krepko in žilavo ljudstvo, ki se vsekdar v prvi vrsti zaveda, da je slovensko. A vendar se ti tisoči v mestu izgubljajo med inorodci, ker jim občina in država ne dasta šoL
Po uradni statistiki so na tržaškem teritoriju sestavljali Slovenci pred 30 leti 52%, danes najdemo komaj 20%.
Vzrok temu je iskati v pomanjkanju slovenskih ljudskih šol. Otroci slovenskih starišev morajo hoditi v italijanske šole. Pač imajo te šole v okolici vsporedne razrede s slovenskim učnim jezikom, a v teh šolah zaostajajo učenci v učenju in se uče le zaničevati in prekljinjati jezik in narodnost svojih starišev.
Vsled pomanjkanja šol pa se Slovenci tudi ne morejo povzdigniti do višje stopinje prosvete ter morajo gledati, kako se v trgovini in uradih šopirijo na njihovo škodo inorodci.
Mnogo so se zatorej trudili Slovenci, da si pribore v tržaškem mestu slovenskih ljudskih šol, a doslej brez najmanjšega vspeha. Nemška državna uprava in čimtsko-italijanska občinska uprava, to sta tista faktorja, ki ne dasta Slovencem šol, in ki v tem oziru kršita in prezirata celo državne temeljne zakone. Zakon namreč zahteva, kjer je vsaj 40 za šolo godnih otrok, da se tam ustanovi šola. In sedaj naj govori tržaška zgodovina!
V letu 1884, torej pred osemnajstimi leti, vložilo je 1429 z besedo: tisoč štiristo devetindvajset slovenskih starišev prošnjo za slovensko ljudsko šolo, a prošnja in vsi rekurzi so bili odbiti. Se dvakrat so tržaški Slovenci vložili prošnje, a te kakor tudi rekurzi so ležali leta in leta po različnih pisarnah, dokler ni po dolgem dolgem času prišla negativna rešitev. Zadnji re-kurz slovenskih starišev leži že nič manj kakor tri leta nerešen v c. kr. naučnem ministrstvu na Dunaju.
.To so dejstva, ki dokazujejo, da vlada glede slovenskih šol v Trstu ni varuhinja zakonov.
Uradni šolski programi izkazujejo vsako leto v Trstu najmanj 2000 slovenskih otrok, a vkljub temu nobene šole. Ta fakt, da vlada 2000 otrokom ne da šol, nam vsi-
28 dni v cesarski službi.
Da bom imel v svojem življenju smolo, sem se zavedal takoj, ker sem prišel na Silvestrov večer pred polnočjo na svet. Posledica tega je bila, da sem štel drugo jutro že leto svojega življenja, in leto prezgodaj sem moral tudi iti med »cesarske«. Iz te druge nesreče pa so mi izvirale do dandanes razne nove. Ako sem se veselil kake pustne maškarade, umrla mi je gotovo tašča ali kaka teta »petega kolena«, samo da mi je bilo treba krem-žiti obraz pred filistrskim svetom.
Letošnjih počitnic sem se posebno veselil, to se pravi, jaz jih sicer nisem dobil, pač pa me je moja boljša polovica s svojim odpotovanjem pomaknila v »činovni red« slamnatega vdovca. In iz raznih elegij na ta način osamelih mož sem posnel, da je taka perijoda najkrasnejša sprememba v dobi kislih kumar. Tedaj pa pride iz M. rudeč listek, da me cesar kliče »branit dom« za 28 dni.
In vse iluzije svobode je bilo treba zanesti neuresničene v vojašnico. Edina
tolažba mi je bila, da je tudi mojega dobrega prijatelja V, ki bi moral uživati zakonite počitnice, zadela ista usoda.
V takem slučaju se zbudi v človeku vedno nekoliko egoiste, četudi z dobrim namenom. In usoda nama je bila ugodna, da sva prišla ne le samo k istemu polku, temuč da so naju oba pustili doma v vojašnici, dočim je odšel polk na kraška tla. Se več! Branila sva oba domovino pri isti mizi s — peresom, za počitek pa sva dobila nekaki »zakonski kavaleti« v razdalji 15 cm.
V takem času, ko redna posadka manevrira daleč od garnizije, nastopi v vojašnici povsem novo, skoraj civilno življenje. Sestavi se namreč takozvana stražna posadka, ki spominja nehote na komodne meščanske garde iz dobrih starih časov, ko je prostak še smel svojega stotnika pri raportu tikati, bodisi zaradi rojaštva ali napitnega pobratimstva. Tak »vahdetažma« obsega najrazličnejše elemente: častniške sluge (imenovani tudi pasji umivači ali »pfajfendekli«), konjarje, magacinske delavce (po domače »molji« ali naftalinarji), kuharje, strežnike v bolnici (Maroden-kitzler), pisarje itd. Porabno je v tem oddelku  vse za  »brambo domovine«, dasi
dobi komaj vsak deseti puško. Imeli smo v naši sredini nekega rezervista tesarja, ki je prišel k orožnim vajam s polomljenimi rebrami, in zdravnik mu je zapisal »diensttauglich sitzend oder liegend«. In res je branil mož domovino sede v ma-gacinu.
Poveljstvo nad to pisano družbo se navadno izroči dobrosrčnemu stotniku, ki so mu vojni napori obtičali v kosteh. Potem pa se dela ves dan po magacinih, delavnicah, pisarnah in podstrešjih, da je podobna vojašnica — tovarni. Na vojaško življenje spominja le dolgčas, menaža in trobenta. Rokodelstvo je tudi »prosta obrt« ter mora po zapovedi rokodelec pristopiti k sorodnemu poklicu, ako ga v tem po trebujejo. Tako je bil imenovani tesar cele štiri tedne mizar, ker je le kot tak mogel sede delati. Iz nekega krojača so napravili v dveh letih — črevljarja ter se mu je ta metamorfoza tudi zabeležila v vojaške dokumente.
Naglica že od nekdaj ni bila priljubljena pri brambovcih, zato pojejo tudi v pesmi:» Nur langsam voran, dass die Land-wehr naohkommen kann«. Zato se pa dela v pisarnah in magacinih s splošnim premislekom. Ko me je vsled tega moj kan-
celijski predstojnik včasih opomnil, na' preveč ne »privatiziram«, sem mu pokorno javil, da sem svojih 15 krajcarjev že ponoči zaslužil, ker me je glodala vojaška slamnica. Moj ugovor pa se mu ni zdel opravičen, češ, da človek pri »cesarskih« ne dela za denar, temuč za čast in patriotizem.
Najhujša muka za naju s prijateljem so bili dolgi večeri, ko sva potrpežljivo čakala na trdih slamnicah spanja. Preden pa je ta prišel, obiskale so naju podnevi skrite živalice. Nisva se toliko jezila nad njimi, saj živalice nimajo pameti, temuč le prirojen nagon za obstoj, pač pa sva izbruhnila marsikatero robato na rovaš Noetu, ki je vzel ta mrčes saboj v ladjo.
Prvi čas sva si s pušenjem preganjala dolgčas. Toda nekega večera pride vizitirat sobe nadporočnik, oduha dim cigaret, potipa mojo pipo na oknu ter naju zapiše k raportu, ker je po 9. uri pušenje v sobah prepovedano. Poveljnik stotnik pa je imel vendar toliko civilnih nazorov, da naju ni kaznoval, pač pa nama naročil, naj greva v bodoče po 9. uri kadit na — stranišče.
Vsako jutro se je moj muzikalični prijatelj hudoval nad »fovš« muziko, s ka-
ljuje prepričanje, da Avstrija ni dežela, kjer se dogajajo samo nemogoče, ampak tudi protizakonite stvari.
Da vlada ne da šol, za to ima dva vzroka. Ogromna večina tržaških Slovencev je revna, delavskega stanu, in se meni, da se jih lahko prezira. Drugič se pa vlada boji, da ne bi najvažnejše trgovsko mesto prišlo Slovanom v roke, a Slovanov se boji. Vendar pa se tukaj že kaže nekak napredek, ljudstvo se zaveda svoje narodnosti in spoznava čim dalje bolj veliki pomen Trsta za Slovence. To dokazuje tudi ljuti boj pri volitvah v državni zbor v V. kuriji.
Vsled tega pa zahteva narod slovenskih ljudskih šol. Ljudstvo samo si ne more pomagati, ker je prerevno. Privatna slovenska šola, ki jo z veliko težavo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda na periferiji mesta, ne zadostuje niti za dotični okraj. Občinska uprava ne napravi ničesar, vlada pa prošenj in re-kurzov leta in leta niti ue rešuje.
Vse prošnje Slovencev v tej stvari te- j kom 18 let so bile zaman. Vlada ne da od-govora. Vsled tega pa napravijo tržaški Slo- | venci jutri, v nedeljo dne 14. t. m. velikanski manifesta c i j s k i shod za slovenske šole in slovenske pravice v T rs t u* Na tem shodu bo slovenski narod dokazal vladi, da ona že od leta 1884 krši in prestopa državni temeljni zakon, dokazal ji bo, da je sramota za vsako vlado, če en narod neguje, nasprotnika njegovega pa stiska in tlači, in če se za to poslužuje celo tacih sredstev, kakor v Trstu.
To bo odgovor vladi na njeno postopanje. Tržaški Slovenci niso imeh" več drugega sredstva kakor to. Mi pa, kranjski Slovenci pri tem ne smemo morebiti občudovati veliko požrtovalnost obmorskih Slovencev. Vsa Kranjska se mora faktično pridružiti tržaškim Slovencem in jim v tem težkem boju krepko na strani stati. Saj Trst za nas kranjske Slovence ni brez vsaeega pomena. Zakaj pa enkrat ne bi postal Trst slovansko trgovsko mesto ? In zakaj ne bi Slovenci v osredju pomagali ustanoviti krepak slovenski živelj v Trstu? Pridružimo se torej tržaškim Slovencem ne samo v duhu, ampak s faktično pomočjo z jednakim mauifestacijskim shodom. Manifesta-cijskemu shodu v nedeljo v Trstu pa želimo največ uspeha. T. M.
Moravski klerikalizem.
Iz Brna, 12. septembra. Gotovo je Vas na Kranjskem iznenadila izvolitev dr. Koudele poslancem. Koudela je zmagal proti svobodomiselnemu poslancu. Vzrokov Vam ne bom posebno navajal. Čim rečem, da je pri tem zmagal farovž, fanatična strast po gospodstvu hlepečega klera, ki je neblago, s silo uplival na nezavedno ljudstvo, boste mi gotovo verjeli, saj pri Vas na Kranjskem, menim, niste v tem pogledu na boljšem. Glavne trdnjave moravskega klerikalizma so farovži, odkoder se organizujejo nevedne mase, odkoder se naravnost upliva ter vodi vsa volilna akcija. ' V večini moravskih farovžev ne biva danes več cirilometo-dijski duh miru in ljubezni, marveč slepi fanatizem. Zraven pa nezavedno, upehano, od skrbi za vsakdanji kruh upognjeno, v političnih stvareh nerazvito ljudstvo rado pušča
za-se drugega misliti, in ta drugi, zanj misleči „ dobrotnik" je praviloma domači duhovnik — in v motnih vodah je izboren lov. Toda, kje ostajajo načela, kje politično prepričanje? Hruški klerikalni ,. 11 las • bi lahko potrdil, če bi hotel odkritosrčno govoriti, da ni bil izvoljen njegov kandidat vsled načelnega prepričanja, temveč da so se volilci pustili od svojih „gospodkov" potezati kakor tigurke na šahovnici, kamor so „gospodki" — hoteli.
Nevedno ljudstvo si daje natveziti nesmisel,   da  jim   namerava svobodomiselni poslanec vsiliti „husitsko" vero, kakor je to baje  na  Češkem, in vendar je svobodomiselni poslanec le prepogostokrat pobožnejši od hinavskega klerikalca.  Že leta 1848. je moral „zaspane"  Moravče klicati nepozabni Palaeky na vseslovanski  shod v Prago, ko je Moravcem  pisal:   „ Nikar ne verujte, da mi vpeljavamo  kako  novo,  kaj  šele kako husitsko  vero.  V naših vrstah je  bilo med najbolj   vnetimi  prebujevalci našega naroda veliko duhovnikov in ti vendar niso bili bušiti, kakor tudi mi taki nismo." Toda, kamor steguje preklicani klerikalizem svoje nečedne prste, tam je najjasnejše prepričavanje zaman, tema sovraži luč,  klerikalec  sovraži omiko in napredek.  „Gospod"  hoče imeti kakor v srednjem veku ljudstvo na vrvci,  da ž njim počenja, kar se mu zljubi. A zdaj je začelo svitati tudi med moravskim ljudstvom in na zadnjem shodu v Zdaru je izbruhnila ploha nevolje zoper  klerikalno stranko.  Tam je hotel braniti  „nedolžne"  klerikalce tamošnji župnik   Černohorsky,  a skupil jo je! Dr. Stransky je vsled predrznega, neutemeljenega   zagovora   klerikalne moravske stranke ves razburjen neovržno dokazal, kako je prvi klerikalni zavod izdal in prodal celo Valaško  (izhodni del Moravske) in pri njegovih besedah je zabučalo po celem „Na-rodnem denm" v Zdaru gromovito: Hanba jim! To je krščanska posojilnica! To je češki zavod ! Sram vas bodi, farizejci! — Po govoru dr. Stranskega je bila sprejeta resolucija, ki pravi med drugim: „Z veseljem pozdravljamo dovršeno   o d c e p 1 j e n j e od konservativne, zlasti pa od klerikalne stranke, ki sta bili češki narodni stranki le nezdravi balast, ki je za-državal in oviral njene, v istini ljudoljubne in izobraževalne smotre. Neomajno zahtevamo, da ostanejo vse zveze s klerikalno stranko za v sele j pretrgane. Iz glo-bočine duš obsojamo to veleizdajsko, nečeško in besno klerikalno razgrajanje, po katerem ima ves napredek in omika našega ljudstva zaostati."  — Torej  se že tudi na Moravskom  dani in klerikalizmu se bliža "zasluženi konec".
l^J?Bf#lj»ifilr 13 septembra. Češko-nemška sprava.
»M o r a v s k a Orlic e«, glasilo moravskih Staročehov, brani posl. dr. Žačka napadov čeških listov in zlasti hudih očitanj posl. dr. Gregra. Žaček je v Boskovicah svaril pred grožnjami in pred obstrukcijo, češ, da so Čehi že večkrat grozili, 'končno pa so šli vendarle v Ka noso. Čehi naj bi rajši mirno delali, ne pa brezsmotrono grozili, se razburjali, končno pa kapitulirali. Staročeški listi so sploh proti obstrukciji.   Taktiko v parla-
tero je trobil hornist budnico. Trdil je, da je melodija tako lena in monotona, da človeka uspava, ne pa zbudi. Pritožiti pa se vsled tega vendar ni upal, pač pa je obljubil, da bo svoja patrijotična čustva izlil pri priliki v poskočnico ter jo posvetil za budnico svojemu domobranskemu polku.
Pozneje si je vendar premislil, ko je skusil, s kako slabo hvaležnostjo sprejemajo pri vojakih njegove dobrohotne nasvete. Imel je svoječasno za »abrihtarja« hudega »frajtarjaa, ki ni poznal nemških členic. Zato je v enomer kričal »die Ge-wehr«. Prijatelj mu je hotel skazati svojo hvaležnost za velik trud ter ga nekega dne pokorno opozoril, da se vendar reče pravilno »das Gevvehra. Tu bi bili morali videti gospoda frajtarja v celi njegovi mogočnosti!
»Kaj«, se je zadri nemški, »vi me hočete učiti! Civilisti lahko rečete ,der, die, das Gevvehr, pri nas cesarskih pa bo tako, kakor jaz rečem! Verštanden?!«
Isti gospod »frajtar« je tudi proro-koval mojemu tovarišu žalostno resnico, da bo ostal doma, ako napoči vojska, ker je premalo — učen, dasi ima maturo.
Še enkrat je poskusil prijatelj V. svetovati, in sicer letos, ko smo morali
vsa pisma in pošiljatve naslovljati na polk »St. Peter in U n t er k r a i na.
Mirno je povedal,  da omenjeni kraj ni na Dolenjskem, temuč na Notranjskem Takoj   mu je narednik  pomolel pod nos »Regimentsbefehl«, češ, je že mogoče, da je Sv. Peter na Notranjskem, a »laut Re gimentsbefehl« je za letos na Dolenj skem, in mir besedi!
Nekaj razvedrila je prišlo v naše enakomerno življenje, kadar je imel nadpo ročnik ob 10. uri »raport«. Tu smo slišali tako duhovite primere, da bi se človek razsolzil. V nedeljo zjutraj nam je na pr zabičil, naj pazimo, da bo vsak snažen* in čedno oblečen zapustil vojašnico ter ne bo morda nesel ven »par kilometrov dr... na ušesih«. Blagodejna vojaška fantazija, kako čudovito raztezaš ušesa!
Do devete ure sva čitala v skritem kotičku narodne restavracije »Slovenski Narod«, štela ure, a kadar nama je humor pošel, pokril sem svojo debelo in ogromno vojaško kapo in takoj je udaril prijatelj v neprisiljen smeh. Včasih pa sva tudi za pela potihoma, himna ki je sicer baje pre povedana: »Še mi se včas' postavljamo, ki vahtamo krompir«.
mentu naj si določijo Čehi iele po konferenci s Koerberjem in po položaju, ki ga najdejo v parlamentu. Mladočeško strankino vodstvo je izdalo okrožnico, v kateri se z ozirom na dr. Eppingerjev govor dokazuje, da so nemški napred-njaki pojedli na koncu minolega držav-nozborskega zasedanja dano besedo, da se lotijo pred začetkom novega zasedanja prepornih nemških čeških vprašanj. O spravnih konferencah je vse tiho.
Kriza na Srbskem in Bolgarskem.
V Srbiji in Bolgariji se pripravljata kabinetni krizi. Ministrstvo Vuićevo odstopi baje v kratkem in ministrstvu Dane v a so baje tudi že šteti dnevi življenja. Nikola Pasić je kandidat nove vlade na Srbskem, v Bolgariji pa se zje-dinita stranka Stojlova in Stambulova, oziroma Petkova. Gešov je bodoči ministrski predsednik. V Srbiji je vse potihnilo o posetu kralja Aleksandra in kra ljice Drage na ruskem dvoru. Ker je carica bolna in namerava priti car v Italijo, se je poset odgodil. Pač pa bodo imeli Bolgari kmalu ruskega gosta, carjevega strijca, ki bo zastopal carja pri slavnosti Šipke in razkritju spomenika carja Ale ksandra III. v Sredcu V obeh državah so financialne razmere vzrok krizam.
Pretep v Peruanski zbornici.
Za peruanski parlament so se izvršile nedavno velitve, pri katerih se je po južnoameričanski navadi seveda nečuveno sleparilo. Ko se je bavila zbornica z odobrenjem posameznih mandatov, sta se senatni predsednik Aspillaga in senator Rodulfo sprla. Predsedniku se je očitalo, da ni bil izvoljen pošteno in da nima nobene časti. Ker se je vmešala vsa zbornica v ta prepir, se je morala seja zaključiti. Drugega dne je opozioija zopet ugovarjala raznim izvolitvam, a zmagala ni. Senator Llosa je skočil k tajniku ter mu hotel raztrgati volilne akte. Tajnik pa je vrgel Lloso ob tla. Začel se je boj v vsej zbornici, rabile so se palice, tintniki in noži. Dva poslanca sta obležala nezavestna v krvi, več jih je bilo ranjenih, predsednik je pobegnil.
Najnovejše politične vesti.
Za d e ž e 1 n o z b o r s k e volitve na Štajerskem se vršijo po Gorenjem in Srednjem Štajerskem živahne priprave ter so se kandidati že večinoma določili, le na Spodnjem Štajerskem še ni življenja. — Važno novo železnico začne graditi Angleška iz Quetta v Afganistanu v Nuški. — Deželna zveza nižje-avstrijakih kmetovalcev je sklenila pri bodočih deželnozborskih volitvah podpirati krščansko socialno stranko. — Saksonski kralj Jurij pride v pozni jeseni obiskat našega cesarja na Dunaj. — Bolezen belgijske kraljice Marije Henrijete se je shujšala. — Nemško društvo za Koroško sklicuje na dan 5. oktobra velik shod v Ce lovec v svrho deželnozborskih volitev. — Med burskimi generali ter intransi-gentno skupino Kriigerja , Levdsa in Reitza je nastal razpor zaradi neuspešnih londonskih pogajanj. — Za klerikalne šole na Francoskem so ustanovili klerikalni aristokratje »ligo sv. Martina«, ki bo ustanavljala katoliške privatne šole s posvetnimi učitelji in učiteljicami. — »Proč od Rima«. Na otoku Korsika so vložili najuplivnejši državniki prošnjo na ministrstvo za ustanovitev protestan-tovskih občin. — Dve avstrijski vojni ladji, »Cesar Karol VI.« in »Zenta« nastopita prihodnji mesec zelo zanimivo prekmorsko potovanje. — Demonstra cije zoper srbske pope so se pripetile v Bosanskem Brodu. 16. pešpolk je napravil zopet mir. — Perzijski šah se je podal iz Pariza na Rusko k carskim manevrom.
Dopisi.
Iz Postojine. Naš trg, ki je slovel od nekdaj kot središče družabnega življenja na Kranjskem, je zadnja leta glede tega nekoliko zaostal. Če tudi Čitalnica in društvo Sokol po svoji moči skrbita za razne veselice in se je postojinski Salonski orkester trudil razveseljevati prebivalce z raznimi koncerti, pogrešali smo nekaj, česar smo imeli prejšnja leta v obilosti, in to je: dramatičnih predstav.
Vzrok temu nedostatku je bil ta, da za dramatične predstave nismo imeli niti primernega prostora, niti pripravnega odra. Pomanjkanje domačih predstav je občinstvo silno občutilo in le pogosto so se čuli glasovi, da bi se v tem oziru kaj storilo in ukrenilo. Pa splošna želja občinstva se sedaj bliža svoji rešitvi, kajti gospod Anton Šibenik je sprožil izvrstno idejo, da se ustanovi v Postojini dramatični klub in napravi potrebni oder.
To se mu je tudi po velikem trudu in žrtvovanju posrečilo; oder je že končan in klub zbran.
Prva igra se bode igrala v nedeljo, 21. t. m. To dve in pol ure trajajočo igro tragične vrste v treh dejanjih „Grajščakov samomor ali kletev pijančevanja" spisal je gospod irfibenik sam. Gojimo trdno prepričanje, da bode ta igra pod spretnim vodstvom veščega načelnika dramatičnega društva gospođa Šibenika, ki nam je znan kot izboren igralec in dramatik, dosegla najboljši uspeh in da imamo pričakovati obilo umetniškega užitka in to tem bolj, ker se skušnje pod vodstvom gospoda Šibenika že 6 tednov vrše. Pri tej igri sodeluje nič manj kot IG oseb in gojimo tedaj trdno nado, da bode predstava zelo interesantna.
Z veseljem pozdravljamo idejo gospoda Šibenika in mu iz srca želimo, da bi s svojim dramatičnim klubom, oziroma s svojimi diletanti dosegel najboljši uspeh in opozarjamo vse prijatelje dramatične umetnosti na 21. septembra, ko se jim nudi prilika, zopet enkrat uživati veselje domačih predstav.
Igra se bode vršila v veliki krasni dvorani, ki jo je pred kratkim sezidal naš izboren narodnjak hotelier gospod Fran Pater-nost, v kateri dvorani je prostora za več stotin ljudi. Pač zelo potrebna je bila ta dvorana, najsibodi radi domačinov ali radi jame obiskovalnih tujcev.
Slednjič gre velika pohvala tukajšnjemu slikarju gospodu Josipu Inocentu, kateri je zelo umetniško naslikal vse potrebne kulise in sicer brezplačno. Trudil se je pri tem več tednov in napravil posebno lepo zagri-njalo. Njegova požrtvovalnost je v resnici vse pohvale vredna in kličemo zato izbornemu narodnjaku krepki „Na zdar!"
O igri in predstavi spregovorimo svojo sodbo pozneje.
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
XXXV.
Nravna podlaga državnega, javnega in rodbinskega življenja je z a k o n. Le zakonsko življenje daje jamstvo za nra-ven razvoj človeške družbe in zato se po vsi pravici smatra zakon kot sveto uredbo, ki naj sloni na mejsebojni ljubezni, na mejsebojni zvestobi in na mejse bojni odkritosrčnosti. Ce se krše te podlage vsakega zakona, je konec za konskemu zadovoljstvu, konec zakonski sreči in je nravni propad rodbine skoro neizogiben. Ljubezen naj stvarja med zakonskima zaupnost in odkritosrčnost ter zvestobo, a če kateri del greši, naj mu pripoznanje in iz ljubezni izvirajoče od-puščenje na novo da nravno samozavest in na novo odpre dom zakonske sreče.
Liguori pa ima tudi glede zakonskega življenja vse drugačne nazore in to nazore, ki so vse prej kakor nravni.
Na vprašanje: »Sme-li žena tajiti storjeno zakonolomstvo v namen, da svoj greh možu prikrije«, odgovarja Liguori:
»Zakonolomna žena lahko dvoumno odgovori, da zakona ni prelomila, ker zakon vzlic njeni nezvestobi še obstoji. Če je pa svoj greh priznala pri spovedi, lahko reče, da ni kriva, ker je greh s spovedjo že odpuščen. Vtem slučaju taji lahko s priseg o.«
Gury, ki se tesno drži Liguorija, je ta nauk še obširneje utemeljil, popolnoma v'smislu, da sme žena dejanski storjeno nezvestobo s prisego utajiti, in v najnovejšem času je saksonski princ Maks ta nauk zagovarjal, dasi obsega ta nauk direktno navodilo, kako se naj nezvesta žena odtegne posledicam svojega dejanja, torej n a -vodilo za zakonolomstvo.
če nastane iz zakonolomstva otrok, potem žena tudi n i dolžna pripoznati, da otrok ni zakonski, tudi če so vsled tega zakonski otroci oškodovani. Naravno je, da svetnik, ki ima take nazore, tudi ne pripoznava svetih dolžnosti, ki jih imajo s t a r i š i do otrok. Na vprašanje »Ali je bogat za-konolomec, ki spravi svojega nezakonskega otroka v najdenišnico, dolžan, po-
WfW Dalje v prilogi*
vrniti najdonišnici troške za vzgojo otroka?« odgovarja Liguori:
»Nekateri potrjujejo to vprašanje, drugi je zanikujejo. letina je, da najde-nišnice niso ustanovljene samo siromakom v pomoč, marveč tudi zaradi bogatašev, ki so v nevarnosti, da pridejo ob dobro ime.
Torej zakonolomni stariši smejo svoje nezakonske otroke vreči v najde-nišnico, jih prepustiti bedi in še troškov za prvo vzgojo jim ni treba povrniti, da si bogataši le ohranijo dobro ime. Ljudem, ki so mnenja, da imajo stariši dolžnost skrbeti za svoje otroke in jih skrbno vzgojiti, da postanejo koristni člani človeške družbe, ljudem, ki menijo, da najdenišnice niso ustanovljene, da bi sprejemale nezakonske otroke bogatih ljudi, se bo taka morala seveda jako čudno zdela.
L'guori ima pa tudi o šesti božji zapovedi vse drugačne nazore, kakor drugi nravni ljudje. Nam jo popolnoma nemogoče, da bi le količkaj pojasnili nauke Liguorijeve o spolskih zadevah. Kaj tako nemoralnega, kaj tako gnusnega si nihče ne more niti v duhu predstavljati. Liguorijevi nauki so v tem oziru monstrozna negacija vsake nravnosti, strup za spovednike in strup za ljudstvo.
Kakor rečeno, ne moremo navajati izgledov, ker so svinjarije take, da postane človeku slabo, če jih čita. Pač pa rotimo stariše, naj skrbno pazijo na svoje otroke, ki hodijo k spovedi. Tudi pri nas se tu in tam praktira liguorijanstvo v najgrši obliki tako, da mnogo dostojnih gospe in deklet že davno ne mara več k spovedi hoditi.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13 septembra.
— Splošna in jednaka volilna pravica« Z Notranjskega se nam piše: Zadnjič je dr. Žlindra v Cerknici »farbal« ljudi s splošno in jednako volilno pravico. Če mu je res za tako volilno pravico, naj izposluje, da se bo tudi knez Win-dischgraetz zanjo izrekel. Kolikor poznamo kneza VVindischgraetza, ne verjamemo, da bi on hotel svojemu kočijažu priznati tisto volilno pravico, kakor bi jo imel on, saj doslej še kmetom ni pustil voliti po svojem prepri čanju, marveč so morali vedno tako voliti, kakor je on ukazal, sicer niso dobili več zaslužka. Šusteršič zleze knezu VVindischgraetzu pri vsaki priliki pod suknjo. Radovedni smo, ksj bo zdaj rekel knez VVindischgraetz, ko je Šusteršič vse veleposestnike, vse grofe in barone, torej tudi kneze proglasil za oderuhe in tepce. Priporočamo knezu AVindischgraetzu, naj si pusti preložiti, kar je Šusteršič na raznih shodih govoril o kranjskih veleposestnikih in a r i s t o k r a t i h. To bo poučno berilo za Njegovo svetlost!
— Klerikalni „tabor" v Ljubljani, ki je napovedan za dan 12. oktobra, se bo vršil na prej Piklovem svetu v Frančiškanskih ulicah. Ta svet je sedaj last konsorcija, kateremu stoji na čelu dr. Gregorič. Kakšne namene imajo klerikalci s tem shodom, to je razodel škofov »Slovenec« v četrtek. Poživljal je naravnost na uboj in bil vsled tega konfiscira n. Z ozirom na brezmejno ščuvanje na klerikalnih shodih in v klerikalnih listih apeliramo na občinski zastop, naj ukrene, kar je po trebno za javno varnost. Več o tej stvari ne bomo pisali, pač pa apeliramo na vso Ljubljano, naj bo pripravljena na klerikalni »tabor« 12 oktobra.
— Mohorjeva družba in celovški škof« »Gorenjec« je v zadnji številki naznanil, da je družba sv. M o horja dala celovškemu škofu dr. Kahnu precej znatno posojilo. Ta vest nas je nemilo zadela. Ze dejstvo samo, da si gre nemški škof dr. Kahn delat dolgove pri slovenski družbi sv. Mohorja, ne vzbuja veselih občutkov. Zakaj si škof ni izposodil denarja pri kakem denarnem zavodu, kjer bi ga prav lahko dobil, zakaj si ga je izposodil od družbe, kateri je le škodoval, koristil pa ničesar? Znana stvar je, da je škof Kahn ustanovil v Celovcu nemško tiskarno ter s tem odvzel družbi sv. Mo horja jako mnogo zaslužka. Prej je imela družba sv. Mohorja vsa dela za duhovščino, zdaj pa ima vsa ta dela škofova nemška tiskarna. Škof je sicer po krovitelj družbe sv. Mohorja, a ljubil je
ni nikdar. Sedaj, ko je potreboval denar, pa se je spomnil te družbe in jo »na pumpal«, mesto da bi šel h kakemu denarnemu zavodu. Nam se to zdi jako sumljivo in kar ne moremo se iznebiti bojazni, da si je škof izposodil denar pri družbi sv. Mohorja, ker ga sploh ne misli vrniti. Pomisliti se mora, da je družba sv. Mohorja zasnovana kot cerkvena bratovščina, s katero škof lahko stori, kar hoče inje popolnoma i izključeno, da bi ta cerkvena bratovščina škofu posojeni denar kdaj iz tir jala. če ! škof sam ne bo plačal — bo denar i z-| gubljen. In ta denar je nabran v slo-I venske kulturne namene, a namesto, da se porabi v korist slovenskega naroda, ga bo celovški nemški škof za pravil za svoje politične, zasebne ali kake druge namene, gotovo pa ne v slovenske narodne in kulturne namene.
— Ivan Nabergoj. Včeraj so na prijaznem Prošeku izročili materi zemlji smrtne ostanke nepozabnega rodoljuba in prvoboritelja Ivana Nabergoja. Pogreb je bil velečasten in je posvedočil, kako spo štovan in priljubljen je bil pokojnik. Zbralo se je ogromno ljudstva iz okolice in iz Trsta, na čelu vsem vsi slovenski člani mestnega zastopa tržaškega. Iz Ljubljane so prihiteli kot zastopniki narodno-na-predne stranke gg. dr. Ferjančič, dr. Kušar in dr. H. Dolenc, kot zastopnika klerikalne stranke gg. Povše in dr. Ign. Žitnik, iz Gorice je prišel g. Gabršček, iz Istre poslanca Spinčič in Trinajsti e. Zbralo se je pa tudi mnogo drugih pokojnikovih prijateljev iz vseh strani slovenske domovine. Iz Sežane so prišli okrajni glavar g. Rebek in mnogo uradnikov, a ti so prišli kot Nabergojevi osebni prijatelji, ne kot zastopniki tržaške vlade. Tržaška vlada in tržaški municipij namreč pri tem pogrebu nista bila zastopana. Lahoni še pred velečastjem smrti niso prikrivali svojega sovraštva do moža, ki je največ storil za probujenje Slovencev v Trstu in v okolici. Postopanje tržaške vlade je pa b r e z t a k t n o s t prve vrste. Pred hišo žalosti in pri grobu je pelo pevsko društvo »Hajdrih« prav iz borno. Na grobu je najprej govoril istrski deželni poslanec g. M. Mandić, ki je v krepkih besedah opisal vrline in zasluge pokojnikove za slovenski narod, katerega je ljubil z vso strastjo svojega srca, ter v velikih potezah označil Nabergojevo delovanje v javnosti od tistih čaaov, ko je prvič v tržaški okolici razvil slovensko trobojnico, pa do onega časa, ko so L^hi osleparili Nabergoja in ves slovenski narod, za jedini državnozborski mandat tržaški. Govoril je potem g. dr. Ferjančič, ki je naslikal kromeniti značaj umrlega rodoljuba in njegovo idealno domovinsko ljubezen ter rotil navzt čne, naj ostanejo zvesti idejam, ki jih je zastopal Nabergoj. Ko so položili pokojnika v zemljo, je bilo pač V3ako oko rosno. Nabergoj počiva sedaj na proseškem pokopališču — a daj mila usoda, da bi njegov duh osta' med njegovimi rojaki in jih vodil naprej po joti, katero jim je on kazal, in ki vodi h končni zmagi.
— V obrambo škofa Antona Bonaveniure nam je poslala pobožna ženica naslednje prijazno pisemce: »Jest Vašig cajting še enkol nisem brala, Vi ste s hudiČam u žlaht k teku hedu pre gajnnte našo pastirje, k jeh jo sam Buh postavu. Posebu gnadlivga firšta jen škofa. Pravi so m pa, de ste pisal de škof rad štrukle jejo, Vi ste s hudičam u žlaht zatu teku pregajnate gnadlivga firšta in škofa. J6st pa vem, da škof enkol štruklov ne jejo. Jen zatu prekl čte tisto od štruklov. Keder prideja škof h nam, jem damo šunken pa medena potica. To jejo rad, pa ne štruklu ampak medena potica. Po-zdravlam Vas lepo pa delejte pokuro za soje grehe pa pestite vase cajtinge k sa obsedene. Pa pestite škofa per gmah pa gespuda Nadraha, pa rajš povejte kaj jeja dohtar Taučar k sa teku debel škof so pa sehi. Le mirkejte kaku boste na sodn dan rajtengo dajal za tiste štrukle.«
— Učiteljska imenovanja. V zadnji seji deželnega šolskega sveta so bili med drugimi imenovani: Nadučiteljem na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani g. Fran Ga b r š e k , na mesto gosp. Gabrška pa g. Jakob Dimnik.   Na iz
praznjena učiteljska mesta v Ljubljani so imenovani gg. Fran Ga r t n e r v Kranju, Pavel Gorju p v Kamniku in g. Ivan B e r n o t. Imenovani so nadalje: za Bled g. Avgust Jonsko, za Čatež gosp. A. Vidmar, za Breznico gdč. Karolina Damjanovič, za Banjaloko gdč. Frančiška M i k e o , za Leskovec gdč Angela B a u t e k , za Bohinjsko Bistrico gdč. Frančiška Zemljan, za Planino g. Anton K r ž e , za Št. Rupert g. Ivan Simon-čič, za Rako gdč. Ljudmila Crne, za Št. Janž gdč. Ana Kopač, za Dob g. M. Hiti, za Hrušico g. Jakob Ce puder, za Zatičino gdč. Ernestina Zajec, za Tržišče gdč. Marija Garbajs. V začasni pokoj je šla g. Apolonija D o 1 i n š e k v Št. Vidu pri Cerknici.
— Iz deželnega gledališča-
15 t. m. ob 3. popoldne se vrši v deželnem gledališču komisionalni ogled zastopnikov deželnega odbora, »Dramatič nega društva«, »Theatervereina« in gasil nega društva. Lkušnje, ki so se vršile doslej v dvorani v II. nadstropju, se začno prihodnji teden na odru.
— II. slovenska umetniška razstava. Arrangement te razstave bo docela drugačen kakor je bil prvi. Nova stojala se dovrše te dni. Radi gorenje luči v veliki dvorani »Narodnega doma« bo razsvetljava mnogo ugodnejša, kakor je bila v »MeBtnem domu«. Razstavo uredč gg. Jakopič, Grohar, Strnen in Žmi-tek. Plakat slika g. Grohar. Tudi II. raz sUva se otvori slovesno. Društva in dijaki budo imeli znižano vstopnino.
— Primarij dr. V. Gregorič se je vrnil iz svojega potovanja.
— 20letnica „Lire" v Kamniku. Prelepe pevske slavnosti v Kamniku udeležila se je tudi deputacija hrvatskega pevskega društva »Sloga«* v Zagrebu. V deputaciji sta bila gg. pl. Dorotka in K o z 1 o v i ć.
— Č. članom šišenskega „Sokola" se daje na znanje, da je pri tvrdki »I. Vindiš, Praga-Smiehov« naro čeno telovadne orodje dcšlo. Pri jutršnem prvem občnem zboru »Sokola« bo telo vadnica že urejena in prihodnji teden se prične z redno telovadbo. Bratje Sokoli! Na svidenje jutri ob 10. uri zjutraj v novi telovadnici v J. Vodnikovi hiši št. 62, kjer so nahaja čitelnica, nasproti cerkve.
— Umrl je v Gradcu vladni svetnik v p. gosp. dr. Josip Unterlugauer. Pokojnik je bil rodom Novomeščan. Dasi j 3 dolgo časa služboval kot vojaški zdravnik, je vendar ostal zvest svojemu narodu. Zlasti je bil velik prijatelj slovenskih dijakov ter jih rad podpiral. Leta 1878. je bil v Banjaluki štabni zdravnik, potem pa prestopil k bosanski vladi kot sr.nitetni referent. Tudi v Bosni ni pozabil pokojnik nikdar, da je Slovenec. Bodi vrlemu možu zemljica lahka.
— Utopil se je 12. t. m. v Dravi v Ptuju Bruno Toplak, učenec IV. razreda ljudske šole in sin g. Frana Toplaka, c. kr. davčnega oficiala v Ptuju. Nesrečni dečok je šel ob pol 9. uri zjutraj iz sta novanja, ki je tik Drave, v privezan čoln ribit, čoln izgubi ravnotežje, deček pade v vodo in izgine v valovih. V bližini na hajajoči so pijonirji ga sicer kmalu izvle-čejo iz valov, a vsi poskusi oživljenja bili so zastonj.
— Iz Rajhenburga se nam piše: V svojem malem imcnju pole«; Rajhenburga je po daljšem bolehanju včeraj zjutraj preminul vpokojeni župnik, g. Fran Ksaverij AValter, v 67 letu svoje dobe. Rajni se je bil narodil 24. oktobra 1835 1. v Vojniku. Latinske šole je dovršil v Celju, a bogoslov-ske v Celovcu in Mariboru. 1879. 1. je prišel sem župnikovat, ter po IG letnem službovanju 1. 1895 stopil v pokoj. — Pokojnik je bil širom znan kot zelo teloranten in koncilijaten duhovnik, silo zabaven društvenik in dober pevec-basist. Bil je dober narodnjak, darežljiv in izvanredno gostoljuben, zato pa zapušča le neznatno imovine. V Rajhenburgu je ustanovil čitalnico in kateri je bil tudi prvi predsednik. S svojim vpokojenjera je odložil to čast. Iz svojega žepa jej je bil nabavil veliko Vodnikovo sliko ter glasovir. Bil je je tudi soustanovnik tukajšnjemu gasilnemu društvu in posojilnici. Za časa svojega kapelovanja v Sevnici stekel si je i tam za narodno društveno življenje zaslug, vzlasti kot soustanovitelj bralnemu društvu. S pokojnikom lega v grob kos starega Rajhenburga
in jeden tistih duhovnikov stare korenine, ki so od dne do dne redkeji mej nami. Dasi mu je bil sedanji stan v videmskej župi, pokopali ga bodemo v soboto, 13. t. m. ipak le v Rajhenburgu, ker je bil izrazil željo, da želi počivati mej nekdanjimi svojimi župljani in prijatelji. Bodi pošt enjaku-pokojniku blag spomin !
— Roparska družba.   Iz Jare*
nine se poroča, da so se v Slov. goricah pritepli roparji; govori se, da so beguni iz Ogrskega in Hrvatskega. Ropajo ponaj-več po šentjakobski župniji ter nadlegujejo ljudstvo ponoči in po dnevu. Kradejo, kar jim pride pod roko, zlasti vino; baje jih je okoli 30, oboroženi so s samokresi. Vrhutega napadajo tudi ljudi; tako so že pri belem dnevu oropali dve ženski inju težko pretepli. Orožniki jih zasledujejo, a dobili so šele tri zločince. Prestrašeno ljudstvo spi na prostem, ker se boji prenočevati v hišah radi požiganja.
— Bogata trta. V Gradcu se na haja na vrtu neke hiše trta z 1191 grozdi. Pred loti je imela trta le 500 grozdov, a marljivemu vrtnarju se je posrečilo s skrbnostjo število grozdov tako pomnožiti. Grozdi so beli in izborne kakovosti.
— Izpred porotnega sodišča.
Nevaren tat. Sinoči se je završila obravnava zoper Franca Pirša, vulgo Košarjev iz Mengša, ki ga je zasačil svoječasno v tukajšnji zastavljalnici policijski uradnik Toplikar, ko je zastavljal pri Vilfanovih na Črnučah ukradeno zlatnino in srebrnino. Izdal se je za Janeza Hribarja ter še pred sodiščem trdil, da je te dragocenosti kupil od neznanega moža v Trstu za svojo nevesto. Pri hišni preiskavi so našli pri njem celo zbirko ur, verižic in zastavljalnih listov za 1568 K. Povsod ga opisujejo kot zelo nevarnega tatu in pretepača, ki se le s tatvino živi. Bil je že neštevilnokrat kaznovan zaradi tatvine, pretepa, vlačuganja itd. Obsodili so ga na šest let težke ječe. — Očeta ubil. Danes zjutraj se je začela obravnava zoper 241etnega kočarjevega sina iz Most Franca Gepica, ki je dne 2. avgusta t. 1. v prepiru svojega 671etnega očeta Janeza Gepica tako osuval in pretepel, da je isti dva dni pozneje umrl. Obtoženi se izgovarja, da je bil žganja pijan ter se je moral proti očetu braniti. Porotniki so tudi bili prepričani o popolni pijanosti ter ga oprostili.
— Mednarodna panorama. Z
veseljem pozdravljamo drugo sezono tol nam priljubljenega umetniškega zavoda, Težko smo ga Čakali! Ta teden je na vrsti naša domača dežela: Belopeško jezero, Kranjska gora, Peričnikov slap, Bled, Bohinjsko jozero, Kranj, slike ob Tržiču, Medvode, Ljubljana, Kamnik, Postojna, Kočevje . . . Kdo bi vse to našteval! Trgovec pravi: »Dobro blago se samo hvali.« Mednarodna panorama tudi ne potreouje priporočila, kajti kdor ja ta umetniški zavod enkrat posetil, pride zopet in zopet nazaj.
— Po  izgredih  v Zagrebu.
Preiskava radi velikih izgredov proti Srbom se nadaljuje in zapre policija skoro vsak dan kakega novega junaka. Časnikarja P e r s i ć a , sotrudnika »Brv. Prava« in kršČ.-socialnega agitatorja Ilinkota Si-rovatka je policija že izročila sodišču. Aretirala je pa tudi brata tega Sirovatke, Ivana SirovatkO, ki je zadnjič v Ljubljani rogovilil, in pravnika Tkalčiča, sina odvetnika dr. Tkalčiča. Najbolj kompromitiran je krščanski socialist Sirovatka. Uradne »Narodne Novine« so zadnjič trdile, da pri izgredih ni bilo nič pokradenega. To ni resnično. Zdaj so se dobile priče, ki so videle, kako so si ženske razdeljevale kavo in drugo iz srbskih prodajaln odneseno blago. Pa še nekaj prav zanimivega se je razkrilo. Govori se, da je po pričah dokazano, da sta železni zastor na valjcih pri Gjukovi trgovini odprla »prav umetniško« dva ljubljanska krščanska socialista. Če je to resnično, tega ne vemo, a se že izkaže.
— Hiter konec najnovejšega Štrajka. Iz Trsta se nam poroča: Včeraj zvečer so imeli socialisti zopet shod. Predsedoval je tisti Pittoni, ki ga je »Sole« najbolj kompromitiral. Navzočni vladni komisar Pechotsch je zbranim socialistom pojasnil, da zakon vladi ne daje moči, da bi zatrla list »II Sole«, da
je ta zahieva bedasta. Ko bi vlada imela to moč, bi v Trstu marsikak list več ne izhajal, je dejal komisar Pechotsoh. Po dolgi razpravi so socialisti končno vendar prišli do spoznanja, da s štrajkom ničesar ne opravijo. Sklenjeno je bilo štrajk ustaviti. Včeraj iz Gorice došlo vojaštvo se lahko vrne domov. Ta štrajk, ki je sicer komaj 48 ur trajal, je jako značilen. Naperjen je bil proti listu, ki je — pod dru gim imenom — takorekoč iz nič ustvaril v Trstu s oc i a 1 d e m o k r a • tično stranko. Dokler ni Camber z »Avantijem« začel dela, je bila socialno demokratična stranka v Trstu popolnoma brez pomena. Pozneje pa so razni prebrisanci izpodrinili Camberja, ker je imel prevelik vpliv na delavstvo. Zadnji čas je začel »Sole« ostro vojno proti tačasnim voditeljem socialno-demo-kratične stranke. Očital jim je dolgo vrsto sleparij, očital jim, da delavstvo brez vestno i z k o r i šč a j o v s v oj e o se b n e namene. Namesto da bi bili prizadeti voditelji »Sole« tožili, namesto da bi bili priobčili račune in zahtevali, da nepristransko razsodišče vse preišče — uprizorili so štrajk in zahtevali, naj vlada nekaj stori, česar nima pravice storiti, naj prepove izdajanje lista, ki je postal socialno demokratičnim voditeljem tako nadležen. Lepe pojme o časnikarski svobodi imajo ti socialno demokratični voditelji v Trstu! S silo, z brutalno silo bi radi ubili list, katerega se ne upajo tožiti. V tem oziru so soc.-demokrati popolnoma podobni klerikalcem. Toda s štrajki in z upitjem še niso socialisti ovrgli »Sole ovih« obdolžitev. Če jim je »Sole« storil krivico, naj mu to dokažejo, dokler pa tega ne store, ne bodo s štrajki nikogar prepričali, da so nedolžni. Žalostno pri tem je le, da se puste delavci tako za norca imeti.
— Iz Doba se nam piše: Veselica, katero je priredilo prostovoljno gasilno društvo, se je obnesla. Če ni bila udeležba taka, kakor smo pričakovali, se imamo zahvaliti županstvu v Dobu, katero je na katoliški podlagi storilo vse, da bi pač ne bilo veselice, da bi bilo prostovoljno gasilno društvo popolno uničeno. Županstvo je namreč videlo, da so priprave silne in ž njimi tudi stroški, zato je iz posebne naklonjenosti do gasilnega društva, katero je namenjeno le v občni blagor vsakogar, poiskalo vse instance, da bi preprečilo veselico. Tega sicer ni moglo doseči, doseglo pa je, da ste nam bili prepovedani obe igri, če prav nam jih je glavarstvo že dovolilo. A ne samo to, raznašali so tudi neresnične vesti, da se sploh nič ne vrši, da ne bo smela svirati niti domžalska godba. S tem so hoteli odvračati prosto ljudstvo, kar se jim je tudi nekoliko posrečilo, ali vsi niso šli na limanice. Poleg prostega ljudstva, katero je bilo silno ogorčeno nad umazanim početjem župana, kateri je to storil le iz sebičnosti in dobičkaželjnosti, ker se veselica ni pri njem vršila, in poleg mnogih uradnikov in gasilnih društev »Kamnik in Lukovica«, smo imeli tudi odlične goste, kakor barona in graščaka g. Rechbacha, graščaka g. Pelikana, katera sta veliko darovala, da bi se stroški ložje pokrili. V obče so bili udeležniki, vkljub vsem intrigam nasprotnikov, zadovoljni in so se ves čas dobro zabavali, k čemur so pripomogli gg. pevci, kateri so jako dobro izvršili svojo nalogo, potem razni klovni, na plesišču pa — Go-riandoli-corso. Posebno sta ugajali proda jal ki šopkov in razglednic, gospodični A. Januševa in M. Terpinčeva, bili sta v na rodnih nošah. — Nasprotniki torej niso dosegli, kar so nameravati, blamirati gasilno društvo in napredno stranko, blamirali so le sebe. Tega mnenja je tudi prosto ljudstvo in tu bi lahko rekli po receptu dr. Šusteršiča: »prostoljudstvo je govorilo in izreklo svoje mnenje.«
— Na §t. Jernejski sejem dne
25. avgusta t. 1. prignalo se je čez 1200 goved, 3000 svinj in 200 konj. Kupčija je bila jako živahna, ker je došlo veliko kupcev iz Štajerske, Koroške in drugih strani.
— Zborovanja- Danes ob 8. uri zvečer zboruje »Društvo tiskarjev na Kranj ekenn« v Auerjevem vrtnem salonu; v Hafnerjevi pivovarni pa društvo avstrijskih železniških uradnikov. — Jutri dopoludne Ob 9. uri zboruje v Pockovi gostilni v Sv.
Florijana ulicah strokovno druStvo strojarskih pomočnikov. — Slovensko pevsko druitvo »Lipa« ima istega dne popoludne izvanredni občni zbor v društvenih prostorih na Sv. Martina cesti štev. 10. — V gostilni »pri klavnici« zborujejo jutri ob 10. uri dopoludne zidarski in tesarski delavci.
— V prid družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršila domača veselica v nedeljo, dne 14. t. m., v gostilni »Prešernov hram«, Rožne ulice št. 29. Spored: Tamburaška godba, šaljiva pošta, prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost.
— Cirkus Enders. Predstave tega cirkusa so vedno jako dobre in zaslužijo zanimanje občinstva. Skoro pri vsaki predstavi so nove točke. Občinstvo je jako zadovoljno, (cirkus ostane le še malo časa tu.
— Slaba sala. Ivana Urel v Ni keldorfu pri Ljubnem je dobila iz Ljubljane brezimno dopisnico, v kateri se ji je pisalo, da se je njena hči Terezija Urel tukaj ubila. Mati se je vsa preetrašena podala na pot v Ljubljano, a ko je prišla v hišo, kjer služi hčerka, jo je ta pozdravila s »servus mama«.
— Pri stroju je ponesrečil včeraj dopoludne Franc Kresse, strojevodja v premogovniku v Kočevju Mazal je nov stroj, ko je bil v teku. Stroj ga je zgrabil za desno roko in mu pretrgal žile. Pone srečenca so pripeljali v bolnico.
— V bolnico so pripeljali včeraj popoludne Ignacija Stupico, hlapca na Vrhu pri Moravčah. V šali ga je hotel neki delavec vreči na voz, pa je padel na tla in se težko poškodoval. Na večer je v bolnici umrl.
— V blaznico so odpeljali danes zjutraj bivšega Bolaftijevega hlapca Franceta Kotarja, stanujočega v Ravnikarjevih ulicah št. G. Ponoči se mu je zmešalo.
— Dežnik odnesel je nekdo so-licitatorju Ivanu Kocjanu, ko se je bril v Gradiševi brivnici. Dežnik je črn in ima rujavo palico v podobi koru/.ne slame. Gospod, ki je dežnik po zmoti zamenjal, naj ga prinese nazaj.
— Na tla podrl je včeraj popoludne v Vegovih ulicah mehanik E. St. 41etno deklico Olgo Smerkolovo, hčerko črevljarskega mojstra g. Smerkola v Hil-šerjevih ulicah št. 4. Deklica se je zaletela v kolo.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvoru 44 oseb.
— Izgubljene reči. Na Dolenjski cesti je bila izgubljena srebrna anker re-montoar ura z nikelnasto verižico.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 31. avgusta do 6. septembra 1902. število novorojencev 14 (=20 7°/00), mrtvorojenec 1, umrlih 15 (=22 2°/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 1, za različnimi boleznimi 14. Med njimi je bilo tujcev 5 (=33 3%), iz zavodov 8 (=55 5°/0). Za infekciozninu boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za vratico 6 oseb.
* Najnovejše novice. 8. avstrijski shod za riborejo se je otvoril včeraj na Dunaju. — Zaradi draginje mesa na Nemškem sta prosila mestna magistrata v Bavruthu in Sch\vabachu državno ministrstvo, naj vlada zopet otvori meje za uvoz živine. — Sestro maščeval. Pred nekaterimi dnevi so našli v Bolonji bogatega grofa Bonmartino umorjenega. Sedaj je izpovedal tast umorjenega, sloveči klinik profesor Murri, da je umor izvršil njegov sin, kije s tem maščeval svojo sestro, grofovo ženo, katero je mož v zvestobi goljufal in potniki pretepal. Morilec je baje zbežal na Srbsko. — Princ Braganza, ki je bil zaradi znane nenravnosti v Londonu te dni pred porotniki, je oproščen. — Vlak je padel v reko blizu Madrasa z angleško pošto in podrl se je most. Mnogo potnikov je utonilo. —■ Kolera v Egiptu. Predvčerajšnjem je bilo zopet prijavljenih iz cele dežele 1350 slučajev kolere. Od 15. julija je zbolelo za kolero 20.328 oseb, umrlo jih 1G.209. — Agenta so ubili ogrski kmetje v Bako-nvszegn, ker jim je zarovalna družba, katero je agent zastopal, pri požarih premalo izplačala. — Nasledki vojaških vaj. Pri Halberstadtu je na vajah vsled napornega potovanja umrlo 9 vojakov, 28 pa jih je nevarno zbolelo. — Prisego je odpovedal pri sodišču v Stuttgartu neki mož kot priča, češ, da ne veruje v Boga. Obsodili so ga v dvodnevni zapor.
* Pisateljski jubilej grofa Tolstega. Te dni je imel Toljstoj svojo 50 letnico pisateljskega delovanja. Star je 74 let. Samo list „Novoje Vremja" je pri-
nesel gorko pisan Članek o delovanju Tolstega, drugi listi so molčali. L. 1852 so izšle prve povesti Tolstega: Iz dobe otroške, jutro vlastelina, kozaki in napad.
' Iz slovanskega sveta. V Pe trogradu nameravajo ustanoviti veliki mu zej izključno za spominke po carju Petru Velikem za I. 1903, ko bodo obhajali dvestoletnico,  odkar je zgradil Peter Veliki Petrograd. — Znani   ruski  astronom dr žavni svetnik p I. \Vild, dolgoletni ravnn telj petrogradske zvezdarne in utemeljitelj mnogih meteorologičnih postajna Ruskem, je 9. septembra  umrl  v  Curihu. — L u žiški  Srbi  so najnovejša nevarnost za Nemčijo.   Lužiški  dijaki so se zbrali na shod in strahopetni  nemški  list trobenta v svet, da se nameravajo  Lužičani zdru žiti s cehi   ter ustanoviti  v*-liko slovansko državo. —  P r. Naval,  bivši član dunajske dvorne opere, pride 27. t. m na gostovanje   v   Prago.    Prva umetnikova partja   bo    naslovna    uloga Masem-tove opera »Werth er«. Potem nastopi v opo rab »G ar m en«, »Violetta« in »Pa ust in   Margareta«. —   »Pravit. Vest« objavlja  nekatere  določbe strani disetpli narnega sodišča na vseh  vseučiliščih, ki so    podrejena    ministrstvu.     Člani so dišča    bodo    vseučiliščni    profesorji. — Kar zadeva kompeteco, sodijo v področje vseučiliščnega sodišča spori  med dijaki, profesorji in uradniki in nekateri dijaški izgredi. — Kazen za zakonsko nezvestobo   na   R u 8 k t m.   Na gospodarstvu sadeškem v kaiiški gaber ni ji se je zgodil te dni  nenavaden slučaj kazni za zakonsko nezvestobo. Kmeta in mlado dekle so vpregli vaščani v voz,  na vrat so  jima  dali  komate, v usta brzde in z biči  so  ju silili, da vlečeta voz.   Z t vozom je stokala mlada  ženka  ter prosila: »Prizanesite mu, jaz  sem  mu  že odpu stila«. — Enak dcgodljaj iz življenja ju skega ljudstva opisuje tudi pisatelj Gorkij.
* Novi roman E. ZoSe, »Resnica«, je začel izhajati v pariškem listu »Aurore«. Roman tvori 3. del cikla »Š'i-rije evangeliji«, čegar prva dva dela: »Plodnost« in »Delo« sta izšla tudi že v raznih prevodih. Roman »Resnica« je za Francoze ektuvalne važnosti, ker slika pogubni vpliv klerikalne vzgoje. Zola slika rimski klerikalizem kot pugubonusno, protisocialno, poneumnjujočo in zastrupljajoče moč, katero mora inteligenca udu siti. Roman se obrača proti duhovniškim šolam ter slika tragičnost zakona svobodomiselnega moža z zaslepljeno, v duhovniških mrežah živečo ženo ter boj med tema konstrastoma za otroka. Roman izide v kratkem v nemškem prevodu v Lipsiji.
' Lasje in moda. Ni še dolgo tega, ko so si ženske barvale lase z nenaravno rumeno barvo. Sedaj pa so si iz mislile Parižanke zopet nekaj novega, s čimer si kaze svoje od narave lepe lase. Crnolaske si praše svoje lase z rudečim, rjavolaske z bronastim in plavolaske s temnordečim praškom. Sedaj menda Parižani ne poljubljajo las svojih izvoljenk, ker bi imeli sicer — bronsirana ustna. Sploh so ti praški kaj nevarni za nezveste može, ter lehko čestokrat izdajajo njih suknje skrivne ljubavne zveze.
* Ljubezenska tragedija. Na Dunaju so našli, kakor smo že poročali, v arzenalu, v stanovanju nadporočnika J. B^tke, ki je sedaj na vajah v Steinfeldu, mrtvo pomožno delavko Ano Svobodovo. 19 letno dekle je bilo v poročni opravi z mirtmm vencem v laseh; ležalo je v krvi na tleh. Svobodova je bik«, ljubica nadpo ročnikovega sluge Josipa Maiouška in bi imela postati v kratkem mati. Matoušek je prišel 9. t. m. na Dunaj in se je sešel v stanovanju svojega nadporočnika s Svobodovo. Popoldne je ostavil stanovanje, zvečer pa so našli v odprtem stanovanju dekle ustreljeno in na tleh revolver ter listek, na katerem je bilo zapisano, da hočeta oba skupno umreti. Toda o Ma tousku ni bilo sluha. Sumi se, da je on ustrelil svojo ljubico, zato so ga zaprli.
* Kuga. V Odesi na Ruskem se je pojavila kuga. Od 10 junija do 7. t. in. so imeli Že 17 slučajev kuge.
' Koliko črnila se porabi v pariških šolah. Mesto je kupilo ravnokar pri prićetku pouka v avopli elemen Uraih šolah 17.000 litrov črnila za 8000 frankov. In ta množina bo jedva zadostovala, ako se pomisli, da obiskuje pariške elementarne šole 180000 dečkov in deklic, ki porabijo posebno v prvih razredih za okorne črke in packe lepo množino črn da.
' Zgledno mesto je dal Bezidati na bregu Miciganskega jezera med Cika goni m Mitwaukee bogati čudak Duvvie. V mestu, ki šteje že sedaj 10000 prebi valcev, se ne prodaja ne tabak, ne opojne pijače, tudi ne sme biti ne igralnic, ne gledališč, i. t. d. Vsakdo dobi primerne zemlje v najem do 1. 3000, a desetino dohodkov mora dati v dobrodelne namene.
Anarhisti v Ameriki. Dne
21. m. m. se je zbralo v nevvyorškej »Irving Hali« na tisoč anarhistov, med katerimi je bilo tudi kakih 300 žensk. Med drugimi govorniki je bil tudi znani urednik M. Queen in urednik »Oesterr. Ung. Zeitung« Rudolf Grosamann, katera
sta znana še izza patersonskih nemirov. M. Queen je strogo napadal vse vlade in posebej še ameriško, dočim je Grossmann priporočal revolucijo. Gemu so zabavlljati ami-r ški vladi, ne vemo, kajti anarhisti bi |e| morali biti celo hvaležni, ker vlada zakonov proti anarhistom ni sprejela in je tozadevne predloge, katere je evro pejsko časopisje veselo pozdravljalo kot potrjeni zakon, odločno zavrgla. Zborovanje se je zaključilo z glasnim kričanjem »hura anarhij««.
* Večerja za 125.000 K. V gradu »Beaulieu« vršil se je 25. avgusta sijajen sprejem. Kdor spari a k takozvanim »odhčnjakom« se je gotovo odzval povabilu milijonarke Vanderbittove in jo obis kal v njenem letovišču. V to svrbo je bila njt-na hiš;i razkošno okrašena, kajti Van-derbiltovo je stala večerja nič več kot 25 000 dolarjev. V zabavo gostov je najela gospa nad sto uim-lnikov ne\v vorškega gledališča, tako, da tako slavnosti v Ne\v-portu še ni bilo. Pot, ki vodi do vile, okrašena je bila s palmami in najdražjimi cvetkami. Hodnik je bil okrašen z rudečim suknom in razsvetljen z električnimi luči. Za garderobo so zgraditi posebni pavilon. Pri stopnicah sprejemala sta Van-derbiltova goste ter jih vodila v gledališko dvorano, katera je bila bogato okrašena Hodniki in stebri so bili okrašeni s cvetlicami, med katerimi je svetilo brez števila električnih žarnic v vseh barvah. Družabna soba je bila okrašena izključno le z ameriškimi »Beauty« vrtnicami; sprejemna soba z zvončki, čitalnica z orhide-ami in jasminovim grmom. Po predstavi se je vršila pojedina, v katerem Času so gledališčeJ spremenili v plesno dvorano. Prvi ples je bil kotiljon. Plesalci so dobili krasne darove. Potem se je vršila druga večerja in zjutraj so gostje ostavili »Beaulieu. To je veljalo 125000 K.
* Duhovniki proti spomeniku Benana. Občinski svet francoskega mesta Pregnier je sklenil, da postavi slavnemu uče-njaku Renann, pisatelju dela „Življenje Kri stasovo," spomenik ter imenuje po njemu tudi ulico. Toda S21etni mestni župnik Le Gotl' se je temu uprl in je pisal županu pismo, v katerem pravi: „Bojim se, da ne bo slavljenje največjega žalilca Kristusovega ter odpadnika, ki se je kakor Judež obogatel s tem, da je izdal svojega Boga, ki je umrl v blatu greha, da ne bo to slavljenje jiri-neslo mestu nesrečo!-' Nadalje grozi Župnik, da bo branil vsakomur stanovati v Renanovi ulici, nikdar ne pojde procesija po njej, nikdar ne bo dovolil nesti sv. popotnico v obližje onega, ki je tako žalil Boga. „Najboljše bi bilo, prepustiti Renana pozabnosti, ker le tako je možno olajšati njegovo trpljenje v večnosti." Ker se je pridružil duhovnikom tudi škof, in je protestiral, da bi dobil ., re negat" spomenik, četudi je bil eden najskiv nejših pisateljev zadnjega stoletja, so tudi najzmeruejši republikanci zelo razdraženi radi te ozkosrČnostL
' »Časnikarska raca". Spočetka 19. veka je postala navada, da so si časni karji v dobi „kislili kumar*, t. j. v času, ko ni nobenih važnih novic, sami izmišljali seu-začne dogodke za svoje liste. Tako si je izmislil Bruseljčan, Cornelissen povest o po-žrešnosti rac. Spisal je feljton, v kateri je pripovedoval, da so vzeli 20 rac. Eno bo skuhali s perjem vred ter jo sesekali ter dali ostalim P.» racam, Požrle so jo takoj. Nato so skuhali in sesekljali 19. raco in jo dali ostalim iS racam. Požrle so jo takoj. Nato so isto storili z 18. 17., 10., in tir. racami. Race so žrle neprestano in skoraj brez odmora, požile vse, dokler ni ostala samo še ena. A tudi ta ui bila najrajše še nadalje žrla. Ta izmišljena povest je povod frazi ..časnikarska raca", ki pa se je v zadnjih letih spremenila v „morsko kačo".
* Čarovnica v Černovicah. V
Crnovicah je bila obsojena nedavno neka Marija Mizealo na osem mesecev zapora kot čarovnica in vedeževalka, ki je s hudičem v zvezi. Imela je med {iraznovernim ljudstvom a tudi med najboljšimi krogi jako razširjeno klijentelo. Bila je radi svojih sleparij že 6 mesecev zaprta, a jedva je prišla iz zapora, je obljubila nekemu kmetu, kateremu se je žena izneverila in je ljubila druzega, da mu pomore v enem tednu do ljubezni nezveste soproge. Kmet je plačal za to „čarovnici" loO K ; toda ker se ljubezen žene le ni ho tela povrniti, je tožil kmet „čarovnico-.
* Kristus pride! V vseh večjih londonskih časopisih je bilo te dni citati čudno prorokovanje nekega očividno prismojenega verskega fanatika. Prorokovanj a govore o dogodkih, ki se dogode med letom 1900' in 1926 in kateri se bodo završili g tem, da se končno — prikaže Kristus. Prorok je neki „Rev." M. Baxter iz Londona in njegovo prerokovanje je pisano v smislu knjige Da-mela in njegovega „razodenja-.Prismoda trdi, da bode dežela, ki je tvorila cesarstvo Cm Barja, radeljena med deset kraljestev, in sicer med Francijo, ktera se bode razprostirala do Rene, ter Anglijo brez Irske, Indijo, Špansko Avstrijo, Grško, Turško, Sirijo, Egiptom in balkanskimi državami. Imenovane države bodo ustanovile latinsko zvezo, ki bode naperjena proti Rusiji in Nemčiji. V naslednjih letih godile se bodo godile strašne stvari. Ameriko je pa prorok pozabil, najbrže zato,
MT Dalje v prilogi. ~W
Priloga „Slovenskomu Narodu" st. 210, dne 13. septembra 1902.
ker o njej  tudi sv. Daniel še ni vedel n česar.
* Trmoglavi kralj Alfonz. Na
klerikalnem   španskem dvoru so vsak dan bolj iznenađeni, kajti kralj Alfonzo, čeravno strogo katoliški  vzgojen, je svojo katoliško vzgojo pozabil popolnoma. Za dvorno etiketo se niti ne zmeni in se sploh ne vede kra ljevsko. V mnogih ozirih je dokazal, da ima prav zdravo pamet,  dasiravno se je zatrjevalo,  da je idiot. Njegov pobočnik, general Pacheeo  večkrat   ne ve,   kako   bi spravil kralja   na   „pravi potu. Nedavno je Alfonzo potoval po .Španskem. Pri slavnostnem vspre jetju v Oviedu se je kralj potožil, da je truden in je skušal iti  v postelj,   Pacheeo mu je dejal, da  se morajo po dvornem  redu preje opraviti avdijence. Kralj pa je dejal roke k ustim   in  pričel zdehati. Prisotni so vedeli, kaj želi in so odšli. V Leonu so kralja sijajno sprejeli.   Med potjo je kralju krasni slo volok  zelo ugajal.  Radi tega je ukazal voz ustaviti, stopil iz kočije in slavolok od vseh strani fotografiral.   Njegovi  spremljevalci so zaman skušali kralja pregovoriti naj svoje -nekraljevsko  postopanje  opusti."   V Sant-andern so dali kralju, kateri je stal na odru, mestne Mjuče. Med tem je množica klicala: „Živijo Alfozo, Asturija, Španska in Santan der~. Ko je potem nastala tišina, se je kralj naslonil na ograjo in zaklical vojvodi Veragua: „Vojvoda,  vas pa ni nihče pozdravil, nihče vam ni klical  „živio!"  Potem se je srčno smejal,  dočim je bil vojvoda sličen poparjenemu mačku. V Cabadongi obiskal je kralj tamošnjo cerker, v kateri je več sv. relikvilj Ko so odpeli „Te Deum- je dejal kralj, da ima   dovolj petja,   in   da je  postal lačen Pacheeo je   dejal kralju,  da mora vendar tudi videti „svete" relikvije, škof mesta Ca-badonga je  peljal  potem  kralja k oltarju, kjer so shranjeni imenovani spomini. Tukaj mu je škof razlagal o čudotvorni moči nohta z v noge  sv.  Petra  in o laseh   sv. Pavla. _Skof, ali v resnici verujete taki neumnosti?" prekinil ga je kralj.  Potem  je škof skušal kralja pregovoriti, da imenovani noht ni kakega  španskega meniha,   temveč sv. Petra. -Jaz ne verujem", odvrnil je kralj.   „Sedaj sem dovolj videl in grem h kosilu". Pri teh besedah se je okrenil in odšel.
Društva.
— Ljubljanski Sokol" priredi v nedeljo, 28. septembra t. 1. popoldanski izlet v Škofljico. Poleg javne telovadbe je na vsporedu koncert in mnogo zabavnih točk. Nantančneji vspored, ki bode vsekako  prav zanimiv, objavimo pozneje.
— Odbor Ženskega telovadnega društva v Ljubljani" naznanja, da sprejme telovadke do 1. decembra v »Nar. domu« v »Sokolovi« telovadnici v sredih in sobotih od pol 6. do pol 7. ure zvečer.
— Pevskega društva ,Slavec'
velika jesenska veselica, katera se ob ugodnem vremenu vrši jutri ob pol 4. uri popoldne na Koslerjevem vrtu, bode imela vsled zanimivega sporeda prav zabaven značaj. Poleg petja in godbe bode gotovo najbolj zabavni del »Črnovojniška bitka«, v katero bode tudi nežni spol lahko posegel, kajti skrbljeno je za naj modernejše raznovrstno papirnato streljivo. Ob mraku pa bode na vrtu »Benečanski večer« z raznobojno razsvetljavo in plesom. Ako bi bilo vreme neugodno, se veselica preloži. — Vstopnina 20 kr. za osebo.
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur,, priredi kakor smo že poročali, dne 5. oktobra t. 1. veliko veselico v sokolovi dvorani Narodnega doma. Gotovo je ostala veselica, ki jo je priredilo pred 3 leti slovensko trgovsko pevsko društvo, slavnemu občinstvu v najlepšem spominu. Za to veselico pa se delajo že večje predpriprave. Naš pevski zbor je zelo marljiv in se je nadejati, da izvrši pevske točke častno. Vspored veselice je sledeči: pevske točke, srečolov in prosta zabava. Pri veselici sodeluje slavna vojaška godba 27. pešpolka kralj Belgijcev. Posebno je društvo skrbelo za krasne dobitke in se je za le-te obrnilo na vnanje tvrdke, ki imajo kupčijske zveze z Ljubljano in na naše ljubljanske tvrdke. Mi upamo, da bo ta veselica gori omenjevo nadkriljevala, za kar se bo društveni odborkolikor mogoče potrudil. Podrobneje poročamo pravočasno.
— »Belokranjsko učiteljsko društvo" priredi slavnost 401etnega službovanja nadučitelja in c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Ant. Jeršinoviea v Črnomlju dne 21. in 22. septembra 1902. Vspored: 21 septembra. 1. Ob 8. uri zvečer veselica v Čitalnici. 22 septembra. 1. Ob 9. tiri dopoludne slovesna maša. 2. Po sv. maši slavnostno zborovanje učiteljskega društva v šolskih prostorih. 3. Ob pol 1. uri banket v hotelu „Grad". Kuvert brez vina 3 K. Kdor se misli udeležiti banketa, blagovoli se prijaviti pri g. Fr. Šetinu v Črnomlju do 18. septembra t. 1.
Telefonska in brzojavna poročila
Gradec 13. septembra. Volitve ' štajerski deželni zbor so že razpisane. Vršile se bodo: iz kmetskih občin 4 novembra iz mest in
trgov 7. novembra iz veleposestva 11. novembra.
Dunaj 13. septembra. Veleindu strijalec GuttmaiiD, katerega je pred kratkim poskusil inžecer Schclz v Selz-thalu z dinamitno bombo ubiti, je daroval 4 00.0 00 kron za različne do brodelne namene na Gorenjem Stajer skem.
Praga 13. septembra. Glasilo dr. Pa caka prijavlja neko pismo, ki ga je rajnki dr. Kaizl pisal Pacaku. Vtem pismu pravi Kaizl, da se Koerberju ne sme čisto nič zaupati, in da je treba proti njemu začeti odločilno akcijo.
Brno 13. septembra. Trgovinski minister baron Ca 11 je češki manjšini olomuške trgovske in obrtne zbornice obljubil, da ji izposluje ravno tako jezikovno ravnopravnost, kakor jo uživajo nemške manjšine v trgovskih zbornicah v Pragi in v Plznu
Lvov 13. septembra. V Cz e stočno w u so bili veliki nemiri. Ubitih je bilo 14 zidov in jeden redar,
Budimpešta 13. septembra. Vladni „Nemzet"  pravi   glede nagodbe nega vprašanja, da je postal po ložaj jako prekaren in da se pojde pri prihodnjih pogajanjih med Korberjem in Szellom za velevažne reči.
Pariz 13. septembra. Državni de ficit znaša že doslej 180 miljonov frankov in naraste gotovo še nad 200 milijonov. Klerikalci skušajo to porabiti, da strmoglavijo sedanje ministrstvo.
Bero lin 13. septembra. Znani publicist Harden, nekdaj Bismarckov „telesni žurnalist", prijavlja v „Zu-kunft" članek, v katerem z bridko ironijo označuje politiko cesarja Viljema proti Poljakom. Cesar je pred 10 leti javno slavil Poljake kot zveste državljane, sedaj pa jim je v Marienburgu očital sarmatsko impertinenco in šel osebno v Poznanj, kjer so mu kazali prave Potemkinove vasi.
Poslano.*)
Izpraša nemu   zvedencu pakfo-nastih žlic.
Pri razprodaji v Idriji bil je kot izvedenec v srebrnini urar g. Ferdinand Škraba. Ne bi se spominjal njegove osebe, ako bi se ne pokazal pri omenjeni razprodaji kot neveščaka. Neke posrebr-nene žlice bile so osodepolna stvar, katera ga je spravila v zmoto. — Da, še celo na opozorenje druzih se ni zmenil, da bi omenjene žlice, katere so bile le posrebrnene, nekoliko natančneje preiskal, kupil jih je sam kot srebrne za precej dostojno ceno. To ni več zmota, to je nevednost dotičnega, in vprašanje se vsiljuje, je-li mogoče še takemu izvedencu zaupati.
Ni vse zlato, kar je rumeno, tudi ni vse srebro, kar je belo.
V Idriji, dne 13. septembra 1902.
Sternen Matevž,
urar v Idriji.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2229)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 13. septembra 1902
Skupni državni dolg v notah   .... 101 20
Skupni državni dolg v srebru ... 10110
Avstrijska zlata renta ....... 121-40
Avstrijska kronska renta 4°/.,  .... 10035
Ogrska zlata renta 4°/0....... 12080
Ogrska kronska renta 4%..... 98 25
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1E86 —
Kiaditne delnice ........ 69225
London vista.......... 23960
Nemški državni bankovci za 100 mark 11697
20 mark............ 2341
20 frankov.........., 1905
Italijana Ki banko:- ci........ 94 80
C kr. cekini........... 1129
Žitne cene v Budimpešti
dntf 13. septembra 1902. Termin.
Pšenica za oktober ....  za 50 kg K  6 77
„ pomlad.....i 50 „ „   7 06
Rž „ oktober....., 50 „ „   6 04
Koruza   ,. oktober ....    „ 50 „ „ 541
„       „ pomlad   .   .   .   .   „ 60 „ „ 543
Oves      „ oktober ....   „ 50 „ „ 547 Efektiv. Mirno, nespremenjeno.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Litijska mladina 84 K, kot Cisti dohodek veselice z dne 7. t. m. — Iz Zagorja ob Savi 6 K 60 vin. z geslom: „Darovala dva Zagorjana, katera se nista udala ob8trukciji Topličanov — sevčkje!" —- Skupaj 90 K 60 vin. — Živeli!
Canano domača zdravilo.  Za uravnavo in
ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega .Moli ovegu Seidlitz-praika", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K Po pofitnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (12—13)
30.000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavna loterija. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dna 25. saptambra 1002, ter da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v gotovini po odbitku to°/0.
Kadar kdo zaižlje kuke težko prebavljive Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bo lezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospešuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan .dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Težko Me pregrešijo ljudje proti
svojemu zdravju in življenju ako zanemarjajo majhno bolezen na pljučih. Vsaka bolezen na pljučih se da spočetka lahko ln gotovo izlečiti, nasprotno, če se zakasni zdravljenje, potem se včasi ne mora za denar celega sveta več pridobiti izgubljeno zdravje. Zato je treba tudi na najmanjše bolezenske pojave obrniti najskrbnejšo pazljivost. Sama bolezen nikdar ne preneha, temveč takoj, kadar se pojavijo sumljivi simptoni, poprimi se kakega izpričanega lečenja. Kjer je sušica pograbila več udov rodbine, ali kjer je nako dedno nagneDJe do sušice (recimo pri škrofulih in dolgotrajnem kataru), bi se imelo smatrati za sveto dolžnost, zlb takoj v korenini in v kali zadušiti. Odkar se je spoznala pljučna tuberkuloza, so se iznašla tudi nebrojna in dobra zdravila zoper njo. Med ista se pa štejejo posebno Glandulen-tabllce dr. Hoffmanna naslednikov iz kemične tovarne v Meeranu na Saksonskem). Hkratu ima ta preparat pred drugimi znanimi sredstvi, na pr. Cre-08ot-om, to prednost, da je želodca in drugim organom popolnoma neškodljiv. Dobiva se v lekarnah, kakor tudi v skladišču B. Fragnerja, lekarnarja v Pragi 203/3. Natančne brošure o zdravljenju s poročili zdravnikov in ozdravljenih bolnikov pošilja tvrdka na zahtevanje gratis in franko.
Ponos vsake gospodinje je gotovo, da napravi perilo, katero hoče likati, prav bliščeče. To se pa jako lahko doseže, ako se povsod poslužujejo priljubljenega amerlkanskega briljantnoga škroba za likanje, katerega izdeluje staroznana kemična tovarna Fritz Schulz jun., delniška družba v Lipskem in Hebu. Ta škrob je vsled svojih izbornih lastnosti prav posebno zaslovel po vsem svetu ter je bil večkrat — zadnjič na pariški razstavi 1900, odlikovan z zlato kolajno. Schulzev briljantni škrob za likanje je edini fabrikat, ki napravi brez vsake druge primesi — torej samo v vodi razpuščen — jako lepo Ukano perilo, belo kakor sneg in elastične trdosti, zraven pa čisto nič ne pokvari perilnih laken. Uporaba je prav priprosta. Zavitek a 24 h obsega 4 manjše zavitke in vsak je določen za 1 f4 litra vode ter zadošča za skrobljenje 3 srajc, 3 parov manšet in 6 ovratnikov. Lahko in gotovo se doseže z vsakim likalnikom najlepše likano perilo — z bliščem ali brez njega. — Celo popolnoma nevajenim rokam se posreči delo. Naravno je seveda, da se ta izboren fabrikat prav pogosto ponareja, za to služi v lastno korist gospodinjam, da pri nakupovanju pazijo na varstveno znamko (globus) in na rudeči zavoj. Dobiva se navadno v vseh droguljskih, špecerijskih, milarskih in dr. trgovinah.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
Taniio-climm tmrtura za lase
katera okrepeuje laslšee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 w tek len le« z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (520—29)
Deželna lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu
Zahvala.
Povodom desetletnice tvrđke Gri-Car dt Mejač podaril je gosp. Grič ar 200 kron kot pokr..viteljnino šenk'avško-fran čičkanski ženski podružnici Ciril Metodove družbe.
Za ta veledušni dar se mu iskreno zahvaljuje v imenu odbora:
Franja dr. Tavčar-jeva,
predsednica.
Zahvala.
Povodom desetletnice tvrdke Gri-čar & Mejač podaril je gosp. Mejač 200 kron pokroviteljnine Št. Peterski podružnici Ciril in Metodove družbe
Za ta velikodušni dar se imenovana podružnica g. Mejač u najtopleje zahvaljuje.
Vera Šlajmer,
predsednica.
Zahvala.
Podpisani odbor slovenskega zidarskega in tesarskega društva v Ljubljani izreka tem potom o priliki dne 8. t. m. vršeče se društvene veselice, slavnemu občinstvu za njegovo naklonjenost in mnogoštevilno udeležbo, kakor tudi tukajšnjemu slovenskemu časopisju iu vesm svojim članom, najtoplejšo zahvalo.
Priporoča se i nadalje slavnoistim.
Za odbor:
Jakob Acceto,
načelnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. septembra: Marija Lampe, kamno-sekova žena, 44 let. Kolodvorska ulice St. 30, jetika. — Metod Plevnik, sprevodnikov sin, 2 mes., Zalokarjevo ulice št 8, katar.
Dne 11. septembra: Feliks Brecelnik, sirota, 16 mes, Dalmatinove ulice St. 9. akutni želodčni in črevesni katar.
„Slovenski Na. od"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani:
M. Blaž, Dunajska cesta št. 14.
H. Dolenc, južni kolodvor.
M. Favai, Spod Šiška pri kolodvoru.
A. Gruden, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja.
A. Kališ, Jurčičev trg št. 3.
A. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52.
A. Kustrin, Breg št. 6.
A. Svatek, Mestni trg št. 25.
J. Sušnik, Rimska cesta št. 18.
F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1.
K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Bled:
Oton Fischer.
Št. Peter na Krasu:
A. Novak, na kolodvoru juž. železnice.
M^teorologično poročilo.
VUina nad morjem 800-8 m. Srednji rntni tlak 786-0 —
Stanje! I Čas opa- baro- j g, * j ?.ovanja j metra g a |v mm.| £ r?
Vetrovi ! Nebo
II
12. 9. zvečer j 729 81 20 8 13  7. zjutraj 727 3 \   19 0
si sever brezvetr.
2. popol-  ' 26 3    18*8 sr. svzhod
nevihta
dež sk. oblač.
Sredtja včerajšnja tampeeatnra 210°, uor-male: 15-50.
(30-7)
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giessfiiibler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Trgovskega pomočnika
ki je dober prodajalec, in
učenca
sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. (2229-D IWL Menic,
Št. Jernej, Dolenjsko.
C. kr. konces. privatni učni zavod
(2215—1)
risanje krojev in krojaštvo
£me Schlehan
Ljubljana,  Židovske ulice 1.
Vpisuje se od 15. septembra vsak dan od 9. do 12. ure in od 2. do 5. ure.
Začetek glavnega tečaja I. oktobra.
i i pi*odis|amfl<» po
meri.
|m aafis
■ ■ ■
"CrxS.đjGL©   <3L<S-VG>l]9X1.3l. (2217)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice St. 6
nnjnot
več gostilniških blagajničark za Ljubljano in za zunaj; 5—6 kuharic; več deklet za vse itd. itd.
Stanovanje
s 3 sobami se odda za november v novi Pogačnikovi hiši, Cigaletove ulice št. 3,
tik justične palače.
Več istotam. (2233)
Q-©cL"beu-
Poučuje se na
(2232—1)
violino in kontrabas.
Vpraša se pri Karolu Bitschu, Ko-menskega ulice št. 36, Ljubljana.
Pouk na glasovirju
daje (2120—4)
JSmalija Slatner
Gosposke ulice štev. 4, I. nadstropje na levo. Jnfantertjska
častniška uniforma
kompletna, skoro čisto nova, (porabljiva tudi za enoletnega prostovoljca) se po ceni proda.
Vpraša se v Streliških ulicah št. 12, I. nadstr., od 6. ure zvečer. (2231—1)
0
Izšla Je brošura:
bstrukcija
v deželnem zboru
ter se dobiva
v „JVarodni tiskarni« v Cjubljani.
Cena 9© vin., po pošti *a vin., iOO komadov lO kron.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXII. (1902).
Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
a *******************
^fj Sloveči profesorji ^ medicine in zdravniki pri-
poročajo
tinkturo za # želodec
lekarnarja PJCCOlJ-ja v Cjubljani
dvornega zalagatelja
Nj.svet. papeža
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa, posebno zdravilna 2a one, ki trpe na zasta-ranem zaprtju. Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar Piccoli v Ljubljani v škatljicah z 12 steklenicami za K 2.52, s 24 steklenicami za K 480, s 36 steklenicami za K 7—, s 70 steklenicami za K 13 —. (Poštni paket pod 5 klg.) (1507—5) 3 jj
r
W j*
Svati Uencais,
c. kr. davčni kontrolor
jttarica Idencais, udova Strel rojena jVtohorčič
poročena.
Rudolf ovo, dnć 13. septembra 1902.
(22:8)
(Mesto posebnega obvestila.)
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1902. leta f?dteoC *•» 3UJ«by»se j ž. kol. Proga Aej "Trbiž. 0\ 1SL uri 24 m po uoči osobni v bik v Trbiž Beljak, Celovec, Franzeris-este, Inomost, Monakove, Ljubno; Cei Selsthal v AnEBee, Rolnograd, cea EOein Reiiiing v Steyr, » Lice, na Dana; čez Ainstetten — Ob 7. uri 5 ni zjuiraj Osobni vlili v Trbiž, Pon-tabel, 3eljak, Celovec, FranzenBfesttj, Ljubno Dunaj, čez Selzthal v Soino^rad, Inomost, čez Klein - Reining v Line, Bndejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari; Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten iia Donaj. — Ob i 1. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabsl, Beljak, Gc :\ . .*•:, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popeiudne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celo-cc, Franzensfeste, Monakovo, LJabno; č3z Selsthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, In-v mo3t, Bregenc, Carin, Genevo, Pariš , čez Klein-Beiding v Steyr, uiac, Budejevice, Plzen, Manjine vare, Heb, Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne 1 Fodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in ii. razreda;. Proga v Sovomeetc is v JCooevj«. Osobu: vlaki: Ob 7. uri 17 m Ejutrsj v Novomesto» Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri & m popoludne istotako, ob 7. urs 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod T 14 ubijan o juž. kol. Proga t% Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlafc z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fraa-zensfečt8, Solnogradti, Linca, Stevra, A.isseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutra] osobni viak is Trbiža. — Ob i i. uri i o m dopcldne osobni viak s Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov. Heoa, Jiarijinia varcv, Plznja, Bud6jeviC> Solnograd.^ Linca, Stevra, Pariza, Gensve, Coriha, Brsgenca, lao-mosta, Zeiia ob jezeru, Lexsd-daste.ua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ub 4. ari 44 m po polučse osobni vlak s Dunaja, iz Ljabna, Sebrtaula, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, v aGzeaate*te, 8oixiauiA. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri oH m zveeer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ur? 5i m >-.?:.-■ osobni vlas. z Dunaja, iz Lipsicega, Prage, bralcevih vaiov, Karlovih varov, Hcba, Martinih \avov, Piznja, Bndejevic, Linca, Ljunna, Beljai-a, Celovca, Poniabia, črez Selzthal iz Inomosta. Prog1« iz S&irfcč* safetts. is SLo *»v/a, Osobni viaki: Ob t. uri in 44 m zintraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob j., uri 88 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. tui 3*> m zvhocjc, istotako. — Odfaoa ia v>;^.;.':u... drž, kol. -v .-V**^-&?J*. Mešam viaki : Ob 1. oa :'.6 ui sjntzsj, 00 uri ,. m popoludne, 06 b sk 50 m is ob 1U uri jk> a svete, po3lediji vlak Je ob aedeijah ra pr^zn'kih.
— Prlbod v i^noijano ar.;, ioi. Is JLasuus«!. Mešani vlaki: Ob i. uri ii1 m Sjatraj, ob i i. on 6 m dc< oSodne, ob o. vzi i-) xi in ob i/, un 55 m vvvefter   poslednji vlak is ob uedeijan m prannkih.
- Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. il&17)
V nedeljo, 14. septembra
se znovič otvori
(2221)
Ljubljana, Pogačarjev trg. Razstavljeno bo od nedelje, 14. do 20. septembra:
zemimiuG potcuemje pc
sloviti Kranjsii Ui.
Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih odprto od 9. zjutraj do 9. zvečer.
Hišno poslopje
se da ali v najem, ali se prostovoljno proda v Radovljici. Ondi izvršuje lastnik sam sedaj gostilniško, mesarsko in pekarsko obrt ter ima lastno klavnico, ki je bila z dovoljenjem gosposke napravljena za celo radovljiško občino. Hiša je enonadstropna ter se lahko odda stanovanje za dve rodbini. Lahko se tudi napravi krasen gostilniški vrt.
Natančneje pove Lovro Pristave, mesar in posestnik v Radovljici. (2214—1)
4 pari čevljev
samo za gld. 2-50.
Samo radi nakupa velike kvantitete se prodajo za jako nizko ceno 1 par gosposkih, 1 par damskih čevljev, rujavih, za zavezovanje, z mučnimi podbitirni podplati, najnovejša oblika, dalje 1 par gosposkih, 1 par damskih modnih črevljev, jako elegantno opremljenih, vsi 4 pari samo za «ld. *••»«. (2224; Pri naroČilu zadošča naznaniti dolgost.
Razpošiijamatvrdka S. W. Loffler, Krakov G. 8.
ICff" Blago se lahko zamenja. "SS
Red Star Line, AntvverpeH
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Phiiadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
tled Star Line, '20, WieJener Gurtel, na Dnnaji
ali (.2073—3)
Ant, Rebek, konc, agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
(2227)  Premiirano z zlato kolajno     (a) 1
na svetovni razstavi v Parizu 1900 in z zlato kolajno na Dunaju 1902.
Dobiva se "povsod. Škatljice po IO, 1© in^3© vinarjev.
Anton Preoker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 39 jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših nzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
m IJL K ZAJEC
- Ljubljana, Stari trg št. 28
nrar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z vsemi
optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. ■•»«». Srebrna cilinder remont, ura Od gld. Ceniki zastonj in franko.
<k3~ Konkurenčne cene!!!
il, Itaii te
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni stroji po najnižjih cenah. Bleiltle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro ln ceno. »"mcnmatlh gld. 41»5Q.
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život ln v vsaki faconl ti   'S   ®   ®   @   priporoča   <gi   ^   C® J$
iJCMDIIf7 1/CKJHA v Ljubljani, Glavni trg ntlinirv IVIlIlUrl   ® ® štev. 17. m @
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakova,  čipke, avileno blago, parilo, ~   klobuka za dama, tkana In kratka roba na dabalo In drobno. —
m učenci
2 dijaka 2
iz boljše hiše sprejme učiteljska rodbina v oskrbo. (2160-3) Naslov pove upravnistvo »Slov. Nar.«.
Povsem kvalificiran (2223—d
solicitator
išče službe.  Gre tudi na deželo.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«
Dijaki
srednjih in ljudskih šol
vsprejemajo  se na stanovanje in hrano.
Vpraša  naj   se:   Krakovski nasip št. 18, pri sv. Jakoba mostu. (2190—3)
Iščeta* se
2 krojaška pomočnika
za boljša in navadna dela.   Vstop takoj.
Več se izve v trgovini  »pri škofu« Franc Vokač-a v Novem mestu. (2219—1)
Pridna in spretna
šivilja
se proti dobremu plačilu in v stalno službo Bprejme v modistno trgovino na Štajersko. Dopisi naj se pošiljajo pod »Šivilja« na upravništvo »Slov. Naroda«. (2222—1)
Ključarske vajence
sprejmem proti plačilu. J. Pust, ključar
Pristavske ulice štev. 8
(stari   parni  mlin). (2226—1)
Posestvo se proda
iz proste roke blizo Brezij v Mošnjah. Isto je pri farni cerkvi in šoli, pripravno za gostilno ali trgovino, v dobrem stanu. Posestvo s travniki in gozdi vred se ceni na 2800 gld. Za polovico denarja se čaka.
Natančneje pove Lovro Pristave, mesar in posestnik v Radovljici. (2213—1)
*xx xi li e
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-173)
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki se dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola
Ijesna ženitna ponudba.
Mešetar z dežele, kočar, izveden vseh mešetarij, do 9000 kron premoženja, želi se oženiti z gospodično, katera bi imela nekaj premoženja, bila lepega vedenja ter zmožna slovenskega in laškega jezika.
Resne ponudbe s fotografijo naj se pošljejo na Franceta Mežnar-ja vulgo  Fnoka v Zvrčah št.
pošta Podbrezje, Gorenjsko. (2225)
i—
Ustanovljeno
Brata Eberl
im
1842.
Prodajalna in komptoar: Miklošičeva CSStaŠt. 6. Delavnica: Igriške UI i C 6 Št. 8. Pleskarska mojstra c kr. drž. In e. kr. priv. Južna železnice.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnožev
na drobno in na debelo.
Veli** izbirka dr. Sohoenfeld-ovifc
bw v tubah, za »kad. slikarje.
Zaloga   oopičev   za  pleskarje, slikarja ln zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollaeja itd.
Posebno priporočava si. obćinstTa najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo is likanje
bobnih tal pod imenom „Rapidol' Priporočava se tadi si; občinstvu az vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
SMsaaiieesi >~ v*»rJ&W-- »rr^VT'V*
Išče so
družabnik
ali zastopnik s kavcijo 1000 K za prodajo novega istrskega vina belega in črnega v tem mestu. — Ponudbe na „Cantina Parentina" v Trstu, via Fontanone 9. (2172—3)
Odda se takoj v najem stara, dobro vpeljana
prodajalna m pekarija
oddaljena uro hoda iz Trsta,  na razpotji dveh glavnih cest. (2171—3) Več pove upravništvo  »Slov. Nar.«.
želi ustanoviti tovarno za izdelovanje lesa za čevljarsko, sedlarsko in   klobučarsko obrt,
dobi delovodjo.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
12173-2)
Novo zgrajena hiša
V Bohinjski Bistrici, prav blizu predora in pripravna za vsako obrt, se odda V najem. Hiša obstoji iz osmih sob, dveh kuhinj in hleva za dva konja, zraven je senčnat vrt in veliko dvorišče. — Ceno pove lastnik Valentin Mužan, lesni trgovec in gostilničar na Bohinjski Beli. (2176—3)
pcjrtna in brzojavna
upraviteljica
želi sedanje mesto takoj spremeniti. Rada bi bila namreč kje v bližini Ljubljane nastavljena.
Cenjene ponudbe naj se blagovolijo do 25. t. m. pošiljati na upravništvo »Slov. Naroda c pod naslovom »Oktober«. (2177—3)
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem prebavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-37)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Kojnik, IJubljana, Pred škofijo št. 99.
Državno preizkušena
ica
angleškega in francoskega jezika
ki je bila več let v Londonu in Parizu, poučuje v teh jezikih.
Zglasiti se je od dne 15. septembra pri gdč.
Olvi IVadciiiezcK (2034—2)
Mestni trg štev. 23, I, nadstropje.
na
Ljudevit Borovnik
% puškar v Borovljah (Ferlach) I Koroškem
O se   priporoča v izdelovanje   vsakovrstnih J
5 p usek za lovce in strelce po najnovejših j
§ 3istemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- \
m deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- j
% vrstna popravila, ter jih točno in dobro
% izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- <
• vaJnici in od mene preskušene. — Dusiro- \
• (96) vani coidki ssstonj. (37) J
Učenca
(2178-3)
sprejme v trgovino  z mešanim blagom
F. Skušek, trgovec v Metliki.
Najfinejši in najboljši čaj sveta
INDRA TEA.
Letošnji pridelek je ravnokar došel. Ponudbe za Avstro-Ogrsko sprejema 1973—8)
INDRA TEA IMPORT C0MPANY, ZAGREB.
Naznanilo.
P. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—10)
Belježim z odličnim spoštovanjem
Vranjo ICleščić
posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskem.
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilie iz enega
komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom.  amer. pat. srebrna zajemalniea za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj;
1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo uriti. 6*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nlkakšnl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
cakortudiza vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (211—32)
A. IimSCIIlSERC-r-fi
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr.19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo IO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleeek lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. .
Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. Brebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Maribora.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
Od oblasti dovoljen mednarodni
živinozdravntšk informačni zavod
Dunaj, I Vorlaufstrasse 4. (1955—3) Pojasnila o direktnih dobavnih virih, o krajih prodaje, o stanju živinske kuge itd. Nasvet in posredovanje. Zahtevajte gratis prospekte.
R0NCEG2T0
najmočnejša naravna, arsen in ždezo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pn
anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo i i v lekarnah. (1928—2)
SSrdS.B neosnaiene,    S 3 T (J I H 6
ruske, delikatesne slani/te v vinski omaki, delikatesne slanif.e v gourmand-ženofovi omaiki sardine v mixed pickles z worchester omako, dalje krentiki in />■«««•<»**>•« ienof, *.•«#•/»«'. ananas, dobro ohranjeno, ponuja i#o ceni in t  na.jtmljši kakai ttsti
Rudolf Welleminsky & Co. Jglava na jVtoravskem.
Mi pošiljamo sardele, karj»e, delikatesne slanike, sardine, ienttf in ruske sardine
v steklenicah, vsled česar se blago bolje ohrani kakor  v plehastih ali lesenih ovojih, ruske sardine pošiljamo tudi v najboljši kakovosti po 15, 30, 50 in 120 kg in je naše blago jaku jto ceni. Dobiva se skoro v vseh trgovinah z delikatesnim in kolonijalnim blagom. (1927—5) 55n li t e>v«j t«» .m.-š <?enll«. Zastopnik za Ljubljano: g. Jožel' Kider.
Anton Tranfič, Pulj.
Cenik
za gotov denar brez skonta ali po poštnem povzetju. Primorska in otoška vina za hektl. kron S    1. Hela vina, Ia.......52 —
g    2 Viško (Lissa namiz. vino, belo Ia. 48 — isi %    3. Dalmatinsko „      „      „ Ha 42— " «i 4. Isti-IJsko „      „      .,   Ia. 40— §3
«f 5-        » „     „     „ Ha. 36- -
I« 6.        „ „      „      „ Hla. 32 — f
■n= 7. »alsstatinsko. rdeče črno), Ia. 40"— g« m*L 8 O pol So, rdeče Ha.  .....   44— °"
^" 9. lstrsitl terrano, rdeč, Ia. . . 32 — S • 10. Istrsko namizno vino, Ha. . . 28-— H-ij 11. silker, namizno vino, jako fino 48— ™ S   12  ©Ijkiiio «Bje......80 —
Sodi se ne zaračunajo, morajo pa se vrniti z izplačano voznino na železniško pestajo Pulj.
Cene je razumeti od žel. postaje Pulj, ako se naroči sod najmanj 56 litrov-
zmožen slovenskega in nemškega jezika in izvežban v navadni pisarniški manipulaciji, dobi službo v pisarni dra. Gvi-dona Srebre-ta, odvetnika v Brežicah. Službo je nastopiti dne 1. oktobra t. 1. (2207—2)
O^jT Sprejme se "S-fl
izurjen trg. pomočnik
vešč špecerijske  stroke  in  trgovine z barvami.
Ponudbe, z naznanilom zahtev je pošiljati na gosp. Šandor Aleksander v Zagrebu, Ilica štev. 40. (2179—3)
v Ljubljani, na zelo pripravnem prostoru, v kateri je stara obrt in ki je v prav dobrem stanju, se za primerno ceno proda.
Več se poizve pri lastnici Kolodvorske ulice št. 6. (2154-3)
Učenec
a
za trgovino z mešanim blagom, star 12 do 14 let, s primerno izobrazbo in ako je mog oče tudi nekoliko znanja nemškega jezika se takoj sprejme. Natančneji pogoji se poizvedo pri Dragotinu Klauder, Bohinjska Bistrica (Gorenjsko).
Glasovir
dobro ohranjen, se radi pomanjkanja prostora proda.
Vpraša naj se:  Hrenove ulice si. 13, spodaj na desno. (2204—3)
Sprefme s«
mlad trgovski pomočnik
dober prodajalec, zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi.
Nadalje sprejmem tudi (2194—2)
krepkega dečka za učenca
14—15 let starega, z dobrimi spričevali, v svojo trgovino mešanega blaga.
T. Mlskuž, Staritrg pri Rakeku.
Hrastova in kostanjeva
(2057-5)
posestnik vinogradov.
GRAND PRIX
V    ......... • t; , .
DADK
PAFUS
I900,
CHOCOLAT
j se bodo prodajala v nedeljo, dna j 14. septembra! od 4. ure naprej
v Eassmkovi hostt(2213)
Pad Rožnikom*
HARD
CACAO
LE COUTER CEST
L/\DOpTER
Dobre cenene ure
s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine IHost (BrUx) štev. «4 Čeal&o.
Dobra mkelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budil ec.......... „ 1*95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalr.ib pisem    (2758 -77)
(fcSf"   Ilustrovatti katalog MM*M^ in „,nstr.iru> *>~&ito.
Fotograf«
L. Krema.
Soudna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Prešernovih) ulicah in v -Zvezdi".
jfc.A.^^k.:^ ^.SiA x>E*
Majvečjagzaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
x i xxx e.
M. Pakio
HO M "bljaza a.
Neznani« naročnikom so pošilja s povzetjem.
<   Josip Reich >
i likanje snkna, barvanja in i l kemična spiralnica na par ►
\  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 Z
4, se priporoča za vsa v to stroko spadajoč« k 'j dela. ' T
Poatreiba točna. — Oene nizke. £
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamennjejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
nm
Klobuke
najnovejše fazone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg št. 11.
I Avgust Repsč, sodar f
f Ljubljana, Kollzejsko ulice štev. 16 f
j1 (tt Traovem) 38 J
^ izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne "
t SST sode "SSQ
^ po najnižjih cenah.
j, Enpuje in prodate staro vinske posodo.
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
štodilnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z 2olto medjo ali mesingom montiranih za obklado z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&d.
Išče se stanovanje
z dvema zračnima sobama s pritiklinami, oziroma se zamenja stanovanje s tremi sobami in pritiklino takoj ali meseca novembra. (2169—2) Več  pove upravništvo  »Slov. Nar.«.
Salame
ogrske 170 gld., domare Iz Munkna 1*20 gl. domače 1 gld., ilunajMke 80 kr. Hunka brez UoHtl (Rollschinke) 90 in 110 gld., mi It o meso 70 kr., sulia Mlanina 70 kr., Klmln« brez konti 40 kr. kilo, velike kraiijctke klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro It lit t; o
(1028 10)
Janko Ev. Sire v Kranju.
ineralne vode in
vse iz najbolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi ,1419-13)
Peter Lassnik
Wolfove ulice št. 1.
Kavarna [uropa.
S tem uljudno opozarjam na svojo povsem na novo popravljeno
kavarno
v katerej so 4 novi biljardi in jako udobni prostori.
Pred kavarno je lepa senčnata terasa. Za obilen obisk se priporoča z vsem spoštovanjem
Ani Krspš
sprejme teko] **** 1%. Sušnik (2186-2)
trgovina  s  špecerijo   in železnino. Zaloška cesta štev. 15.
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokonCanje vseh podgan, strnpa prosta za ljudi in domaČe živali, a 4u kr. in 60 kr.,
se dobiva samo \ drželnl lekarni „prt Mariji pomagaj" M. Ijeustek-a In v lebarnl 1 Iti«l«l
pl. Trnkoezy-Ja v LJubljani.
Z uspehom podgana te smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208-1) li. Hren, mlekarija.
Za jesensko in zimsko sezono 1902/3.
UKNENE OSTANKE in LODEM
za obleke za gospode razpošilja ■ od 1 gld. za meter naprej
ILdsr v  D- VVassertrilling, Brno 31,
/jii je
S
Star renome.
Vzorci gratis in franko.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
(2135-2)
Kdor trpi na p ada vi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sebwanen-Apotbeke, Frankfurt a./M.
Jnupii" sledilna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—47) Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč ,T^inmph, S. Goldschmidt & sin
%%el« na C>orenJe Avstrijskem.
Zakaj Ker
ne kupuje več raz- I umna gospodinja na-vadne sladne ===== kave? ---
(2152—3)
kavarnar.
*
dobre vrste
kakor tudi      (2626- 82;
lozice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
5BS
za Isti denar dobi veliko tečnejšo in okusnejšo =
Cacao-sladno kavo.
Zabtevajte pri trgovcu, kjer kupujete, samo (2128-2)
Cacao-sladno kavo.
V zavitkih po 10., 20 in 30 helerjev.
Na debelo se dobiva pri Viljemu Mocsari, Central Verkaufs - Bureau des I. oesterr. Cacao Malzcaffee-Fabrik, Dunaj I. Nibelungengasse 3.
Otssr 3(avarna -*sq
restavracija in kopališče v Krškem
popolnoma opremljeno, dobro idoče, se proda radi rodbinskih razmer takoj.
Vpraša se pri lastnici Frideriki Kessler v Krškem. (2197—3)
Katera gospodična
pri pošti v ali blizu Ljubljane bi
hotela menjati službo
s poštno ln  brzojavno  upraviteljico na Zgornjem Štajerskem.  Plače 36 kron in vse prosto. (2162—3) Naslov pri upravništvu Slov. Naroda.
Gostilna
dobro obiskovana, tik železniške postaje Gorenjske proge, ne daleč od Ljubljane, v hiši s 4 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, 2 kletima in verando, s hlevom, kovačnioo, skladiščem, drvarnico in šupo, dalje z enim delom vrta za zelenjavo, velikim sadnim vrtom in z eno njivo 8 mernikov posetve se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem. (2130—2)
Natančnejša  pojasnila   daje iz prijaznosti
gospod Fran Jarc v Medvodah.
Jtfaznanilo.
Naznanja se s stem, da je občni zbor Mlekarske zadruge občine Jablanica v Vrbici, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, sklenil dne 15. avgusta 1902 razhod iste.
Upniki se poživljajo, da naznanijo svoje terjatve pri načelništvu podpisane zadruge.
Mlekarska zadruga obč. Jablanice
v Vrbici, (2198-2)
dne 31. avgusta 1902
And. Samsa,   Mihael Frosen,
načelnik blagajnik.
Ad št 837.
Otroška vrt
c;
12209)
I. mestni slovenski otroški vrtec v fiomcn§kega ulicah in
II. mestni slovenski otroški vrtec v Cerkvenih ulicah se otvorita
v torek, dne 16. septembra t. L
Vpisavalo se bode na obeh zavodih dne  15. septembra  od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—5. ure popoldne v dotičnih šolskih prostorih.
0_ ls:r. mestni šolski svet lj^loljansl^I
dne 9. septembra 1902.
g^T 100 hektolitrov
rrnPIlI PAO AH je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter iLllOHIi uAUAU je jako okusno iri lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Olavna  zaloga za Kraufskot (1166—18)
•fosip Mayr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
izvrstnega, garantirano naravnega
(2180—2)
belega vina „graševine" (Riesiing)
iz leta 1901., lastnega pridelka, prodaja tudi v manjši količini Josip Metzger, posestnik vinogradov v Zlataru (Hrvatsko Zag*o je).
Isti proda najboljšemu ponudniku letošnjo trgatev 200 ha vinogradov takoj izpod preše.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Gl   v xii« slovenska
hranilnica m posof
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in izplačuje hranilne vio&e
obrestuje po 4'|2°|o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—G popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1882—6) Dr«   IVI.   HlldnllSp predsednik.
A v i ^ o!
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlaiid-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: 021-22) ZZZZZ Dunaj, I., IKKazimilianstvasso 3« =z
Opozarja se na razglas št. 5973. objavljen v časopisih „Grazer Zeitung", „Grazer Tagespost", „Laibacher Zeitung", „Klagenfurter Zeitung", „Slovenski Narod", „Osservatore Triestino" in „\Viener Landvvirtschaftliche Zeitung" zaradi
za goto vi jenja kruha in ovsa
za garnizijske kraje 3. voja Maribor in Celovec, od 1. januvarja 1903. leta do 31. decembra 1903. leta (oziroma od 1. novembra 1902 do konca decembra 1903 pri ovsu v Slov. Bistrici).
Natančneji pogoji ogledajo se lahko slednji dan pri vojaških preskrbovalnih skladiščih v Mariboru, Celovcn in Gorici, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4 ure popoludne, nadalje pri političnih okrajnih oblast v ih in kmetijskih deželnih društvih. Zvezki pogojev se pri omenjenih preskrbovalnih skladiščih dobe po 4 kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti.
(2139-2)
C. in kr. infendanca 3. voja.
•M
Založena 1847.
Založen« 1847. \&
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 39
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 fmovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
^1122843
Dobro ohranjeni vinski sodi po 24,18, 14 hI., pumpa (Weinwerkel) s 20 m cevi, sesalnikom in vso pripravo, dvoje obrabljenih vrat s kamenitimi okovi in več
starih oken     (3036 - 3) preda po  zelo nizki ceral A. Kraigher v Po stoj ini.
NaboljSe črnilo sveta.
Kdor hoče obntalo ohraniti lepn blet I cče in trpežno, naj
k l i, r. j u M M lil O
Fernolendt čreveijsko črnilo;
za svetla obntala m»nio
FernoleDflt creme za naravno usnje.
Dobiva sa povaodl.
C. kr.
j priv.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zalogni (1161-18)
Dunaj, I., Schulersirasse št. 21.
Radi mnogih posneman] brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. FernolendllV
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Sol za želodec
Julija Schaumanna
deželne** lekarnar f« v K tor ker a vi.     (2756—6) b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva ae v vseh renom. lekar- fl0no I čl/otllina If l«7K   Kaipoiilj. ae po poUi*ni poraatjm nab av.tr -ograke države.       UUIId I oKdllJIllB IV I f Ji ce aa naročita uajmauj a akatljiai.
Glavna zaloga: tem lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
Več dijakov
se sprejme na hrano in stanovanje
pod prav ugodnimi pogoji v Florijanski ulici Štev. 24. — Natančneje se poizve istotam v pritličju (dvorišče).
(2127—3)
Naznanilo.
Podpisana zadruga ima na prodaj po dogovorni ceni vse potrebovito
sirarsko orodje
kotel vsebine 300 litrov., po-snemalnik, hladilnik, pinjo Viktorja kakor tudi za razpošiljanje 200 litrov mleka potrebno posodo. (2199~2)
Mlekarska zadr. občine Jablanice
v Vrbici, dne 31. avgusta 1902. And. Samsa   Mihael Prosen
načelnik. blagajnik
100
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest, (2123—2)
4 pari čevljev
za samo 2 gld. 50 kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naroČilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (2191—2) Zaloga čevljev
Jungvvirth
Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.
učiteljica za klavir stanuje na Jurčičevem trgu št. 3 218S-2
I. nadstropje, in je dobiti vsak dan doma od tO. do IS. ure d o polu dne.
Zopetna otvori te? gostilne.
S tem vljudno naznanjam, da je
gostilna Aucr-"111 dedičev
na Dunajski cesti št. 52
ttS" Kopet ot vorjena ~*JJ
in da bodem točila pristna dolenjska vina in rebulo, dalje vedno sveže Aurovo pivo. Postrezala bodem tudi vsak čas z mrzlimi in gorkimi jedili.
Cene primerne. Postrežba točna In poltena.
Pri gostilni je tudi vrt.
Za obilni obisk se vljudno priporoča z vsem spoštovanjem
(2168-2)    Jvana Podobnik.
•fiko želite
^kW kupiti  najnovejše   stiskalnice   (preše) za
grozdje in sadje, razdrobilnice, milne za grozdje in sndje s kamenitimi in tudi z železnimi valerji, mlatilnlce. gepelne, pajkelne, čistilnice (trijerje), slamoreznice, motorje
in aploh vse druge Stroje za kmetovalce in rokodelce, kakor tudi vso drugo Železnino ; Ma-rijaceljske kotle, bakrene kotle za žganje, Štedilnike, peči, fino pozlačene nagrobne križe, okove za okna in vrata, traverze, železniške šine, vedno sveži cement, fino štajersko železo itd., vse to dobite najboljše  in tudi najcenejše pri
Karol Kavšek-a nasl.
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
fiGST Slovenske cenike pošiljava brezplačno in franko! *yq (21432)
e)
Najnovejša
i 11   ia ajvečja i^bera
šolskih in pisalnih potrebščin
kakor tudi razne druge tiskovine se dobivajo po najnižji ceni
v trgcuini 5 papirjem in ol^cidcnčni tvorni
Karola Tilla.
Podpisani okrajni cestni odbor razpisuje s tem
(2230-1)
oddajo dmzega klanca okrajne ceste Loka—Zir v Podpri
(takozvani Pogerski klanec)
na podlagi dotičnih načrtov in proračuna za svoto 31.103 K 26 V. in vabi ponudnike,
da svoje pismene ponudbe vložijo okrajnemu cestnemu odboru
do dne 30. septembra 1902 ob 12. uri dopoludne.
Ponudniki morajo v svojih ponudbah, katerim je priložiti varščino v znesku K 1600 izrecno izjaviti, da načrte, posamezna dela in progo, katera se bo izpikala, popolnoma poznajo, in da se dotičnim stavbenim pogojem brez ugovora podvržejo.
Načrti in pogoji so zanimivajoj-im se ponudnikom od SO. septembra t« I. nadalje v mestni pisarni v Skofjlloki na ogled.
Okrajni cestni odbor Škofjeloški.
Selca, dne 12. septembra 1902.
Fr. Šliber, načelnik.
(2212-1)
V&T   Novo otvorjeno "&Q
»Bursko skladišče oblek*
Ljubljena, Kclcdi>cr$Ke ulice 41
prodaja
haveloke iz kamelne dlake od gld. 2 50 naprej jesenske obleke iz sukna   .  .    „   4 — zimske in športne površnike    „   6 — hlače iz sukna......,    „ 1-50
Nadalje konfekcijo za dame:
jope, jesenske in zimske od  gld. 2 50 naprej
pelerine......... a   1.—
kakor tudi kravate, vsake vrste perilo, klobuke, dežnike, spodnja krila in bluze itd. po čudovito nizkih cenah.
Za mnogobrojni obisk prosi z odličnim spoštovanjem (2149-3) T. -DXUL3M.l.
Lekarna #„pri orlu"
w lijubljanl.
Lastnik M.; Mardetschlager, lekarnar In komik
«0 c p,
gO s Z O
,5 >
priporoča: <
A5sS I S §s
-S
i a 11 Siti
rt «w
— O TJ $ > 0 Ni
-»05 a,—
= 2 «
S -m* 5* 2 - 3 P O (2 3-- 2i°     S   r • rt — h XI Šn
• —;** c5 5? • i °t>«a E
£":p«"S».-?MoW3!Saa5" — &H«£J<O.S.Srior> &SjQH 0Q
■šs »-e
• 5-s S-g 1
• S*«     *" *
• • a> a.
■ S— 2^,
^     -S O rt X3 _
M to m
9 *±***£te3£±*±±£*te***£&*±£*£^ *
Stari trg št 21,
Glavni trg št 6.
in
Pekarija slaščičarna
Jakob Zalaznik
Prodaja moke
In raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja.
Stavi trg štev. 32.
Hi i
Sukneno blago
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
38
R. Miklauc
Ljubljana. Spitalske ulice št 5.
ES
54
Originalni
Singer-jevi šivalni stroji
za rodbinsko rabo
m
za isako stroko fabrikacijc-
(2021-4)
Paris1900
.GRAND PRIX'.
BrezplaCen pouk v vseh tehnikah modernega umetnega vezenja. Elektromotori za
gonitev šivalnih strojev.
Singer Go., delniško društvo za šivalne stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 4.
O oddaji dimnikarskih del v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani se razpisuje natečaj za leti 1903. in 1904.
Pismene, z 1 krono kolekovane ponudbe, katere morajo biti opremljene s po botnieo c. kr. blagajne o položitvi 10°/0 vadija, vposlati je najdalje
do dno 15. oktobra 1902
do 10. ure dopoludne v c. kr. tobačno glavno tovarno v Ljubljani.
Natančnejši pogoji o oddajalnih delih se vpogledajo lahko vsaki dan v uradni
pisarni.      ^ ^ tobačna glavna tovarna v Ljubljani
(2183—2) dne 2. septembra 1902.
Pričetek šole.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v I,Jiibljanl (dnevna šola
za obdelovanje lesa, dnevna šola za umetno vezenje in člpkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame) se prične šolsko leto
dne 19. septembra
s slovesno službo božjo.
Učenci in učenke, ki vstopajo na novo, se morajo
dne IG. in 17. septembra
od 9. do 11. ure zjutraj ali od 3. do 5. ure popoldne v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov predstaviti pri podpisanem ravnateljstvu (Zatiški dvorec, Stari trg št. 34). Bivši učenci, oziroma učenke zavoda naj se zglase
dne 18. septembra
dopoludne.
%** t Dnevna šola za obdelovanje lesa obsega dvoletni pripravljalni tečaj in strokovne oddelke za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo, v katerih traja
pouk tri leta.
Pripravljalni tečaj ima nalogo,  da pripravlja za jednega izmed navedenih strokovnih oddelkov ali pa sploh za katerikoli drugi obrt. Sprejemni pogoji:
A. Na dnevni šoli za obdelovanje lesa:
V I. letnik pripravljalnega tečaja se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo, in bodo do 1. jauuvarja 1903 dosegli starost 12 let.
V II. letnik pripravljalnega tečaja vstopajo učenci, ki so stari 13 let in se izkažejo z znanjem, primernim prvemu letniku.
V I. letnik strokovnega oddelka ene ali druge vrste se sprejemajo učenci, ki imajo starost 14 let in so dovršili tukajšnji pripravljalni tečaj, ali meščansko šolo ali pa prve tri razrede srednje šole, pri čemer se neugodni redi iz latinščine in grščine ne upoštevajo.
Za vstop v pletarski oddelek se zahteva starost 14 let in dovršena ljudska šola.
B. Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo:
Dokaz, da je prosilka dovršila ljudsko šolo in starost 14 let, izjemoma tudi samo 12 let. .
Izredni učenci in učenke, istotako obiskovalci javne risarske šole se sprejemajo
tudi med šolskim letom, dokler jc kaj prostora. (21'3—3)
V Ljubljani, dne 6. septembra 1902.
C. kr. ravnateljstvo.
	
	
	
	
	>co fcnn
1	itr
	C3
	
as	ro
m	
m	
1	a
*	l~l
	
m	
m
m
m m m
•s m
i 1
m
i i m m
Jakob Zalaznik
pek in slaščičar
Ljubljana.   Stari trg štev. 21 Ljubljana.
priporoen  svojo udolino urejeno
pekarno in slaščičarno
kjer Ima bogato a^r.B»vedno *veie|ja
rozn«go peeiua, slajčič, likcrjeu in dc-5crtnib vin pc zmerni^ eener>
Za mnogobrojni poset se vljudno priporoča (2211 — 1)
Jakob Zalaznils, pek in slaščičar
Glavni trg 6. Stari trg 21. Vegove ulice 12.
m m
m
*
sli
i m
m
co oe=i
CD CD
CO<
p«o
m
Si * St Se
i s*
St St Si Si
Žrebanje nepreklicno =
25. septembra 1902
Crlavnl dobitek
30-000
kron
Olomuške razstavne srečke
a 1 krono
priporoča
t. c. zfc^e    -sr :e :es
v Ljubljani. (1981-12)
Vsi dobitki ae Izplačajo dohlteljem v gotovini po odbitku tO*/,. @_
■■Glasbena Matica" v Ljubljani,
Začetek glasbene šole.
(21. šolsko leto 1902/03.)
Vpisovanje učencev v šolo Glasbene 3tatlce" se vrši v pon-deljek, torek ln sredo 15., 16. in 17. septembra 1. 1902. vselej dopoldne od 9. do 12. ure in popoludne od 3. do 5. ure v II. nadstropju društvene hiše v Vegovih ulicah št. 5.
Vpisovanje v šolski pevski zbor
a) v deški in dekliški zbor (sopran in alt),
b) v dijaški moški 2bor (tenor in bas)
se vrši v četrtek, 18. septembra od 9.—12. ure in od 3.—5. ure istotain.
V petek, 19. septembra popoldne ob 4. uri naj pridejo vsi učenci v pevsko dvorano (II. nadstropje), da se jim ondi objavi razdelitev po oddelkih in učiteljih ter čas pouka.
Redni pouk v vseh predmetih se prične v soboto, dne SO. septembra.
A. Učni predmeti.
1. klavir v osmih razredih po dve uri na
teden;
2. gosli v šestih razredih po dve uri na teden ;
3. solopetje za koncertno in operno izobrazbo
v petih razredih po dve uri na teden;
4. glasbena teorija v dveh oddelkih po dve
uri na teden;
5. harmonija v dveh oddelkih po dve uri na teden;
7. glasbena zgodovina v enem oddelku po
dvakrat na teden; S. govor in deklamacija za učence solopetja
po enkrat na teden; 9. z borovo petje v dveh oddelkih po dve
uri na teden;
a) deški in dekliški zbor (sopran in alf
po dve uri na teden; h) dijaški moški zbor (tenor in bas) p<> dve uri na teden.
G. kontrapunkt v enem oddelku po dve uri na teden;
Opomba. Pouk v nadaljnih instrumentalnih predmetih: čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, rog, trobenta in pozavna se otvori in bo društveni odbor preskrbi-! učitelje, če se oglasi primerno število učencev.
B. Učitelji.
1. gosp. Fran Gerbic, šolski vodja: klavir
in solopetje;
2. gosp. prof. Matej Hubad, koncertni vodja:
solopetje, zborovo petje, glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, glasbena zgodovina, govor in deklamacija;
gosp. Josip Vedral, glasbeni učitelj: gosi: in klavir ter ensemble-vaje goslarjev;
gosp. Josip Prochazka, glasbeni učitelj: klavir;
gdč. Klotilda Praprotnik, glasbena nČi teljica: klavir.
Pogoji vsprejema:
društvenina starišev 4 K na leto; vpisnina za vsakega učenca 2 K; ukovina: a) za klavir 4 K na mesec, „ gosli 4 K na mesec,
c) „ solopetje 6 K na mesec,
č)   „ glasbeno teorijo 1 K vsako polletje;
d) „   za harmonijo 4 K na mesec kot edini glavni predmet, 2 K na mesec
kot postranski predmet poleg klavirja, gosli ali solopetja, 1 K na mesec kol obvezni predmet za vse učence od 5. raz reda klavirja in gosli, odnosno 4. ra/. reda solopetja naprej ;
e) za kontrapunkt 4 K na mesec;
f) „  glasbeno zgodovino po dogovoru; f) „  zborovo petje v šolskem zboru 1 K1
vsako polletje.
Opomba. Učenci, ki žele,  da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primeri 0 višjo šolnino.
Pismene prošnje za oproščenje šolnine, naslovljene na odbor „Glasbene Matice", 8« morajo pri šolskem vodstvu vlagati v prvem polletju do 1. oktobra, v drugem do 1. marca. Pozneje vložene prošnje se ne upoštevajo. Priložiti je prošnjam ne čez leto stari ubo list in zadnje šolsko spričevalo „Glasbene Matice".
Na novo vstopivsi učenci se v prvem polletju šolnine ne oproste. (2201—2 V Ljubljani, dne 9. septembra 1902.
Odbor »Glasbene Jttattce
44
jColel Jischer
v 3(amniku
se proda prostovoljno pod jako ugodnimi pogoji z vso opravo.
Natančneja pojasnila pri lastnici gospej Mariji Fischer v Kamniku in pri gospodu Josipu Prosencu v Ljubljani. (2160—3)
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
Klobuke
najnovejši faoone
priporoCam l»o —tar.lrM eseaaaJU
J. S. Benedikt 38
Ljubljana, Stari trg, tik moje •lavne prodajalne na voglu.
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= "CLTSLT =
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. 3ST©TT©atl t žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila a« Izvršujejo najtočneje.
SflBBDBBnSI
1
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIiN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh  optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja
za zaznamovanje perila.
Zaloga
S grammophonov ■£
3 ki igrajo izrecno močno in natančno. K
wJdddk±±±±±±±±±±**±±±±±±±±±±±±±M
^~      Pri nakupovanju
suknenega in manufakturnoga blaga
se opozarja na tvrdko
mm
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
Hk____-i
tmJ4uiu44umui»u»»m' *
Pljučne bolezni, kronični katari in jetika ozdravljivi.
Na medicinskem kongresu je konfitatoval proft pl. Leyden, da je v nemški državi okoli 1,200.000 ljudij stalno bolnih za jetiko in od teh jih umrje na leto okoli 180.000 za to strašno boleznijo. Ker vsak Človek vdihava va-se skoraj dan na dan tuberkulozne bacile (provzročitelje jetike), izmreti bi moralo človeštvo, če bi telo ne proizvajalo tvarine, ki uniči bacile, preden mu morejo Škodovati. Ta tvarina se nahaja v pljučnih žlezah, ki so predložene pljučam ter se neprestano bojujejo z bacili in le, ako te žleze vsled prehlajenja, prahu itd. ali valed nadaljnjega in močnega uhajanja bacilov ne delujejo več, nastopi bolezen. Ker pa so te žleze tudi pri živalih z isto nalogo kakor pri človeku, prišlo se je zlahka na to, da se s pomočjo živalskih žlez, nalašč zato pripravljenih, podpira naravo v boju proti bolezni. Ta teorija se je izkazala izborno pri stotinah praktičnih zdravniških poskusov. To sredstvo se napravlja iz ovčjih bronhijalnih žlez ter pride v promet v tablicah pod imenom „dr. Molr-mannov C-ladulen". Vsaka tablica tehta 023 gr. ter sestoji iz 0 05 gr. zmletih bronhijalnih žlez ter iz 020 gr. mlečnega sladkorja.
Gospod dr. 11. v 1W. piše : Porabljajoč Vaš Glandulen pri jetičnih bolnikih v raznem stanju, sem se prepričal, da presega isti kot notranje zdravilo zelo vsa dosedaj rabljena sredstva.
Gospod dr. A., 11. Javiti Vam morem veselo vest, da se moj bolnik, ki je jemal večjo moro Glandulena, počuti mnogo boljšega, posebno mu je zginilo nadležao pomanjkanje sape, skoraj nič več mu ni treba izpljuvati, splošno se počuti precej dobro, telo se je navzelo za 2 funta.
Gospod fi. 11., Kolin. Uspeh Vaših Glandulen-ovih tablic me je resnično osupnil. Kašelj je vidno odnehal, tek je dober, tudi je splošno zdravstveno stanje prav dobro, za kar se imam edino le Vašim tablicam zahvaliti. Vsa sredstva, ki sem jih dosedaj rabil, niso imela najmanjšega vspeha. .
Gospoda prof. G, S. in V. M., X. sta porabljala Glandulen v 31 slučajih jetike v različnih stopnjah bolezni, ko se je poprej že zaman poskušalo z raznimi drugačnimi sredstvi, z dobrimi uspehi. Bolezenski pojavi, kakor vročnica, kašelj, potenje, izmečki, slabi tek itd. so "°olagoma izginili, tako da so se mogli pacijenti po krajšem ali daljšem zdravljenju odpustiti kot ozdravljeni.
Gospod M. S. v JrNiteuu. Pred 4V« leti — v 20. letu svoje starosti — sem bolehal za pljučno jetiko. Dobil sem kreozotne kapsule, kreozotal itd., toda moja bolezen se ni zboljšala, temveč shujšala Vsled teh ostrih lekov obolel sem še na želodcu ter sem vidno pojemal na telesni teži. Zdravniki so obupali nad menoj. Ko sem porabil nekoliko sto Glandulen ovih tablic, sem že opazil zboljšanje, dobil sem tek ter se telesno jačii. Po porabi tisočih tablic so bila moja pljuča povse ozdravljena in dobil sem nazaj svoje nekdanje zdravje.
ftlanHtllotl izdeluje kemična tovarna dr. Ilottnisiiiiovih naslednikov v Jfleeranu  Saksonsko) ter je dobiti v raznih lekarnah, kakor tudi v zalogi  B. Frajcnerjeve lekarne, c. kr.
UlaiiUillCll dvornega založnika, JPrajra 9U3I1I. v steklenicah po 100 tablic a 560 K, 50 tablic a 3 K. Obširne brošure o zdravljenju ter poročila zdravnikov in ozdravljenih bolnikov pošilja tovarna na zahtevanje gratis m franko. Varujte se brezvrednega ponarejanja. b »,362 - 5)
i*"»afl.**s3fj>*i
: i
♦
i
s i
♦
i i
4
Tovarna peč«]
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta. Veliki Stradon št. 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom
svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
in naj trpežnej ših
itedilnlh ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po
najnižjih eenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32)      nlne prosto. (37)
'm
m
J
M »■! IIHHit I
K sezoni
K sezoni
5. O • »
< a o JF
2tj
priporočam SVOJO bogato zalogo pušk najnovejših »Isteiuov^in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlelje, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnoBti vsakuem najbolje priporočajo
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p^ n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem (106—37)
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Prečast. duhovščini in slav. občinstvu priporočam vljudno svojo kamnoseško olj rt ter opozarjam, da izvršujem naročila na nagrobne spomenike, ker delujem odslej brez posredovalca, za
SO°lo ceneje
kakor vsaka druga tvrdka. V zalogi   imam   veliko število
spomenikov
iz črnega švedskega sianita v raznih oblikah
po zelo nizkih cenah.
Velespoštovanjem
Ignacij Čamernik
kamnosek (2165-2) Komenskega ulice 26 Ljubljana.
■*> šivalni stroji
D^tT so ne&joolši. H£Q
To sli&i sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj, kako isti šiva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
stroji ^e^° ce^° -po dietniraD*
Pfaffovi Pfaffovi Pfaffovi
šivalni šivalni šivalni
Pfaffovi šivalni
IVihee naj ne zamudi pred nakupom mi
še vedno brezšumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pisrsenim j jamstvom za 10 l*t-ogledati 1»Taftove šivalne atrije.
stroji stroji
stroji
Jako elegantna * tla! #
Novo! ~S£QB25" Novo!
Izborno p^estanje za tla, stene, pohištvo iti.
Pokrije vsako prejšnje pleskanje!
Takoj se posuši! Brez duha! Sveti se po enem potegu!
je najtoljše šamopleskanje za tla!
Ljubljana s CMO-a
M. jpreitzer, Stari trg štev. 30.
Najbolj bleščeči!
Pokrije najbolje prejšnje pleskanje!
Slomškove ulice štev. 19.
f, LllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiM-
(170—16)
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F.TSCHIIVK
Popravljajo se vse vrste šivalnih strojev in koles najcenejše.
EL.
Ivan £ekan, kavarnar
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii....... q)
si usoja p. n. občinstvu naznaniti, da je otvoril z današnjim dnem
v svoji lastni hiši Slomškove ulice št. 19.
Zahvaljujoč se srčno za mnogobrojni obisk v svoji prejšnji kavarni na svv Jakoba trgu „pri Virantu" zagotavlja najpozornejšo postrežbo z najboljšimi pljaeaml itd.
Kavarniški prostori so urejeni najukusneje s popolnoma novo opravo. Za mnogobrojni obisk vljudno vabi
(2067-3)       Ivan Lekan, kavarnar v Ljubljani.
<§^§3 Slomškove ulice štev. 19.
ske in gospodske obleke najnovejše novosti*3 jesensko \k        zimsko sezono so že došle v velikih »nozinah v
..Angleško skladišni oblek" (j
Ljubljana, na vogalu Sv. Petra in Roljeve ceste št. 3. fl
I Velikanska zaloga blaga nudi bogat izbero ter se najlepši ml " predmeti zaradi pomanjkanja prostor oddajo za vsako ceno. U
Velika izbera deških in dekliških o^ek za šolsko mladino. a
J<arcčila pc meri se izwr|c«Jo toRoJ najlepše in Qj najmodernejše *a Dunaja. jn
Blago za izbiranje se pošilja r*       strani brez povzetja. Qi
Z velespoštovanjer O. Bernatović. i
(2192—3)
Knjigarna
Kleinmayr& Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo (2206—2)
popolno zalogo
vseh V tukajšnjih   in v vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih
v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah.
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
75
Važno! Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalija, zelliča, cvetja, korenina Itd. tudi po Knelppu, ustne vod« In zobni prašek, ribje olje, redllne In poslpaln* moke i a otroke, dišavo, mila in sploh vse toaletne predmete, iotocraflcne aparate in potrebščine, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežin mineralnih vod In sollj za kopel. 37
Oblast v. konces. oddaja strupov.
SEa žlvlmore|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrSui« l. se točno in solidno.
Drogerija Anton KanC
Ljubljana, Selenburaovs ulice št. 3
Alojzij
H lfr9P7ITlPr prodaja ln izposojeiraliiica glasovirjev in harmonijev
II mau&lllUl Izubijana, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stlngl na Dunaju.
Ubiralec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ,,Filharmonlčno društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
a*
i
Pranja Mersol ag;
priporoča svojo bogato zalogo pričetih ln Izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml ln ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
t I
■♦«am|
Fran Bergant ■
t Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 i
:§ nasproti cerkve sv. Jakoba X
X priporoča svojo ft
f SBBCBrusto in delita tesnoj
X Na d»Mo.  trfMlUfi   W» drotao. i
f
i
I
ecl|alltete s
Doma žgana kava.
*      Šunke in salame.
I Garantirano pristen rum, » I      konjak, ruski čaj ter
l raznovrstna južna vina. j
Gostilna „Miramar"
na Reki, via del Piie
najbolj obiskovana in preskrbljena s 25 posteljami za prenočišče, vse v najboljšem stanu, se po zelo nizki ceni proda iz proste roke.
Več se izve istotam. (2174—2)
Nadomestilo za korsete.
-o
o< 7š o* o o
s E
CD
n.
03
CL O
* S.
0» u>
Edina prodaja izvirnih angleških
2210
1   „PlatinnmCi anti-torsetov Alojzij Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Rose balzam
Jfc «1» «* « c*
iz lekarne
B. FRAGMER-Ja v Pragi
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
S
VARILO! -SžfcS
Vsi deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
j c. i« kr. dvornega dobavitelja
(ilnvnH zaloga
lekarna B. Fragnerja v Pragi,
,,prl črnem orlu**
Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K.
-Po pošti razpošilja b« vsak dan. =s
Proti vposiljatvi K 2 56 se poSlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piocoli, U. pl. Trnkdczv, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-14)
Anton Schuster
Ljubljana, Špitalske ulice
vljudno naznanja, da Je ravnokar došla velika izbera
jesenskih no osti
kakor
6lu^,deš^iiio6le^, ftonjeftcije p dame
in ICC, različnega
modnega 6laga i
)a dame in gospode, (2164_3)
6arfienfa, plainenega blaga ild.
ter se priporoča mnogobrojnemu obisku. Uzorci na zahtevo franko.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, delo-Ijubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. Ponudbe pod ,,i.*B8" Gradec, poste re-stante. (1095-19)
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8. Str. 229.
Vsebina :
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Čačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. ,1832-19)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Šolsko poročilo.
Povodom začetka šolskega leta priporočam svojo
tovarniško zalogo *f*~
šolskih zvezkov, papirja, veliko zalogo šolskih knjig za ljudske šole, torbice, svinčnike, peresa, črnilo, šestila, risarski papir in druge potrebščine. Točna in solidna postrežba zagotovljena. <»-
Jernej Bahovec
(prej Jos. Petrič)
Sv. Petra cesta št. 2., Filijalka: Resljeva cesta št. 7.
(2196—2,
Hi
Giricar § JV^ejeic
HjuCljana, Prešernove ulice šf. 9
priporočala svojo ja prihodnjo scjono popolnoma na novo soriirano ?alqqo
obleI{ za ge$ped« in deck«, pwr$n\\{pv in {}ai>elel{eu
poac6no praf?fičnc
obleke za Jelarj«
v vaafr veliftosfi po najni|jifi cenali.
Trpefno 6lago. Dunajski £roj.
(2166—4;
.  rl> mm mm »i. m m mm »1» *\ m «1» m m »1»      .  »1-» ..-.     f» mm mm ■ L .». mm mm mm  . ..  mm ^ m •.. m . m\j*
gS555S15SSSSSSSSSSS«5H5SS18
M. Pire
naznanja, da se je s svojo
odvetniško pisarno
preselil iz hiše št. 4 v Gosposkih ulicah &3
v Kolodvorske ulice št 26 |
(zraven „stare Tišlerjeve gostilne") v pritličju m (2184—2) ria levo. ^
m
8*-
• - -ix-.•..x.'V*'X..i*X.rx..,*'>'......X:* X • *X-. • X . . x- . .■< ' ..>;■«. X ♦ -y. - • y.
8*-
2*-
Učne knjige
za vse šole
v najnMejših odobrenih izdajah kakor tudi
vse dtuge šolske _9
potrebščine
priporoča
£• ScWenlner
(2195—2)
knjigotrŽGC , Cjubljani
Dvojki trg štev. 3.
Izdajatelj„in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
^tnina in tisk »Narodne tiskarne«
\
80
3YU