Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. , V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravniStvo In ekspedlcija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenISkib ulicah St. 2, I., 17.
Izhfua vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74.
Štev. 270.
У Ljubljani, v četrtek 25. novembra 1897.
Letnil* XXV.
Državni zbor.
Dunaj, 24. novembra. Odločilna bitka.
Levičarski generalni štab je minule dni do zadnje pičice izdelal svoj načrt za odločilno bitko, postavil armado v bojne vrste ter posameznim načelnikom bojnih čet razdelil natančna določila. Časnikarski njihovi trobentači napovedujejo dolg in brezoziren boj proti nagodbenemu provizoriju, ki je danes na dnevnem redu.
Wulf se je koncem zadnje seje zagrozil, da mora vse v kosce, desnica mora čutiti nemške pesti, vlado odnese vihar obstrukcije.
Dunajsko prebivalstvo je v gostih trumah danes zasedlo obe galeriji, da se brez vstopnine kratkočasi ob turški godbi v zbornici.
Kogar vesele kozli političnih harlekinov, ta bode ta in prihodnji teden imel mnogo sladke dušne paše.
Posl. H e e g e r je ravnokar privlekel v zbornico novo desko, to je pokrivalo pisalne mize, katero si je dal narediti pri nekem mizarju, ker je predsedstvo po slugah odstranilo vsa pokrivala.
Slavnoznani Glockner — vsaj sam si domišlja, da mu po smrti postavijo v zborniei spomenik poleg Schmerlinga — si je baje naročil cel tovor ragelj, da jih razdeli med otročaje na levici. — Schonerer bode nekda trobil na „bombardon", W o 1 f razbijal na veliki boben.
To ni šala. Ravnokar je dr. Pergelt izročil Wolfu pokrivalu podobno ploščo, ki utegae biti iz ulitega železa. Torej škandale hočejo levičarji, ki pri vsaki priliki, kakor zopet včeraj v delegaciji, nagla-šajo, da bi bili Slovani brez nemških dojnic še danes kot divjaki po gozdih preganjali medvede in ture. Dobro, naj razgrajajo možje brez duha in omike, ki so danes vodje nemškega naroda. In če s silo preprečijo nagodbeni provizorij ? Potem preostaja vladi samo ustavni provizorij. In tega se boje ustavo-
verci, tega se bojć tudi Wolfi, ker le s krikom v zbornici razširjajo dvomljivo svojo slavo.
Zato je desnice naloga, da vstraja v tem boju, odbija previdno levičarske napade ter s fizično močjo, vstrajnostjo in potrpežljivostjo brani svoje postojanke. — Za nas ni nagodbeni provizorij prvo vprašanje, temveč obstanek večine, zveza Slovanov proti nemški federaciji.
Danes je pač težko prorokovati, kako se skonča ta bitka, ki utegne trajati noč in dan do srede decembra. Italijanska vladna „rezerva" je nezanesljiva, kar je nam Slovencem posebno všeč, kajti tem slabše je naše stališče, čim tesnejša je zveza med Italijani in vlado.
Katol. ljudska stranka je zadnje tedne vsled raznih vzrokov omahovala. Včeraj pa je po večur* nem razgovoru sklenila z vsemi proti jednemu glasu : Ker je nagodbeni provizorij le prehoden, ker z novim letom preneha privilegij z Ogersko, ki ga ima pri prometu z žitom in moko, iu ker klub upa, da bode dtfiuitivna izvršitev nagodbe v finančnem in gospodarskem oziru za Avstrijo pravičnejša, sklene klub, da bode glasoval za nagodbeni provizorij ter odklonil vse predloge manjšine.
Boj se je pričel.
Predstraže so zadele na sovražnika, pričelo se je streljanje, boj s kopiti in pestmi.
Ob V»12. uri predsednik Abrahamowicz otvori sejo.
Dr. Gross alias Barbarossa zajaše konja ter stopi pred svoje bojne čete z zastavo v rokah. Pritožuje se o nasilnosti predsedstva, zakaj nista danes pred provizorijem na dnevnem redu dve ministerski zatožbi.
Nato se je pričelo streljanje v zrak, glasovanje po imenih. Do '/,3. ure je bilo pet glasovanj.
Levičarji so si naročili nad 90 raznih peticij, mej temi 56 doslovnih proti jezikovnima naredbama.
Mladočeh dr. D y k predlaga, naj se o vseh teh
peticijah sumaruo obravnava, to je, ob jednem glasuje.
V tem trenotku Schonerer zapali sod z dinamitom, da se razkadi po vsej zbornici. Schonerer namreč zahteva besedo; ker mu je predsednik takoj ne dovoli, skoči kot tiger s svojega sedeža, po stopnjicah doli, k predsedniku gori, trešči s pestjo na predsednikovo mizo, zgrabi zvonec ter hoče zbežati s plenom. Toda v iatem hipu dere nad petdeset poslancev z desnice proti njemu.
Poljak Potoczek mu iztrga zvonec ter ga potisne doli. Pesti se krčijo, divji krik v zbornici, ministri zapusti dvorano, predsednik svari, kliče, kriči, toda v huronskem kriku ni slišati niti besede njegove. Zato pretrga sejo za 15 minut.
Mej tem stojd poslanci še vedno v gručah v prepiru in glasnih razgovorih. Wolf s tovariši se ne premakne z mesta, stražijo ga Potoczek in drugi.
Predsednik se vrne z novim zvoncem, češ, da ne prime prejšnjega, ki ga je držal v rokah Schonerer.
Levica ploska, kriči, tepta, ropota.
W o 1 f zgrabi novi zvonec ter zvoni, predsednik tudi ta zvonec postavi na stran. V tem trenotku skoro vse dere k predsedniku v kriku in nepopisni razburjenosti.
Bližnji poslanci okolu Wolfa se zgrabijo, potiskajo tje in sem.
Schonerer zgrabi ministerski stol, vzdigne kvišku, da bi udrihal po glavah. Dvajset rok ga zgrabi in davi.
Profesor na nemškem vseučilišču v Pragi, dr. Pfersche, potegne velik nož iz žepa, odpre ter kriči: Trebuhe Vam param, pokoljem Vas.
W o 1 f kriči: Z revolverji Vas postreljamo. — Jeden zgrabi kozarec za kozarcem ter vodo meče v obraze.
Dvorni svetnik Suklje zgrabi Pferscheta za roko, da z nožem ne udari Breznow-
s k e g a.
LISTEK.
Jedna sama noč.
Spisal Ivan Oradar.
Oče me je poklical; mislim, da je bilo krog jedne po polunoči. Trepalnice so Se mi še sprije-male, ko sem se v naglici površno oblekel, na to pa sem stopal pol v sanjah, pol v zavesti po strmih stopnicah navzdol. V veži je bilo precej hladno in čisto tema. Odprl sem vrata in pogledal na nebo. Nobene zvezde; čez in čez sama dolgočasna, mokro-siva barva. In nikjer nič svetlobe; samo daleč tam se je medlo bleščalo v nekem oknu.
Stopil sem po prstih v sobo, kjer je ležala moja mati. Zrak je bil težak in gost, poln tistega tujega, vznemirjajočega duha, kakor plava ob bolniških posteljah.
Zdelo se mi je, da spi. Dihala je naporno, da so ustnice ob vsakem dihljaju zatrepetale. Pogladil sem jo po čelu; bilo je" mrzlo, kakor led, a doli v obrvih sem začutil potne kaplje, kakor bi bila vročina še le ravnokar izginila. Obraz se je v teh kratkih dneh popolnoma izsušil, ali črte se niso spre-
menile, — še vedno tako dobre, ljubeznipolne in polne trpljenja.
Na mizi je stalo veliko število kozarcev, steklenic in sklenic. Mleko, vino, limonada, čaj in neka črnikasta pijača, ki smo jo dobili od zdravnika: — vsako uro majhno žličico. Jaz sem sovražil to črnikasto tekočino. Dišala je neprijetno in ostavila v ustih zoperno osladen okus.
Zavil sem se v havelok in sedel k svetilki, da bi čital. Pred seboj sem imel krajše sestavke Emer-sonove. Ali čutiti sem začel, kakor bi m< vrtal kdo s svedrom v glavo, počasi, natančno in previdno, in zaprl sem knjigo. Nocoj me je bilo strah te matematične poezije in lirsko vznesene logike.
Ob svetilki je zabrenčala muha. In kakor bi se zavedel šele ta trenotek čudovite, pričakujoče tišine, ki je ležala v sobi, tam zunaj in po vsem svetu. Nisem ei upal prestaviti kolena na koleno, da bi ne zadel ob stol. Postelja in stene in slike na njih, — vse se je izgubljalo v pustem polmraku, samo pod reflektorjem svetilke se je svetil velik krog.
Mati je dihala Še vedno, kakor ob mojem prihodu : naporno in redno.
S tihimi koraki sem stopil k nji in se nagnil
k njenemu obrazu. Ona me je gledala naravnost v oči mirno in nepremično, da me je pretreslo do mozga. Hotel sem jo prijeti za roko ali jo poljubiti na lice, toda nisem se ganil. Tako težko mi je bilo, kakor bi zagledal hipoma pred seboj vse svoje življenje, — nehvaležnost, laž in nezvestobo ... In ta trenotek je bil večnost.
Njene trepalnice so se zatisnile, jaz pa sem ostal pri nji. Sedel sem poleg postelje in se naslanjal s komolcem prav pri vzglavju. Spominjal sem se na različne momente, ki se mi je zdelo, da sem jih bil že davno pozabil ali na katere pozneje sploh nikdar mislil nisem, ker se mi niso videli važni . .. Nekdaj sem slonel razjarjen in slabe volje ob oknu; preslišal sem bil ravnokar „pridigo" od matere in odgovoril sem jako pikro. Ko se za trenotek ozrem, zdrznem se od strahu in sramote. V&rne so bile uprte njene oči, ljubeče, izmučene in proseče; iu v očeh sta se svetili dve solzi... Ko sem bil študent, ležal sem svoje dni v bolnišnici in moja mati me je prišla posetit. Vedela je sama, kje je moja postelja in ni vprašala nikogar. Ali postelja je bila prazna. Obstala je kakor kamen in lica so ji osinela iz grla pa se ji je izvil samo neznan šibek glas
Skratka: bil je boj, kakoršni so po beznicah. Frovzročili eo ga in < namenom izzvali levičarji; desnica je branila predsedništvo. Vse je razburjeno vsled te ostudne silovitosti levičarjev. Tacih prizorov ni videla Se nobena zbornica. To je sramota pred vso Evropo!
Takoj po zaključku seje ob '/i4- uri je predsednik pozval okolu 15 poslancev, da izpovedo kot priče o dogodkih.'
Vse sodi, da se bodo Pfersche, Schonerer in Wolf morali zagovarjati pred sodiščem.
Državni pravdnik je ob 5. uri že prevzel zapisnik, ki je bil sestavljen v predsednikovi pisarni.
Kakor se govori, bode morala vlada s stražo braniti ustavo, parlamentarizem, predsedstvo v zbornici.
Se sedaj ob 6. uri stoje poslanci po hodnikih ter se živahno razgovarjajo o današnjih dogodkih, kakoršnih ne poznš, zgodovina parlamentarizma.
Škandalozni prizori v parlamentu.
Dodatno k poročilu našega stalnega dopisnika navajamo še opise včerajšnjih za celo Avstrijo sia-motnih prizorov, kakor jih navajajo nekateri dunajski listi.
„Reichspost" piše o tem groznem prizoru nastopno :
Kmalu po 2. uri se pripeti nekaj izvanrednega. Mladočeški poslanec Dyk prosi za besedo, kar vzbudi splošno začudenje na levici. „Cujte 1 Sedaj pride nekaj", kriče nekateri levičarji. Posl. Djk predlaga, naj se o vseh, doslovno jednakih petieijah proti jezikovnim naredbam glasuje ob jednem in naj se prebero samo podpisi. S tem bi bili z jednim udarcem odbiti vsi obatrukcijski nameni. Nepopisen vrišč sledi temu predlogu.
Okolu predsedstva se zbere cela tropa levičarskih poslancev, ki mej groznim vriščem zahtevajo drug za drugim besedo. Poslanca Funke in Lang se začneta prepirati, posl. Pospišil zagrabi poslanca Funkeja za roko, da bi ga potisnil nazaj, nepopisen tumult nastane, mej sedeži zapisnikarjev se vali sem ter tje razburjena množica, v splošnem kriku in viku je nerazumljiva vsaka beseda, le mogočen glas posl. Wolfa je čuti in pa zvonec predsednikov, ki ga vihti neprestano.
Posl. Schonerer kriči na vse grlo: „Prosim besedo I" Splošen smeh na desnici, novi Škandali na levici. Posl. Gross protestuje proti predlogu posl. Dyka, češ da je nedopusten v smislu poslovnega reda. Njemu se pridružuje posl. Pfersche, ki je ravnokar odložil čast zapisnikarja. Levičarji kriče nad desnico: „Spodobno se vedite!", Wrabetz pa za^ vpije še močnejim glasom: „Mladočehi razlagalci poslovnega reda!"
Predsednik izjavi, da ne dopušča nikake debate. Posl. Pfersche predlaga, naj se naroči peticijskemu odseku, da v teku štirih tednov poroča o teh peticijah, in zahteva, da se o teh dveh predlogih vrši imensko glasovanje. Takoj za njim se oglasi Wolf, zahtevajoč, naj predsednik pretrga sejo radi tolikega nemira. Posl. Pergelt prične govoriti, predsednik ga ustavi, Wolf pa zakriči nad njim : „Go-
Spreletelo jo je v prvem hipu, da sem umrl tu na samem brez nje. Jaz pa sem stal ob vratih in zjokal bi se bil od ljubezni. ..
Ali vsi ti prizori postajali so nejasni, menjavali so se hitro in izginjali. Obšla me je utrujenost in naslonil sem glavo na blazino ...
Moja mati je umrla.
Okrog postelje je stalo vse polno žensk; nekatere sem poznal in bile so mi zoperne. čemu so prišle, s svojimi starimi, dolgočasnimi obrazi, radovednimi očmi in dolgimi njuhajočimi nosovi! Vse so se vrtile v jednomer in mahale z rokami, kakor bi imele neprestano opravka, a kljub temu se nobena ni pritaknila kakšne potrebne stvari. — Moje sestre so napravljale mrtvaški oder; vse so jokale in časih celo na glas. To me je napravljalo nervoznega. Kaj je treba tega ? Pa jo vzbudite 1 Mimo postelje, kjer je ležala mati, sem hodil hitro, ne da bi se ozrl nanjo. Zdelo se mi je cel6 samemu, da je vse moje urno kretanje alektirano. Loteval sem se z veliko gorečnostjo stvarij, ki bi jih opravili ravno tako lahko brez mene. In pri tem sem bil vsem in vsekomur v napoto. Zgrabil sem klobuk in odhitel na cesto ; ali sredi pota nisem več vedel, kam sem se bil namenil in vrnil sem se prav tako hitre domu.	(Konec »ledi.)
spod predsednik, nikar ga ne motite, to je nedostojno".
Pergelt vkljub tema govori nadalje in predlaga, naj se naroči budgetnemu odseku, da poroča v osmih dneh o neki speoijalni peticiji, ter zahteva, da se o tem glasuje po imenih, na kar predsednik vnovič izjavi, da ne dopušča nikake razprave. Novi ugovori in nepopisen vrišč.
Posl. Kaiser protestuje proti vsprejemu Dyko-vega predloga in zahteva, da se o njem glasuje po imenih, kakor tudi o njegovem predlogu samem. Nadalje predlaga, naj odsek sostavi pismeno poročilo in o tem glasovanje po imenih.
Predsednik vpraša posl. Schonererja, ki zahteva besede, če želi staviti kak predlog. Odgovori naj: da ali ne. Le v to svrho mu more dovoliti besedo. Duha moreči krik sledi tem besedam. Burni vmes-klici. Predsednik : „Besedo ima toraj posl. Schiicker!" Schonerer: „Oho!" Po tem vzkliku zapusti kričač svoje mesto in drvi k predsedniški mizi, iztrga iz rok zvonec predsedniku, Mladočehi pridrve za njim, njim slede ostali levičarji, ki nakrat obležejo predsedstvo, mej tem ko Schonerer neprestano zvoni. Mladočehi zegrabijo Woifa in Schonererja, da bi ju vrgli z vzvišenega mesta, prične se pravcati pretep in le nepopisni sem ter tje se valeči gnječi se je zahvaliti, da se ne pripeti kaj hujega. Mej tem so Mladočehi iztrgali zvonec Schonererju iz rok, predsednik prekine sejo in zbeži iz dvorane. Vrišč se ponavlja neprenehoma, predsedniški prostor oblegajo mnogoštevilni poslanci.
Ob '/<4. uri: Seja je še vedno pretrgana. Poslanec Wolf s svojo gardo oblega še vedno predsedstvo. Izmej desničarjev je na straži v bližini predsedstva le posl. Potoček.
Ob polu štirih se seja zopet otvori. Predsednik izjavi, da mora vzeti v roko drugi zvonec, ker je imel prejšnjega v roki posl. Schonerer. Nadalje izjavi, da ne more nadalje voditi predsedstva, ker sta ga onečastila s svojo prisotnostjo posl. Wolf in liberalec Steiner. Po tem pojasnilu padejo Poljaki in Mlado6ehi po omenjenih dveh poslancih ter jih skušajo odstraniti od predsedstva. Tu nastane splošen pretep, katerega se vdeležuje do 200 poslancev. Po-samni poslanci pograbijo stole in jih uporabljajo v bojne namene. Tropa se vali jednako valovom. Posl. Wolfu se vkljub premoči nasprotnika, ki ga potisne raz vzvišenega mesta, vselej posreči, da si pribori prejšnje mesto. Grozen tumult vlada po vsej zbornici, galerija kriči: „Fej tak parlament!"
Ob 3. uri: Posl. Pfersche potegne iz žepa nož in ga vrže proti poljskemu poslancu W i e 1 o -vicyskemu. K sreči zagrabi poslednjega za roko poslanec Horansky* in nož odleti poslancem za hrbet.
Predsednik po tem dogodku zaključi sejo, katero je moral trikrat prekiniti, in prosi poslance, ki so videli poslednji prizor, naj se podajo v predsedniško pisarno, da se o tem sestavi zapisnik. Grozovit vriSČ «ledi njegovim besedam.
Po sklepu seje bo opazili poslanci, da je jeden kričačev vrgel predsednikov stol na sredo dvorane.
Prihodnja seja se je naznanila poslancem pismenim potom in se prične danes popoludne ob 1. uri.
Zbornično predsedstvo se je nato izjavilo prin-cipijelno za določitev straže v varstvo predsedstva.
Zid P f e r s c h e, član nemško-liberalne stranke, vseučiliščni profesor v Pragi, se ekuša opravičiti s tem, da je posegel po nožu v sili, ker ga je davilo več poslancev.
Dr. G e s s m a n n je pobral Pferschetov nož in ee je ž njim v splošni gnječi ranil na roki.
Vse stranke so se sešle nato k posvetovanju in ne ve se, kaj se bo navzlic takim škandalom sklenilo. — Pretep v zbornici je prava slika revolucije v zbornici.
*
* *
Židovski list „Wiener AUgemeine Zeitung" zvrača vso krivdo na desničarske poslance. Pravi namreč, da je tropa poslancev podrla na tla posl. Wolfa, ga vlekla za lase in za brado ter ga obdelovala z nogami; da, tudi hrbet poslanca Pferscheta je bojda moral prenesti nekaj udarcev s pestmi.
Njegov sodrug „Wiener Eitrablatt" pripoveduje, da sta se obdelavala s pestmi posl. Hagen-hofier in Schonerer. Grof Vetter je miril poslance z vodo, ki jo je izlival iz neke steklenice, minietri so
* Po poročilu našega dopisnika poslanec Šu kije.
Op. nred.
pričetkom boja ostavili dvorano, jedini železniški minister je vztrajal do konca.
„Wiener Abendpost" omenja, da je poslanec Wolt zgrabil tudi drugi zvonec predsedniku s besedami : „Sedaj pridejo na vrsto vsi zvonci, ki so se rabili na železniških postajah."
Pred sklepom seje je prosil predsednik reditelje, naj stražijo posl. Wolfa, Schonererja, Kittela in Anton Steinerja, ki so oblegali njegov sedež, da ga ne napadejo.
Iz dežele reda in dela.
Celih trinajst let se trdi neprenehoma po uradnih časopisih, da je današnji vladin zistem na Hrvatskem osnovan na redu in delu. To je sicer krasen princip za vsako vlado, a če se v resnici izvaja, potem more biti brez dvombe tudi narod ž njim zadovoljen, kajti kjer je v deželi red, tam se tudi dela, tam narod napreduje duševno in gmotno. Vkljub vednim trditvam od vladine strani, da je na Hrvatskem vse v redu, se je pokazalo ravno letošnje leto, da te trditve niso resnične, in da mora biti nekaj gnjilega v državi Danskej. Samo tečajem tega leta je obsojeno do dandanes od sodnijskih stolov na Hrvatskem in v Slavoniji čez 500 oseb radi zlo-činstva ustanka, bune, odpora proti poglavarstvenim osebam in raznih političnih zločinov, kakor tudi radi prestopka bunjenja. Radi takih kažnjivih del sedi v preiskovalnem zaporu raznih sodnijskih stolov do 300 oseb, proti katerim ni še sestavljena obtožba.
Dobro se še spominjajo bralci „Slovenca" nesrečnega dogodka v Bošnjacih prigodom zadnjih volitev. Ne samo, da je bilo že takrat mnogo nedolžnih žrtev, nego toži zdaj državni pravdnik 70 bo-šnjačkih prebivalcev, na čelu jim kapelana Firingera, radi zločina ustanka. Tedaj nove žrtve se zahtevajo pri tem tako žalostnem dogodku. Te dni pride na red tudi dogodek v Sjeničaku. Toženo je 36 tamo-šnjih prebivalcev radi zločinstva potajnega umor-stva; radi zločinstva ustanka in bune pride pred sodnijo čez 100 oseb.
V	Bebrincih v Slavoniji se je bil narod uprl občinski oblasti, ker je bil jeden občinski mlin pioti njihovej volji v najem dan osebi, katere občinarji niso hoteli imeti v omenjenem mlinu. Bilo je obtoženih 87 prebivalcev iz dotične vasi ter so vsi kaznovani s zaporom od dveh tednov do dveh let.
V	Kloštru Ivaniću, kjer narod ni hotel imeti od kotarske oblasti nameščenega župana, prelila se je letošnje spomladi kri, ker so žandarji streljali na narod ; zdaj je obsojenih pa še 14 prebivalcev na zapor radi ustanka.
Prav značajen pa je ta le slučaj. V Mitrovici je sodbeni stol obsodil nekega Simunovića posestnika iz Sida na IS mescev težke temnice, in sicer radi zločinstva motenja javnega mira. Po obsodbi je tb. posestnik storil to zločinstvo zato, ker je javno govoril, „da je šidska kr. oblast kriva, da je narod zapeljan, da je kotarska oblast sama napravila socijalizem, da najpošteneji ljudje kakor Simon Mi-hajlović in Ljubomir Matić in drugi sede v zaporu, kotarska oblast čini zloporabo uradne oblasti, ker jih je zaprla nedolžne, kotarska oblast je kriva, da je prišla vojska v Sid, da kotarska oblast drži na sto-lici take občinske činovnike, ki bi morali že zdavnej sedeti v kaznilnici v Mitrovici, a kotarska oblast take ljudi še podpira".
Na glavnej razpravi se je branil Simunović sam, rekoč, da je on kritiziral delovanje kotarske oblasti v Šidu, in sicer na dau same volitve, pred volilnim poverenstvom in kotarskim predstojnikom, ki mu je celo stisnil roko, ko je dovršil govor. Obtoženec je govoril z dozvoljenjem predsednika volilnega poverenstva. Kotarski predstojnik je priznal, da je posle govora stisnil roko govorniku, ali je dodal, da je to storil iz „političnih motivov". Da se stvar razjasni, je treba dodati, da je Simunović, če tudi je tako kritiziral kotarsko oblast, priporočal volilcem vladinega kandidata. In Simunović je zaprt že tri mesece.
A to, kar se je omenilo, še ni vse. Koliko je po deželi še drugih takih obtožb glede posamnih oseb. Koliko je pravd in obsodb med časnikarji, saj vidimo, kako se opozicijonalne novine plenijo in obsojajo, dočim uradne sipljejo iz polnih pregršč razna ogovarjanja in sumničenja na opozicijo bres vsake zapreke.
Kdor tedaj s pazljivim očesom opazuje, kaj se godi na Hrvatskem, posebno letošnje leto, ta ne more na noben nafiin verjeti, da vlada v tej kralje-
vini red, kakor se vkljub temu neprenehoma trdi. Ze sama nagla sodba, ki je bila razglašena v 12 okrajih, potrjuje, da je današnje stanje na Hrvatskem nepovoljno. Nekakšen nemir je zavladal v narodu ravno vsled tega, ker se narodu vsiljuje neka poznata ideja, za katero ni bil nikdar zavzel, nego se jej je vselej upiral ter se celo tudi uprl 1. 1848, kakor je dobro znano. Za to nesrečno idejo, katero mislijo Mažari na Hrvatskem sčasoma na vsak način izvesti, se trudi tudi današnji vladni zistem, a mesto da se drži zares svojega reka, da dela za narod posebno v gmotnem pogledu, prepušča ga samega sebi; oblasti pa so prisiljene, da skrbe za to, da hrvatska opozicija ne pride nikjer do večine. — Radi tega tudi toliko borb med političnimi oblastmi in narodom, ker si narod ne da vsiliti ono, kai ho čejo oblasti. Pride li zbog nestrpnosti činovnikov do žalostnih dogodkov, kakor so zgoraj omenjeni, katerih seveda ne more nobeden odobravati radi naroda samega, saj slede kasneje še hude kazni po navadi za narod, dočim se oni, ki so dali vsemu povod, srečno izmaknejo. Hrvatska je potrebna zares, da zavlada v njej red iu delo, ali kakor okol-nosti kažejo, je še daleč ta zaželjeni čas.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. novembra.
Grof Badeni odstopi (?)■ Dunajski anti-semitski list „Reichspost" objavlja v včerajšnji številki nastopno vest: Kakor smo zvedeli iz verodostojnih virov, namerava ministerski predsednik grof Badeni odstopiti tekom meseca decembra. Vsprejem zadnje njegove ostavke je bil odklonjen na najvišjem mestu le z ozirom na nagodbeni provizorij, katerega mora dognati Badenijeva vlada. Ker se to vprašanje v kratkem (?) spravi pod streho, se bode poelužil že dalie časa utrujeni ministerski predsednik prve prilike, da doseže svoj namen. Na njegovo mesto se kandiduje sedanji domobranski minister grof Welsersheimb, ki bi seveda le začasno vodil državno krmilo. — Imenovani list dostavlja temu poročilu naslednjo opazko: Priznati moramo odkrito, da z ozirom na najnoveje Badenijeve izjave ne moremo prav verjeti temu poročilu. Utrujen je grof Badeni, bogati kavalir, res že dolgo, in davno je že želel, ostaviti sedanje trnjevo mesto. Toda .... Sicer so se pa v Avstriji že pogostokrat pripetile nepričakovane reči. — Mi tudi tako pravimo. Stališče grrfa Badenija bode z vsprejemom nagodbenega provizorija znova utrjeno in nikakega posebnega povoda ne bo imel, dati slovo ministersti časti. Res pa je nasprotno tudi, da se pod njegovo vlado ne bode dognala nova pogodba z Ogersko.
Spravni predlogi Čehov in Nemci. Vsakdo je pričakoval, da Nemci ne bodo odobravali predlogov, kakor jih navaja mladočeško vodstvo v dosego sporazumljenja mej Cehi in Nemci v deželah čeSke krone. Po vseh svojih glasilih se protivijo tem ponudbam s češke strani ter izjavljajo, da hočejo nadaljevati boj, dokler ne zmaga — pravičnost I Čujte in strmite! NemSko-liberalna in nacijonalna glasila, mej njimi dunajska Židinja »N. Freie Presse«, se drznejo pisati o pravičnosti, katero liberalno-nacijonalna stranka najmanj pozna in poznati hoče. Ko bi bili to stranko vodili vselej nazori pravičnosti, ne bi bilo prišlo sedaj do tako ljutih bojev, kajti Cehi in vsi ostali Slovani bi bili zadovoljni в pravičnostjo, katero sedaj pogrešajo na vsi črti.
Dopolnilna volitev na Hrvatskem se vrši, kauor že omenjeno, dne 1. in 4. dec. Vladua stranka je postavila nastopne kandidate: v okraju Dolnja Stubica baron Helleubach, za okraj Sv. Ivan-Zabno veleposestnik Fodroczy, za Novigrad dr. Per šid, za Brod dr. Gavran ć, za Vrbovsko kanonik Martinel, za Bošnjake dr. Silović in za Kopreinice dr. Schwarz.
Volilno gibanje v Belgiji. Štirje večji belgijski okraji se zopet krepko pripravljajo na bližnji volilni boj. Voliti bode treba polovico članov vsake zbornice. V reprezentantni ali spodnji zbornici sedi sedaj 111 katoliških mož in 41 liberalcev ter socijalistov, odstopiti pa mora 39 katoliških in 36 nasprotnih poslancev. V senatu pa sedi 67 katoličanov in 35 nasprotnikov, od teh se jih mora podvreči novi volitvi 23 katoličanov in 26 liberalcev ter socijalistov. Izstopiti mora toraj le dobra tretjina katoliških poslancev, mej tem ko morajo skoro vsi nasprotniki v volilni boj. Borba bo zelo huda. Socijalisti se nadejajo, da ae bode
spekel zanje najboljši kos, mej tem ko liberalci nimajo nikake nade na kako pridobitev, in bodo morali bili zadovoljni, ako bodo obranili vse dosedanje sedeže. Vendar se nasprotniki zelo motijo, ako menijo, da bodo katoličani roke križem držali in gledali, kako jim bo socijalistična stranka plenila mandate. Poleg tega pa rudečkarji ne vživajo v Belgiji več toliko zaupanja mej nižjimi stanovi, ki eo bili že večkrat opeharjeni ravno vsled krivde socijalističnih prerokov. Upati je toraj, da splava socijalistični up po vodi in prodrć katoličani vsaj z dosedanjimi mandati. Sicer imajo pa tudi Se v najslabejem slučaju potrebno večino v zbornici.
General Weyler je predvčeranjim stopil na španjska tla. Izkrc 1 se je vkljub prigovarjanju so mišljenikov v Barceloni, kjer mu je prebivalstvo priredilo precei sijajni vsprejem. Raznim ovaci|am je odgovarjal z vzklikom : Živela Španija, živeli delavci! V pogovoru s prijatelji je popisoval položaj na Kubi, graial pisavo nekaterih vstašem pri|aznih madridskih listov, opravičeval združevanje kubanskih poljedelcev ter izjavil, da bode avtonomija na Kubi osode-polna za ondotno narodno industrijo. Vsled tega se hoče vedno boriti proti avtonomiji. Konečno je povedal, da se podli sredi decembra v Madrid, kjer se predstavi svojim zapovedovalcem, ter izjavil, da hoče ostati zvest konservativni stranki. Vsled tega meuijo nekateri, da bode postal vodja te stranke. Vlada umevno z njim ni zadovoljna in skuša prikriti vse, kar se je prigodilo povodom njegovega prihoda. Mogoče da ga pozove na odgovor še preje, kakor se sam misli predstaviti.
Socijalne stvari.
Sklepi prvega avstrijskega kmetskega shoda na Dunaju.
Poročali smo že površno o resolucijah prvega avstrijskega kmetskega shoda. Ker so določbe teb resolucij zelo važne, navajamo jih tu doslovno. Dal Bog, da bi se v resnici tudi izvedle na korist kmečkemu stanu, ki je bil in ostane steber države.
I. Organizacija kmečkega stanu.
Kmetovalci avstrijski se morajo organizovati. Kdor od kmetijstva živi ter sebe in svoje s poštenim delom v potu svojega obraza preživi, je kmetovalec. Od sadov kmetijstva pa živi v Avstriji vsakdo. Kdor pa od kmetijstva živi, mora tudi hvaležen biti kmetijstvu in njegov razvoj po svoji moči pospeševati.
Kdor kmetijstvu ne služi in služiti noče, smatrati je njegovim sovražnikom. Kdor hoče pri kmetijstvu samo kaj zaslužiti, takega moramo prištevati onim, ki hočejo kmečki stan samo izkoriščevati in njegov napredek ovirati.
Kmetje se vkljub svojega napornega dela mno-gokje ne morejo živiti, sebe in svojo družino stanu primerno izrejevati in svoje otroke okoliščinam potrebno vzgojevati. Vzrok temu je, ker je vsak sam na £0 navezan. Kmetje se torej morajo združiti in z združenimi močmi gospodariti. Združiti pa se morajo vsi kmetje cele države, da svojo podedovano lastnino ohranijo in svojemu delu tudi zagotove za služen dohodek. Vsi Kmetje, ne Oiiraje se na narod, nost, so jednakopravni in zato zahtevajo, da tudi drugi stanovi, ki žive od kmečkega, pripoznajo jednakopravnost vsakega stanu in ljudstva, katero se je do sedaj s poštenim delom preživljalo.
Vsak ioper to namerjeu prepir je potrata časa ter posel postopačev in dobičkaželjuih nepoštenih ljudij. Zato kmetski shod obsoja to pristransko prvenstvo katerega koli ljudstva ali stanu, in pričakuje, da vsak svoje ljudstvo spoštuje in brani. Kmečka organizacija se pa mora, kar |e samo ob sebi umevno, ozirati na narodne in kulturne razmere; zato se mora prepustiti deželnim zborom sklepanje postav v tem oziru.
Načrt postave, t. j. vladna predloga kmetskega ministra grofa Ledebura je glede stanovskih zadrug prikladna podlaga za organizacijo kmečkega stanu ; toda mora biti čisto neodvisna od vladnih organov in zavarovana pred prevlado veleposestva in pred vplivom kapitalizma.
Stroške za ustanavljanje takih kmečkih zadrug mora prevzeti država. Ustanoviti se mora državna zadružua banka, da se pospešuje delovanje posameznih zadrug.
Deželnim zDorom naj se postavno določi roki, v katerem morajo skleniti dotične postave. Ako bi se ta rok ne držal, mora se dotični deželni zbor razpustiti in v kratkem času direktne, splošne, tajne volitve razpisati.
Dokler se kmečki stan postavno ne organizuje, mora c. kr. vlada kolikor največ možno ekrbeti ta prospeh in razvijanje kmečkega življa.
(Dalje elćdi.)
Slovstvo.
Slovanska knjižnica, snopič 65 — 68. -Slučaji usode. Roman. Pavi. Pajkova.
Pred dobrim mesecem je izšel v „Slovanski knjižnici," katero vrejuje in izdaja Andrej GabrŠček v Gorici, roman „Slučaji usode". Spisala ga je Pavlina Pajkova. Niegova vsebina je taka-le: Ivana, sedal žena pl. Kolaria, je imela od prvega soproga hčer Malvino. Osemnajst let stara se omoži Malvina 8 poslovodio plinove tovarne, baronom Leopoldom N. A malo se briga Leopold za svojo ženo, temboli pa za igro na borzi. Zngravši ondi vse svoje premoženje in povrh še ogromno svoto iz tvorniške bla-gajnice, jo pobriše, ne zmeneč se za soprogo in hčerko.
V tej bedi se vrne Malvina k materi, a ker so se preživljali Kolarjevi sami težko, se poda v Gradec, kjer dobi službo v neki delaluici. Ker ji otrok zboli, mora prenehati z delom. Med tem, ko išče pri moževem strjcu pomoči, ji umre otrok. Kmalu na to dobi službo družbenice na gradu Rauhenstein na Tirolskem.
Leto dnij pred Malvininim prihodom ua grad je umrl grajščak. Vzrok nagle smrii je bil ein Otmar, ki je ostavil dom in se podal vsled nezvestobe Av-relije, hčere grajščinskega soseda, v inozemstvo.
Po preteklih devetih letih se povrne Otmar na grad, in kmalu za njim pride tudi še zamorec John, katerega je vzel Otmar v slui.bo na svojem svetovnem potovanju. Iskreno prijateljstvo med Otmarjem in Malvino hoče razdreti omožena Avrelija in sklene v dosego svojega namena se poslužiti Johna. A pri tem jo prav pošteno skupi. John se je bil namreč — spoznavši svojo ženo Malvino in Malvina svojega moža Leopolda — odločil pobegniti iz gradu in je zahteval od Malvine stotak za pot, katerega mu ne odreče Malvina. Ker se je bila zapoznila Malvina in ni prišla pravočasno na dogovorjeno mesto, hoče John, zamenjavši Avrelijo z Malvino, usmrtiti Avrelijo in potem se ustreli še sam.
Vsled teh dogodkov odpove graščakinja Malvini službo. Med tem umrje na nagloma grajščakinja in Malvina še ostane na gradu, kateri je prešel v last Otmarja; a ne le samo grad, ampak tudi Malvina, postala je namreč njegova soproga.
Kakor razvidno, je glavni junak, oziroma junakinja romana Malvina. Pisateljica jo nam slika blago, razumno, resno, odločno žensko. Njene neupogljive volje ne uklonijo nikoli grozni udarci nesreče in v tem je čista podoba svoje matere, ki tudi vkljnb največji revščini in bedi, vkljub mučnim skrbem in bridkostim prenaša junaško svojo nsodo. Kakor je bila idejalno nadahnjena v mladosti, tako je ostala tudi v svojih poznejših letih.
Krepostni Malvini čisto nasproti je pa zvijačna ženska Avrelija. Ooa je prava reprezentantinja današnjih modernih žensk. Gizdavost, nečimernost, razkošnost so nje najlepše lastnosti. Do svojega so proga ne čuti v sebi niti najmanjše iskrice Iiubezni, pač pa hoče biti občudovana, dvorjena od vseh moških. Rajska slast ji je, če se vse nji klanja, kakor maliku. Največji vžitek, sploh nje sreča in strmlie-nje njenega celega življenja je tei lahkomišljenki, napravljati ljubezenske spletke.
Tema ženskima značajema podobna sta značaj Otmariev in značaj Leopoldov. Otmar, v svoji mladosti blag, vnet za vse dobro in lepo, bolj poetičnega duha, vsakemu prikupljiv, postane vsled prevare največji pesimist, katerega ne druži nobena vez več s človeštvom. A po blagodeinem vplivu Malvi-ninem se je zopet spreobrnil ta čruogledeo v prijaznega človeka.
Ko bi bil Otmar malo manj sanjarski in imel nekoliko več odločnosti, resnosti, katera pristaja moškim, bi ugajala njegova oseba bolje.
Povsem drugačen od Otmarja je pa Leopold. Vkljub svoji izobraženosti in oliki je največji pijanec, igralec prve vrste, slepar, kakoršnih dobiš dandanes cele trope v „višjih krogih". Ljubezni do svoje žene ne pozna nobene; preteplje jo, kakor se res spodobi plemenitašem, prav po barbarsko. A modrokrvni Leopold se vendar le boji sodnikov; nabit samokres nosi vedno seboj, in ko se mu ne posreči uiti, si požene krogljo v svojo glavo.
Kar se tiče dejanja, se ono splošno neprisiljeno razvija. Hib seveda tudi v tem oziru ne manjka v
knjigi. Tudi so nekateri deli predolgi; tako nam razklada pisateljica n. pr. družinske razmere pri Ko-larjevih preveč na dolgo in široko. Nekatere epizode so pa prav dovršene, v mislih mi je zlasti oni pogovor med Malvino in Leopoldovim strijcr.m, ali med Malvino in Avrelijo. Ce se ne bi poudarjala Malvinina lepota tolikokrat, bi bilo tudi dobro. Jezik je gladek in lahek. Nekatere bolj tuje besede, kakor „presmotrivati" (pag. 252) ali „prozračna" (ble-doba) ne bi bile ravno potrebne. „Pregrešiti se na sebe in človeštvo" (pag. 194) ne govorijo Slovenci. Bavno tako se pravilnejše piše „zgražati" in ne „zgroževati" ; čudno se glasi tudi: „vi si narisujete v strogosti" (pag. 191).
Bolj čudna je tudi podoba: „leta, brezmiselno življenje pretvorijo lepo žensko v predčasno razvalino" (pag. 9). Smešno je pa, imenovati v tako resnem trenutku, kakor se je bila nahajala Malvina, otroka „črvička" (pag. 271).
Bistvena hiba tega kakor tudi drugih leposlovnih del Pavline Pajkove je, da se obravnava vedno jedna in ista „materia trita". Nič vzvišenega, nič novega!
Splošno pa se sme reči, da se ta roman v dobi, ko naši mladi pisatelji tako kopičijo slovstveni gnoj, še precej lahko bere.	Proletarec.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. novembra.
(Codellijev kanonikat.) Včerajšna „Liib. Zeitg" je objavila vest, da je kapelan gosp. dr. Mauring imenovan Codellijevim kanonikom. Cerkveno pravo v tem slučaju imenovanja ne pozna, pač pa prezentacijo po patronu, ki daje prezenti-rancu jus ad rem, če se pravilno izvrši, o čemer pa ima soditi samo cerkvena oblast. Torej je bilo poročilo „L. Z." o tem imenovanju prezgodnje.
(Lokalni kapelaniji) P o d k r a j in Vrabce na Vipavskem sta v smislu zakona z dne 7. maja 1874 zietemizovani kot samostojni duhovno pastirski mesti.
(Iz Št. Petra na Notranjskem) dne 24. nov. Mnogim je, po obvestilu „Slovenca", na skrbi kako bi ljudstvu zabranili pot v daljno Brazilijo. Pred letom dni imeli smo tudi pri nas to nalogo. Zdaj pa ko čujemo, da imajo v nekaterih delih naše dežele nenasiljivi agentje razprežene svoje mreže za lov nepremišljenega ljudstva, živimo mi v tej zadevi prav brezskrbno; k nam ne pride nobeno va-bilno pismo še manje pa agent, če ravno je zaslužka potrebnega ljudstva več kakor drugod. To srečo naklonil nam je agent Grgolet sam, kateri je s sladko obljubo marsikoga zvabil iz domovine, po kateri zdaj milo zdihuje, imajoč pred očmi širno morje, katero mu mogoče pot do rojstne vasi za vselej zapira. Mnogi izseljenci tega kraja zrli so pred odhodom samo kupe zlata v napovedani deželi, misleči, da si v kratkem času nagrabi vsak svoje vreče cekinov in pohiti domov ž njimi. Zal pa da so se v večini varali enako mojemu znancu, kateri mi je pri slovesu podal rok» rekoč: Z Bogom 1 upam, da se čez par let vidimo in da pridemo toliko bogati, da bodemo lahko Vam (trgovcem) štrene mešali I Zdaj pa poroča, da se mu zelo slabo godi in da ne upa več videti kranjske dežele. Temu podobna poročila dohajajo v ta kraj tudi od več drugih; le malo jih je, da bi se deloma zadovoljili z Brazilijo; da bi pa kateri pisal, tu je po vsem boljše, kakor na Kranjskem, ne pridem radi dobrih razmer več nazaj, ni še slišati in menda tudi ne bo, že zaradi tamo-šnjega podnebja ne. Tam namreč, radi smrdljivih soparno vročih zrakov, ni mogoče imeti slasti do jedi, sploh se pa tudi ne sme zavživati enaka jed kakor tukaj, če bi se tudi dobila. Fižol naše vrste ni tam za rabo, rumena turšica, katero štejemo tukaj za najboljšo, tam ne ugaja želodcu, ker je pretežko prebavljiva, to bi bil tudi krompir, če bi tam rastel. Poleg nezdravega podnebja so pa tudi tam vdomačene tako čudne razmere, da se jih v Evropi rojen človek ni vstanu privaditi. Po odhodu prvih naših izseljencev je že pretexlo 7 let, zadnji $o šli pa lansko leto osorej. Domoljubi storili so v vsakem oziru veliko, da vsaj nekateri doma ostanejo, a bil je slednji poskus brezuspešen ; agent Grgolet s svojimi pismi, katera so po bliskovo krožila med ljadstvom, je premagal vse. Ziaj pa, ko cepajo, kakor hruške pred dozoritvijo z drevesa, izseljenci nazaj v domovino, suhi kod trska, vsak s slabim poročilom, so naši ljudje druzih mislij; če bi prišlo
v Brazilijo vabečih sto »gentov, ni treba imeti strahu pred njimi, kar zadeva naš kraj. Ta skušnja se je toraj pri nas dobro obnesla, res da na škodo revnega ljudstva, toda za greh mora biti pokora, katera ne izostane tudi tistim, kateri se brezmišljeno vsedejo na limance to zadevnim agentom. Te vrstice sem sestavil po lastni skušnji, iz pismenih poročil tam bivajočih ir po pripovedbah domu došlih izseljencev za tiste, kateri bi zuali hrepeneti še po južni Ameriki. Ce pa hoče kateri vedeti še več, naj se potrudi sem v St. Peter, kjer me je lahko najti, da mu pokažem pot do tistih, kateri so došli iz Brazilije, da zve neposredno, kakšna in kaj je in za koga je ta dežela.	V. Krašovec.
(Pevski večer) s petjem, vojaško godbo in malim plesom obeh zborov Glasbene Matice vršil se bode v soboto dne 27. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma". — K mnogobrojni udeležbi vabijo se vsi p. n. člani in njihove rodbine.
(Poročil) se je danes 24. t. m. v Smartinu pri Kranju gospod J. Krenner, trgovec v Kranju, z go spodično Leopoldino Smid. hčerjo veleposestnika in graščaka Smida na Gašteju pri Kranju.
(Prvi sneg.) Danes popoludne okolu jedne ure so jele naletavati prve snežinke in sedaj, ko to pišemo, ob 4. uri, se že sme reči, da pada sneg. Strehe so že pobeljene.
(Zdravje v Ljubljani) od 14. do 20. novembra. Novorojenih je bilo 21, mrtvorojeni 4. Umrlo jih je 18 mej njimi za grižo 1, za vratico (davico) 1, za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 10; mej njimi je bilo tujcev 4, iz zavodov 6. — Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, za grižo 1, za oslovskim (dušljivim) kašljem 1 in za vratico 5.
(S Črnega Vrha pri Idriji.) Dnć 23. novembra obhajala sta zakonska Anton Likar in njegova žena Margareta svojo zlato pcroko. Oba sta še zdrava in krepka. Anton Likar je gospodar Lepega Dola, katerega naseljenje je kaj lepo popisano v I. letniku „Dim in Svet-a". Tamkaj daleč proč od druzih hiš, sredi gozdov, še sedaj gospodarita in obdelujeta s svojimi sinovi obsežno zemljišče. Imata več kot 100 ovac in preećj krav ter izdelujeta izvrsten ovčji sir, katerega zlasti Lihi radi kupujejo. Bavno vsled izdelovanja sira si je hiša v Lepem Dolu zelo opomogla, tako da se šteje med najpre-možnejše v črnovrški občini. Z'atoporočencev se je spomnil grof Lanthieri i t Vipave. Poslal je njima svojo podobo in mnogo steklenic izvrstnega vina iz graščinskih vinogradov na Slapu. Mnogoštevilni povabljeni gostje niso pozabili piti na zdravje imenitnega darovalca.
(Na Homcu) je pogorelo dnć 23. t. m. zvečer sredi vasi troje gospodarskih poslopij z vso krmo vred. Da se je ogenj ob toliki suši poprej ukrotil, imamo zahvaliti vrle požarne brambe iz Mengša, Domžal in Doba, katere so, kolikor le možno, naglo dospele na pogorišče. Zal, da domačih dveh sosesk nobena nima lastne brizgalnice. — Tukaj je letos prešičja kuga napravila mnogo škode zlasti po domači vasi, sedaj pa še ta nezgoda ; vendar so bili vsi trije gospodarji zavarovani.
(Tovarna kranjske industrijske drnžbe) za železo v Skednju je danes pričela svoje delo.
(Nezgode.) Iz Št. Petra na Krasu, 24. nov. Danes ob 4 uri popoldne je blizo vasi Tabra nad Zagorjem naloženi voz listia do smrti potrl tamoš-njega posestnika Janeza Štavar, vulgo Anžina. — Lastnika gostilne „Pri lovcu" g. Fr. Jakša, bivšega pošt. odpravitelja, pa je zadela kap, in je že ob 8. uri zvečer umrl.
(Razpisano) je mesto deželne vlade svetnika v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 25. decembra t. 1. pri deželnem predsedstvu v Ljubljani. — Pri okr. sodišču v Kranju je razpisana služba sodnega sluge. Prošnie do 25. decembra t. 1. dež. sodišča predsedstvu v Ljubljani. — Pri okrožnem sodišču v Celju sta razpisani služba jetničarskega paznika in sluge pomočnika. Prošnje do 17. decembra t. leta okrožnega sodišča predsedstvu v Celju. Pri istem sodišču in do istega roka je razpisanih šest služb za sodne sluge. — Pri finančnem vodstvu v Ljubljani so razp sana služba kanclijskega oficijala, mesto tajnika pri fiuančni prokuraturi in več mest za kon-cipiste. Prošnje do 10. decembra na predsedstvo finančnega vodstva v Ljubljani.
(Govorniki na vatle.) Ker je bilo po nemškem logu toliko šuma glede poslanca Lecherja, ki je govoril ali bolje stal na govorniškem odru dvanajst ur, omenja „L' Univers" v tem oziru še dvoje drugih hujših vzgledov. Rihard Webster, član angleške zbornice je pri razpravi o znani Parnellovi aferi govoril zaporedoma v petih sejah zbornice od 22. do 26. oktobra 1888 vsega skupaj nad 40 ur. Njegov govor, ko so ga objavile „Times", je obsegal 56 velikih kolon ter je bilo v njem 132 tisoč besedij. — Rumunski posl. pl. Horwicz je pred nekaj leti govoril neprenehoma 37 ur, ne da bi bil prekinil svoj govor, dokazujoč, da treba postaviti ministerstvo Bratianovo na zatožno klop. Ob sklepu govora je dejal govornik, da se čuti utrujenega, kar je umevno, poslušalci in poslanci po so bili zaspani, kar se lahko opravičuje.
(Streljanje brez dima in poka ) Iznajditelj smodnika, ki je bil vendar moder mož, bi sedaj komaj še spoznal prvotno svojo iznajdbo. Pred nekaj leti so iznašli smodnik brez dima, kar je precejšnja sprememba v vojni tehniki. Najnovejši vojaški strokovni listi na Francoskem pa poročajo že o „strelih brez plamena in poka". Prve poskuse 80 priredili pred kratkim v poskuševalnici tovarne v Hotchkis-u pod vodstvom iznajditelja, obersta H u m b e r t a ; poskusi so se tako povoljno obnesli, da je sklenil francoski topničarski štab, da naj se poskusi na državne stroške nadaljujejo. Ako bi iznajdba obveljala, bi bilo treba presneto temeljitega premisleka, predno bi prišlo do vojne. Bojišče bi postalo igrišče slepih mišij, in hrupni, glasni vojni bog bi postal tih mo-rilen angelj. Iznajdba obersta Humbeita je sicer popolnoma jednostavna. Kaj povzroči plamen pri sedanjih puškah ? Gotovo vnetljivi plinovi, ki gredo neposredno po strelu iz cevi. Odkod izvira glasni pok ? Istotako vsled plinov, ki se naglo razširijo, kar povzroči močno zračno gibanje. Zapre naj se torej plinom izhod neposredno, ko je strel ostavil cev, uniči se jim njih življenska moč s kakim elastičnim odporom, potem pa se jih pusti, da polagoma iz postranskih odprtin izpuhtć — pa ne bo niti sluha o kakem plamenu ali poku. To je princip Humbertove naprave. Plini silijo že med svojim tekom v neki stranski prostor ter zapro z nekako za-klopnico odprtino cevi ravno v tistem hipu, ko je šel strel iz cevi. — Potem izpuhte plini na strani skozi majhno mrežico. — Ce bode ugodne prve poskuse potrdila nadaljna izkušnja, tega seveda še ne vemo.
(„Fredericus secundus".) V sedemletni vojski je Friderik kralj ubežal preganjajočim ga pandurom v samostan Kamenec v Sleziji, kjer ga je opat skril pred zasledovalci. „Stari Fric" tega opata ni pozabil in kedar ga je pot nanesla mimo samostana, se je ondi vselej vstavil in vprašal opata, ako ima kako željo. Opat ni imel nikoli druge želje, razven da mu je tudi v prihodnje zagotovljena kraljeva milost. Tudi pri nasledniku tega opata se je kralj nekoč pomudil ter ga po svoji navadi vprašal, ako kaj želi od njega. Opat je dejal: Veličanstvo, včeraj nam je umrl samostanski brat, ki je bil izvreten pevec-te-norist; prosil bi, ako nam Veličanstvo blagovoli oskrbeti druzega. Kralju se je taka prošnja zdela smešna in dejal je: Dobro, jaz imam izvrstne tenoriste, pošljem vam enega iz Landshuta. Tam je imel kralj veliko izrejevališče za mule in osle. Opat, ki o tem ni ničesar vedel, mu odgovori: Ker ste Veličanstvo tako milostni, da ste uslišali našo prošnjo, hočemo iz hvaležnosti novega brata Veličanstvu na čast imenovati „Fredericus secundus" (Friderik drugi). Iznenaden vsled te navidezne surovosti gledal je kralj nekaj časa opata, potem pa zaklical vojniku: Naprezi I Potoma na voz pa je kralj mrmral sam seboj: „Tako pride, ako človek zbija neumne šale".
Društva.
(„Slovensko -katoliško delavsko pevsko društvo Zvon") priredi dnć 5. decembra zvečer Miklavžev večer v prostorih starega strelišča.
(Slovenska krščansko • socijalna delavska zveza v Ljubljani) priredi v nedeljo dne 28. nov. prvi društveni sestanek v prostorih „Katoliškega Doma" v Ljubljani. — Vspored : 1. Nagovor predsednikov. 2. Predavanje č. g. kanonika J. Sušnika o upeljavi elektrike in telefona v Ljubljani. 3. Petje. 4. Raznoterosti. — Začetek ob pol 5. uri popoludne. Vstopnina prosta. Slovenski delavci in delavke, ter njih prijatelji pri-hitite na sestanek v najmnngobrojnejšem številu I
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 25. novembra. Sinoči, takoj po zaključeni seji zbralo se je dvajset poslancev pri predsedstvu, da so kot priče izpovedali o izgredih v zbornici. P o t o c z e k pravi, da je posl. Pfersche potegnil nož ter ž njim grozil poslancem na desnici. Posl. Mile v-ski izjavlja, da Pferscbeta ni nikdo zgrabil za vrat, pač pa spričuje, da mu je Pfersche žugal z nožem. Posl. Horansky izjavi, da je Pf. kričal: Jaz vas zabodem in vam trebuh preparam. Posl. Šuklje pravi, da je prihitel Pfersche z nožem proti desničarjem ter vpil: „Jaz imam nož". Takoj nato je res zagledal, da je dvignil nož v roci. Nato ga je prijel za roko, rekoč: „Pomislite, gospod kolega, kedo ste in kaj delate." — Pfersche pa je kričal v jednomer: „Jaz moram enega zabosti. — Posl. Lang izjavlja, da je prijel Schonererja za roke, da ni mogel stola vreči mej poslance. — Posl. U dr zal omenja, da je Pferschetu dejal: Kako se drznete, nesrečnež, odpirati nož. Pfersche nato: Da jaz sem ga odprl. Posl. Lebloch izjavlja, da ga je posl. Wrabec vda-ril po glavi. Posl. Šramek priča, da je Wolf kričal: Sedaj se bomo pa z nožmi! Jutri pa pridemo z revolverji in vas bomo postreljali kakor pse. Vse te izjave je predsedstvo zbornice izročilo državnemu pravdništvu.
Dunaj, 25. novembra. (Posl. zbornica.) Predsednik Abrahamowicz pride danes popoludne malo po jedni uri v zbornico. Levičarji ga pozdravljajo z ironičnimi „heil"-klici. Ob 1. uri 35 minut otvori predsednik sejo. Predsednik hoče govoriti, toda levičarji mu ne puste. Poslanec Wolf kliče: Kak drugi in ne ta „Grauner" naj vodi predsedstvo. Schonerer zahteva besede mej glasnim kričanjem ostalih levičarjev. Wolf kriči: V tej zbornici ni več nobene pravice. Eadi nepopisnega vrišča mora predsednik pretrgati sejo do tretje ure. Levičarji pozdravljajo to izjavo s hura- in bravo-klici.
Dunaj, 25. novembra. Vsled nečuvenih, v parlamentarnem življenju do sedaj jedinih škandalov je parlamentarna komisija danes se zbrala v posvet. Splošno so povdarjali vsi člani, da je zborovanje na podlagi sedanjega poslovnika nemogoče, ker opozicija namenoma onemogočuje vsako redno razpravljanje. Soglasno je torej parlam. kom. sklenila, hoteč varovati čast in ugled avstr. zbornice pred zunanjim svetom, spremeniti poslovni red. Sklenila je, da se glasovanje po imenih o formalnih stvareh popolno izključi. Poslance, kateri bi nameravali delati v zbornici nered ali hrupno zavlačevali razpravljanje točk dnevnega reda, ima predsednik pravico izključiti za tri seje, zbornica pa pravico za 80 dnij. Na ta način izključeni poslanci izgube dijete t e r n e s m e j o priti v zbornico. Ako bi vkljub temu prišel kak tak poslanec v zbornico, ima zbornični predsednik pravico odvesti ga iz zbornice s pomočjo straže, katero ima predsednik že od danes od vlade na razpolago. — V imenu parlamentarne komisije desnice je danes v zbornici ta predlog stavil posl. grof Falkenhayn, utemeljujoč ga s tem, da je večina zbornice v prvi vrsti odgovorna za vzdržavanje reda v zbornici, da je ona odgovorna za čast zbornice in zato da se parlamentarno delo redno vrši. Ker pa po dosedanjem poslovniku to ni mogoče, kakor so to eklatantno dokazali nepopisni škandali, ki so se v nečast avstrijskemu parlamentarizmu pojavljali včeraj v zbornici, zato neobhodno treba novega poslovnika, kateri bo omogočil predsedniku, redno voditi zbornične seje. Opozicija je ves čas mej govorom Falkenhaynovim rogovilila, kričala in ropotala. Ko je končal govornik, je nastal po zbornici silen nemir. Levičarji so iz svojih sedežev hiteli kričeč in grozeč proti predsedstvu, oblegali so predsedstvo ter grozili Abrahamowiczu, da ga vržejo s predsedniškega stola, ako da tak predlog na gla-
sovanje. Predsednik Abrabamowicz je bil v veliki nevarnosti, ko se hrup ni hotel poleči, prijel je za zvonec ter hotel zaključiti sejo in se umakniti nasilstvu. Desnica je pa neizprosno zahtevala, da se mora o predlogu glasovati. Za trenotek se hrup nekoliko poleže in ta moment porabi Abrahamovicz ter da Falkenbaynov predlog na glasovanje. Predlog je desnica soglasno vsprejela. Ko je predsednik to naznanil zbornici, nastali so nepopisni prizori, krik, ropot, grožnje, suvanje, vse vprek se je razlegalo po zbornici; upanje je, da zadnji krat. — Sedaj je seja pretrgana.
Dunaj, 25. novembra. Največji škandal pri izgredih v zbornici, katere so namenoma vprizorili levičarji, je ta, da sedaj po časnikih zvračajo vso krivdo na večino. Liberalna stranka je izdala celo neko izjavo, v kateri večini pripisuje krivdo za izgrede, za svoje suroveže pa pravi, da so se le branili proti nasilstvu desničarskih poslancev.
Dunaj, 25. novembra. Opozicija misli da je s sinočnimi izgredi preprečila vsako parlamentarno delo. Temu nasproti se naznanja, da se je parlamentarna komisija desnice izrekla kot permanentno, da hoče poskrbeti za red v zbornici vkljub vsem za-vratnim nakanam levičarjev.
Dunaj, 25. novembra. Danes so bili listi „N. Fr. Presse", „Volksblatt", „Arbeiter-zeitung" in „Ostdeutsche Rundschau" kon-fiskovani, ker so krivdo za včerajšnje izgrede zvračali na desnico in Nemce hujskali na upor. Tudi „Fremdenblatt" je ostro napadal večino zaradi teh izgredov. Ouje se, da bodo desničarji v delegaciji interpelirali ministra Groluhovskega, čegar glasilo je „Fremdenblatt", zakaj da vladni list tako tendencijozno poroča neresnico.
Dunaj, 25. novembra. Poročila vseh tukajšnjih listov se vjemajo v tem, da je poslanec Pfersche povodom pretepa v včerajšnji seji zbornice poslancev res odprl svoj žepni nož.
Fraga, 25. novembra. Včeraj je pogorela velika tovarna za sladkor v Pečeku. Škoda se računa na 2 milijona. Uničenega je do 2500 meterskih stotov gotovega blaga in 120 vagonov surovine. Požar je uničil tudi nad 20 bližnjih hiš. Provzročena skupna škoda se še ne da konštatovati. Tovarna je zavarovana za velikoY svoto.
Falkenstein (Češko), 24. novembra. Včeraj popoludne kmalu po 4. uri so čutili tukpjšnji prebivalci močen, več sekund trajajoč potresni sunek. — Naslednjo noč je snežilo.
Pariz, 25. novembra. Avstrijska cesarica Elizabeta je dospela z Dunaja danes zjutraj ob 7. uri 25 minut. Na vzhodnem kolodvoru jo je navzoče občinstvo živahno pozdravilo. Ob polu desetih se je odpeljala cesarica v Biarico.
Carigrad, 25. novembra. Avstrijski poslanik baron Oalice je prejel za svoje vspešno posredovanje v Brazzafollijevi zadevi najvišje priznanje.
Tarbee, 25. novembra. Na kolodvoru v Tournayu sta trčila dva vlaka. Ubitih in ranjenih je več oseb ter razbitih veliko število voz.
Roveredo, 24. novembra. Minulo noč so neznani zločinci z dinamitom razbili pet državnih mejnikov mej južnimi Tirolami in Vicenco.
Umrif bo:
22. novembra. Ivan Brajar, kotlar, 37 let, Vodmat 47, Abscessus pulm. — France Skerl, knjigovez, 66 let, ev. Petra cesta. 16, Pneumonia.
V hiralnici: 22. novembra. Genovefa Dermastija, delavka, 50 let,
ostarelost in dementia.	__
V b o 1 n i i n i c i : 20. novembra. Anton Hočevar, starinar, 75 let, srčna hiba. — Uršula Mam, dninarica, 76 let, pljučnica.
Pri Lloydu : Košir iz Ribnice. — Kopecki iz Zagreba. — 6muc iz Admonta. — Lavrenčič iz Vipave. — Fajdiga iz Kamnika. — Dolinar iz Stare Oselice
Pri bavarskem dvoru: Kump iz Kočevja. — Križaj iz Beljaka.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
a r. a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«■s s j > e ■ Is« 3 M »
24	9. zvečer	736 4	2 3	slTjug g	skoro oblč.	
25	7. zjutraj 2. popol.	736 6 7363	3.0 16	sr. vzjvzh. sr. ssvzh.	oblaCno sneg	00
Srednja včerajšnja temperatura 1-6°, za 0'2° pod normalom.
Zavarovamc
zoper tatvino po vlomu.
Ш.Ш Ш M 5
Domača
splošna zavarovalna akcijska družba
v Budimpešti
(akcijski kapital 2,000.000 kron a. v.) sprejemlje
zavarovanja zoper ogenj in telesno poškodovanje po nezgodah,
tudi (806 4-1)
zavarovanje zoper tatvino po vlomu
v stanovanja, vile, skladišča, in prodajalnice vsake vrste proti nizki premiji in pod kulantnimi pogoji.
Natančna pojasnila daje generalno zastopstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., EUsabetlistr. 26, in glavni zastopnik za Kranjsko:
gosp. Josip Perhavo v Ljubljani, Marije Terezije cesta 4.
Tujci.
23. novembra.
, Pri tilor.u: Hermann iz Strassburg-a. — Maae it Trsta. —■Manheimer iz Mondhofen-a. — Pele, Migotti, Ordnes, Redi, Lenhart, Rainer z Dunaja. — Frankheim li St. Jerneja. — Mally, Brendel iz Zagreba. — Koritnik iz Blok. - Willsch iz Gorice. — Tominz ii Vel. Lalič.
Portrete
po vsaki fotografiji izdeluje zelo umetniško po 5 gld. do 15 gld. kos
807 2-i Emanuel Schramek,
slikar na Dunaju, V., Phornsgasse 9, 4. St.
Zavod za umetnost
slikarij
26-15 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Speci jaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogled.
V svrho varnosti občinstva prod ničvrednimi ponarejanji nosim od soda) nadalje to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarno pri „angelju varhu" ln tovarne farma-oevtlčnih preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Siatini.
Preskuien in potrjen od zdravstvenih oblastev.
STaJstareJe, najpr'stneje, najreelneje in najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteii prsne in plučne bolesti kri v želodcu itd. ter jo vpora-bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna ptl „angelju va-rlhu'1. Vsak balzam, ki ve nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odk'oni kot č;m renejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejaloe in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočlh drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega Halzama, naj -s naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Bogateo-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 niajhcih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajino zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa.
Prodaja hiše.
Dvonadstropna hiša z gostilniškimi in prodajalniškimi prostori v zelo obiskani ulici v srednn mesta proda se pod jako »godnimi pogoji.
Natančneje v notarski pisarni g. dr. Vok-a v Ljubljani.	776 3-3
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828)
prod aj a
in inozemski olivna olja.:
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežb? so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojnišiva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taeetfa blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 39
,cTiondor'
•£3€3-E3-E3-Q£3-£3*
S Stanarinske knjižice
za stran ke z urrdno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razprcdelbo za vplačevanje stanaiine, vodovodne io mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni 0 V Ljubljani. 10ПЕН300В»
Št. 3091.
Razglas
8U0 3-3
Uradni prostori c. kr. deželne sodnije v Ljubljani v civilno pravnih zadevah nahajajo se v hiši baronice de Traux
na Bregu št. 20,
uradni prostori deželne sodnije v kazenskih zadevah, okrajne za mesto delegovane sodnije v kazenskih zadevah in državnega pravdništva pa
v Hrenovih ulicah št. 11 a
kjer se bodo zanaprej tudi porotne razprave vršile.
C. kr. deželne sodnije predsedništvo v Ljubljani,
dne 18. novembra 1897.
,qJCeliosi
(794) b
5JQET* Zajamčeno samočieta
odlikovana z najvišjimi odlikovanji
Tomaževa fosfatna
iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko
je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfnrnokislo gnojilo.
Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči.
Za vse vrste zemljine prsti.
Za zboljšanje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate.
Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja in naročbe naj s,- pošiljajo	56 36 — 34
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi
3Iariengasse 11.
%
a.
Usojam si najuljudneje naznanjati, da sem otvoril na tukajšnjem
IC Mestnem trgu štev. 19
pod trgovsko sodno protokoli rano tvrdko
J. C. PRAVNSEISS
trgovino s lilikatesami ia mesnina,
Prizadeval si bodem vedno imeti v zalogi pristna domača in inozemska vina, izvrstne likere, konjak, čaj, rum, sladkor, kavo. riž, makarone, posladkorjeno sadje, najfinejše klobase in snlio meso laatnega izdelka, kakor tudi razne vrste namiznega sira itd.
Skrbel bodem za solidno in pazljivo postrežbo ter se nadejam, pridobiti si s tem popolno zaupanje in mnogoštevilen obisk častitih naročnikov.
Velespoštovanjem
J. C. PKAUliMEIlliS.
Vitanja naroČila izvršujejo se točno in najskrbneje.
5Л
KSčSs^I?
-
I > ii ii m [i s k m borz
Kreditne srečke, 100 gld..............200	gld. 60	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„	25	„
Hudolfove srečke, 10 gld.......24	„	EO	„
Salmove srečke, 40 gld........74	„	—	„
St. Genćis srečke, 40 gld.......79	„	-	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	162	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3400	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	407	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	79	„	50	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	93	„	60	„
Montanska družba avstr. plan.....132	„	--	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	172	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................125	„	—	„
Dne 25. novembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
. 102 gld. 35 kr.		
. 102		»5 „
		85 ,
. 102		35 „
. 122		40 „
. 100		05 „
. 946		
. 354		70 „
. 120		
58		92'/,m
. 11		78 „
9		5i „
		40 „
	n	68 „
Dne 24. novembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Hudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnico 3°/0 .
„	„ južne železnice 5°/0 .
„	„ dolenjskih železnic 4°/0
160 gld.	25	kr.
159 „	75	
191 „	76	
99 „	65	
139 „	60	
129 „	—	
109 „	50	
112 „	50	
98 „	20	
98 „	50	
226 „	50	n
184 „	c,0	
125 „	85	
99 „	60	n
3SJT Nakup ln prodaja "ВДК vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izZrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.

Menjarnična delniška družba
II K R C U R"
št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
aS£~Pojasnlla~&a v vseh gospodarskih in finančnih stvarsl
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccgi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih jflnvnlc.