Tedenske nevke, Krajevne organizaeijc SLS katere še niso sporočilc novcizAoljenib odborov, pozivamo, da h) čimprej storijo. — Tajnišlvo SLS v Mariboru. Poslanec Vcsenjak je bii ponovno pri poljedelskem ministru Kisla Miietiču ler ga opozoril, naj Hi pride osebno ogledat nevarnosti in škode, ki prelijo nasim ljudem ob Dravi. Minisler ga je pooblaslil, da sporoči javncsli, da bo držal svojo, že dano besedo. Posianec je minislra tudi obvcstil o ponudbah, ki jih delaj« posestniki, da bi oiaj.šaii cielo državi. Ako imajo v Beogradu splch še kaj razunievanja za neodložljive potrebe ljudstva in obrambo njih obslarika, bouo pač morali enkrat uslišali klice prizadetih. Poslanec Vesenjak je bil v lej zadevi, kakor tudi v raznih drugih cestnih in gospodarskih zadevah pri velikem županu dr. Ploju, da tudi la vladi poroča o nujnosli zgornjih zadev. Bomo videli, ali imajo driavne oblasli za nas še kaj druzega, kakor čeke za davke in pozive k vojakom. Mariborske novice. Po celi Sloveniji v vseh krogih znani ter priljubljeni rodoljub, pisatelj, govornik in pridigar, g. mariborski profesor dr. Anton Medved je bil te dni imenovan od sv. Očeta papeževim komornikom. Blagemu g. doktorju izreka tudi »Slov. Gcspodar« najiskrenejše čestitke! — Nova zvonolivarna v Mariboru je minuli teden ulila prvič 10 zvonov. iMed novo ulithni zvonovi sta tudi dva za znano romarsko cerkev Sv. gore pri Št. Petru. — Vnedeljo se je vršila v Kamnici pri Mariboru krvava veselica, ki je zahtevala težko ranjene žrtve. V kamniški gostilni pri Šeragu so imeli domačini svojo veselico. Med veselico so se fantje sprli med seboj. Največjega razgrajača, nekega Štefana Straussa, so pognali nasilnim potpm iz veseličnih prostorov. Za Straussa se je zavzel kamniški hlapec Matija Haložan. Haložan je skočil za odhajajočim Straussom in kmalu sta se vrnila oba s podvojenim junaštvom. Haložan je imel s seboj vojaško pištolo in začel iz nje streljati v gostilniške prostore pri Šeragu med mirne gaste najprej skozi ckno, nato pa iudi pri vratih. Med nič hudega slutečimi gosli je nastal nepopisen strah in vsak je skušal uteči ter se rešiti pred streli. Kljub vseobčnemu pobegu pa so zadele Haložanove krogle šest čisto nedolžnih žrtev, ki so obležale vse težko ranjene. Težko ranjene so te-le osebe: komaj 161etni fant iz Bistrice Franc Reiter, ki je dobil strel skozi prsa, v kolena je dobila kroglo Tereza Gradišnik iz Kamnice, kamniški mesar štefan Pavešič je ranjen v nogo, viničar iz Rošpoha Franc Marinšek je ranjen v nos in za las je manjkalo, da ni dobil kroglo v glavo, najtežje in sicer v trebuh je bil ustreljen Franc Lešnik iz Studencev pri Maribcru in Ivana Flokuš iz Kamnice je bila ranjena v nogo. Uboge ter pomilovanta vredne žrtve je prepeljal še isto noč raariborski rešilni oddelek v javno bolnico. Pijana razbojnika sta bila takoj aretirana od orožnikov in predana mariborskemu ckrožnemu sodišču. Žalostni slučaj v Kamnici je posledica pijanosti in povojne živalske podivjanosti. Sliiokovni sestanek dduvstvit v Rušah sc vrši na Svečnico, dne 2. februarja v stari cerkveni šoli ob pol 9. uri dopdldne. Pride govoniik iz Maribora. Tovariši, udeležite se seslanka polnoštevilno! Novice od Sv. Marlina pri Vurbergu. Mladeniči,ki odhajajo sedaj k vojakom, so imeH dne 27. januarja po rani sv. maši poslovilni sestanek. Zatem pa se je vršila zanje sv. maša. — Bralno društvo se je začelo marljivo gibati. Se pač vidi marljivo delovanje nekoliko izpremenjenega odbora. ¦— Naši farttje so nas že opetovano mislili razveseliti z nustopom na gledališkem odru. Z vso napetostjo smo pričakovali 27. januar, ko bi se imela vršit! med drugimi tudi igra «Zob za zob.« Žal, da je vslsd nepričakovanih ovir zn enkrot to izostalo. Upamo pa, da bo ta ovira odstranjena in da nas bodo naii fantje po daljšem presledku v kratkem razveselil s svojim nastopom. Razmere pri Kincl. podružnici v Svctinjah pri Ormožu. Pred par leli snio imcli :ibčni zbor naše kmelijske podružnice, bil je zelo zaniniiv, gospod načelnik je dobil lepo zaupnieo; hotel jc iti v Ljubljano kol dekgat, pa so nin udje podmžnice lo pot prihranili, saj itak doma veliko žrlvuje za podružnico. To pa ga je tako razveselilo, da od tega časa voli sam dekgate. Kdo gre lctos v Ljubljano, nisino mogli zvedcli. Vemo tudi, da naših odbornikov ne vabi k sejain, ali pa sej splob ni. Gospod naeelnik, razglasitre občni zbor, povejte pravnčasno, kdaj bole volili odbor, kedaj delegate, nič se ne bojte, mi Vas boiro gotovo volili, saj vas poznamo; k zaupajlc! Vesclo poiifo^iLo iz Polcnšaka. Gospod urednik. Sp<>t se moramo zghisiti s par vrsticami v «Slov. Gospodarju«, da širša javnosl nc bo menila, da smo Polcnšani zaspali ali znirznili v tej oslri zinii in da s<; več ne gibljrir.o. Ampak m:i delamo sker liho, a vzirajno. To dokazu.je jasno, mc.rno zaniman.je, pa ludi vodno več naročnikov jiriljivbljencga nani lista «Slov. Gospodarja«. List inia lctos pri nas nad 50 naročnikov. Polem šo pribaja k nam 7 *Naš Domov«, 20 «Orličev«, okoli 40 «r>ogoljnfca« in toliko «Ghisnakov«, 2 «Straži«, 2 «Domoljuba«, 1 Slovenec« \cč «K«Uoliških misijonov«, dalje «Mladost« in šo vcč raznib dobrih listov. Tudi «or"lovski odFfk« šc ni zaspal, kakor si žolijo rn/.nobarvni njcgovi rseprijalelji, ampak dcla tiho, a neuslrašono pod okraijem Kaloliškcga slovcnskega irabraževalrfega dru^lva. Vcscli nas lc in I)udri lo, da so pri Orhi rigilrvi mladi fonljc. To vse je lorcj jasen in glascn dokaz, da Pojenšak ni več trdnjava lažinapredne denuncijaiitske stranke, ampak poslnja vedno niočnejša trdnjava katoliško naprrdne, to jc takozvanc «klerikalne« stranke. Tega sc nasprotniki smrlno boje, zato pa se za^anjajn z vsmii lažmi v jiosamczno. naše prislaše. Mi pa gremo ]\rrko njib. še z večjim poguinom in smolrenim delom — nsfr^i. najTf-j zn vvr-tlimi rilji in r-istimi dfli — y boj za našo, res kinetsko Slovensko Ijudsko stranko in za našo boljšo bodočnost. ki nam je zagotavijena Ie v slov. naši avlonomiji. O čem govoiljo pri Veliki Ncdelji? Tukaj so zaprli znanega, že vcčkrat predkaznovanega uznroviča Matija Pfeifer. Kakor že pri marsikalercm rokomalbarju, lako je tudi za Pleilerja biia prevelika skrb za ljubico usodna. Seznanil se je namreč lani z nekim .dekletom od Sv. Lovrenca.za I-olenšakoin, ki je bodila svečnice pet, ter skienil znanje z njo. Tam je usianosil tako rekoč podružnko, kamor je spravljal iiakradenc reči. Tam so dobili ludi plalno, kalero je ukradel raz kvlis odra tukajšnjega bralnega drušlva. Pri njem so dobili ludi dclavske bukvice, katere je sam podpisoval in šc neko drugo knjižico, v kateri je huel pod naslovom «darovi za mojo ijubico« zapisane same ukradene prcdmete..— Njegove j:okvarjenosti bo najbrž kriva slaba vzgoja, ker niati, ki dovoli, da §e pri njeni biši še celo na božični Tečer celo noč pleše, ni zmožna vzgojili dobrih olrok. Zelo nevarna in prelkana pti<a je znana, zloglasiia Matilda Plohl, hči bivšega logarja pri grajščini nemškega viteškcga rccla pri Veliki Nedelji. Kcr jo je oče že dal tuluij ciikrat preklicati, si je zdaj izbrala širše okrožje. Na Spodnji Polskavi jc ogoljufala nekega kmela za 1200 K in v Št. Ilju je prcgovorila neko gospo, čla ji je posodila, seveda za vedno pelerino in sviir.ati šal. Smrt vzornega mcža v Velovleku pri Ptuju. Dragi čitatelji »Slovenskega Gospodarja«! Naznanimo vam prežalostno novico: Dne 21. prosinca t. 1. je umrl tukaj občespoštovani in skrbni gospodar, cdličen mož, veleposestnik in dika vasi Velovlek g. Jože Vrabl, v starosti 50 let. Umorila ga je nesrečna pljučna bolezen, ki si jo je nakopal v sveto\ni vojni. Pokojni je čiitil, da se mu bliža smrt, izročil je še živečega svojega očeta starčka od 75 let svoji ženi v varstvo in oskrbo ter štiri maloletnc hčerke, kutere je nad vse Ijubil. V lepi zakonski slogi in ljubezni je živel s svojo ženo 20 let. Pokojni je bil priljubljen v domači vasi in v okolici. Nobenemu siromaku ni odrekel prošnje, vsakomur je znal dobro svetovati. Pogreb dne 23. prosinca je bil veličasten. Udeležila se ga je večstotera množica od blizu in daleč, vsak mu je hotel še izkazatf zadnjo čast in sožaije. Pogreb so spremljali trije čč. gg. duhovniki iz minoritskega samostana v Ptuju na mirodvor ptujske o-kolice, kjer so bili njegovi telesni ostanki položeni k večnemu počitku. Dragi nam nepozabljeni, počivaj v miru! Zalujoči ženi in hčerkam pa naše sožalje! Neredi pri pošti v Ormožu. Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Uredništvo »Slov. Gospodarja« je dne 18. jan. t. 1. naznanilo p. n. poštnemu ravnateljstvu več slučajev nereda pri pošti v Ormožu. Stranke se pritožujejo pii nas, češ, list smo plačali, pa ga ne dobimo. Namesto da bi poštno ravnateljstvo navedene slučaje neraudoma preiskalo in nered pri državni pošti odpravilo, nam je danes poslalo pritožbo nazaj, da pritisnemo na njo kolek po 5 dinarjev. Tako postopanje je naravnost nečuveno in urada kulhirne evropske države nevredno. Mi hočemo poštnemu ravnateljstvu pomagati, da odpravi škandalozne razmere pri pošti v Ormožu, ravnateljstvo pa zahteva za to od nas še petdinarski kolek. Ker mi tega koleka ne bomo plačali, zato poštno ravnateljstvo seve proti poštnemu uradu ne bo postopalo ter bo raje trpelo nerede pri pošti v Ormožu! Torej je za birokratizem poštnega ravnateljstva 5 dinarjev več vrednih, kakor red pri poštnih uradih! Ako bodo tudi drugi državni uradi tako pametno postopali, potem bodo tatovi in hajduki lahko mirno izvrševali svoj posel. Ako boš hotel pomagati žandarmeriji in sodniji izslediti tata, roparja, morilca ali kakega drugega zločinca, boš moral poprej plačati 5 dinarjev, predno bos smel povedati njegovo ime! Kdo se takemu pojmovanju ne smeje?! — Ker poštno ravnateljstvo ni hotelo postopati na našo pismeno pritožbo, pri čemur bi bila stvar lahko ostala tajna, zato danes poštnemu ravnateljsrvu še enkrat tem potcm javno naznanimo pritožbe naših naročnikov, ki bivajo v področju ormoške pošte. 1. Trop Terezija, Lešnica št. 21, p. Ormož, nam piše, da je dala denar za list pismonoši, pa lista ne dobi. Mi naročnine za njo do danes še nismo prejeli. Kje je torej ostal ta denar? 2. Cimerman Franc, posestnik, Lešnica, pp. Ormož, pravi, da jo dal 32 dinarjev za , »Slov. Gospodarja« že dne 13. novembra 1. 1. pismonošu. Mi tega zneska še danes nima¦mo, Kje tiči ta denar cele tri mesce?! 3. Polanjko Franc, posestnik, Pološki vrh št. 47, p. Ormož, nam piSe, da je lansko leto 11. januarja 1923 dal pismonoši 1OO K za naš list, a je dobil list le kakih lOkrat in sicer vedno brez nnslova. Mi lani tega denarja nismo prejeli in g. Polanjka nismo imeli med naročniki, zato seveda ni mogel dobiti lista z naslovom, ker na njegov naslov sploh nikdar nismo poslali nobenega lista. Kaj je s tem denarjem? \ Odkod je pismonoša dobil list brez naslova, da ga je lahko tuintarn dal g. Polanjkotu ? Mi smo lansko leto imeli celo vrsto pritožb, da naročniki ormoške pošte lista niso dobili. Kam so šli ti listi? — Te pritožbe danes javno naznanimo poštnemu ravnateljstvu. Ali poštnega ravnateljstva res nič ne zanima, kam je zginila zgoraj navedena naročnina? Ako se pcštno ravnateljstvo nc bo pobrigolo za razčiščenje gornjih slučajev, potem že zdaj javno pribijemo, da je sokrivo nereda in kcrupciie pri pcxlrejenih mu poštnih uradih. Novice iz š>pdtaliča pri Konjicah. Dne 8. januarja je do ial j-ogorcla cerkvena hiša v Slarih Slcm«nah 4U Neprcvidriosl in nevošljivost, ste jo požgali. — Katoliško izobraževalno drušivo se pridno pripravlja na Remčeve «L'žitkarjc«. lriredi jih v februarju. Zanimanje ježe sedaj veiiko. — Tukajšnji rojak g. iiiž. Jos. Zidanšek je premeščen iz Beograda v Maribor. Živijo. (Jmria je i$i Sv. Andraižu p(ti Velenju v 54 Ielu Magdakna Leonardi. Pogreb blagopokojne je vodil njen sorodnik g. trbovcljski kaplan Joško Šketa. Pevski- zbor jej je ob odprtem grobu zapel siovo. Gibanje Orla na Polzeli. Orel na Polzeli je prav pridno in vsestransko na delu. Zadnja orlovska prire-' ditev je popolnoma zadovoljila občinstvo, a tudi Orel je imel od nje preccj dobička, katerega je porabii za naba\o-novega drcga. JNadalje je sldenil naš orlovski odsek, da bo priretiil kios celo vrslo p<)dL.'čnih predavanj. Prcdavali bodo najboljši predavalelji v februarju ter marcu in siccr po enkrat na teden pri organislu. Ta prcdavanja so v prvi vrsti namenjena za člane Orla, a dobrodošli so tudi vsi priajtelji orlovstva. Velika krivica. Iz Dobrne pri Celju poročajo: V našem drž. zdravilišču je država začela šparati, kakor se to srbski reče, in sicer tako, da je vrgla na cesto dva najstarejša in najzvestejša uslužbenca, ki sta bila oba pod nekdajno nemško upravo kot zavedna Slovenca preganjana. Popolnoma brez vsake odpravnine hočejo odpraviti g. Jožefa. Pinterja, ki je 46 let služil tam, in g. Martina Dobovičnaka, ki je že tudi čez 30 let hišnik. G. upravitelj, popravite krivico in izposlujte obema službl primerno pokojnino! Smrt vrlega sluge. h Ljubečne pri Celju poročajo: Na pljučnici je umrl dne 22, januarja v 68. letu svoje starosti tukajšnji dolgoletni šq!ski sluga Jakob Gorjup. Ta posel ie opravljal 23 let. Pomagal je tudi zidati ljubečansko Solo. Bil je izredno veselega značaja in zato povsod priljubljen. Čeravno ga je trlo uboštvo, ni nikdar godrnjal, ker mu je dal Bog hamesto bogastva zvrhan koš dobre volje. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 25. t. m. oi> obilni udeležbi ljudij iz hiše žalosti na pokopališče v Vojnik. Spremljalo ga je mnogo učencev in domači štirji učitelji. Številna udeležba je pokazala, kako je bil rajni priljubljen. K 601etnici našega moža v Mozirju. jDne 27. januarja t. 1. je obhajal 6Oletnico rojstva naš kipar in pozlatar Ivan Cesar. Ko je leta 1896 z odliko dovršil svoje kiparske in i risarske študije na Dunaju, se je nastanil v svoji rojstni ! hiši v Mozirju in vzorno nadalieval svojo kiparsko in pozlatarsko obrt, kar pričajo njegova izvrstna dela po vse| Sloveniji. Ivan Cesar pa ni bil samo izvrsten podobar, ampak tudi vnet in delaven sotrudnik pri raznih naših organizacijah. Tako je bil soustanovitelj »Izobraževalnega društva«, ustanovitelj in načelnik »Kmečke hranilnice in posojilnice« v Mozirju. Bil je načelnik, tajnik in blagajnik j pri mnogih drugih društvih in večletni oboinski odbornik. i V neki zamotani zadevi, za katero se je vlekla pravda 15 * let in katero so njegovi nasprotniki hinavsko zlorabljali proti njemu, je vstrajal ter prje-maga! tri doktorje in celo enega minisira, ki |e priš^Jz^Beograda v Ljubljano na jk>moč. — Mi želimo našemu jubilantu, da bi doživel pii svoji obrti in v krogu svoje družine še mnogo zdravih in srečnih letT Nova zastava. Dekliška zveza v Braslovčah je dobite novo zastavo, ki je bila blagoslovljena na prav slovese* način. Slovesne blagoslovitve se je udeležile Marijina družba iz Pake z zasiavo. Braslovška Dekliška zveza se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so omogočili nabavo te ! nove zastave, ki je delo čč. šolskih sester v Mariboru. Bridka izguba. Poročilo od Št. Janža pri Velenju: Bridka izgiiba je v soboto, dne 19. t. m. že v tretjič razmeroma vkratkem času zadela povodom smrti našo Preprotnikovo hišo. Ločila se je od svojih dragih po dolgem in mučnem bolebanju za sušico komaj 18 let stara Pavlika. Pogreb se je vršil v ponedeljek ter je najlepši dokaz, da je bila rajna v krogu znanih zelo čislana. Pevci so p\ zapeli v slovo nagrobnico »VigTed«, pri čermtr se je marsikatero oko porosilo. Bodi blagi Pavliki zelmjica rabla, počivaj v miru, žalujoči hiši pa naše soeutje! Kaj takega je zmožen samo samostojnež. Iz Zavodnja pri Šoštanju poročajo: Hud kulukar je samostojni župan Ročnik s svojim tajnikom učiteljem Kristanam. S strc^o kaznijo žugata vsakemu, ki bi govoril proti kuluku. Kot župan bi moral pomirjevalno vplivati na občane, pa izrablja splošno razburjanje ljudstva proti kuluku nasproti SLS z lažjo, da so naši poslanci krivi kuluka. Znana je*J hinavska, protiljiidska Ročnikova po!it;ka, a da se bo povspel do take nesramnosti, nismo pričakovali. Novi zvonovi pri Sv. Mihaelu pri šoštanju. Vervdar| smo jih dočakali, ljube zvonove, vroče zaželjene znanilc«| miru božjega. Nepopisna je bila naša radost v nedelj<vj dne 27. januarja, ko je g. stolni kanonik Alojzij Arzenšek; ob -asistenci sosednih in domačih gg. duhovnikov blago-: «;lovil dva lepa brnnasta zvonova, ki sta delo tvrdke J. HJ Biihi v Mariboru. Mnogotero oko je zarosilo, ko so prvič? zadoneli ubrani glasovi iz lin župne cerkve. Zdaj šele ve-; mo prav ceniti zasluge tistih, ki so nam pripomogli do teko blagoglasnega zvonenja. Pred vsem najlepša hval« častitim botrom, posebno g. Woscbnaggu in soprogi, ki sta pokrila vse stroške, kolikor jih ni zmogla sicer tako nepričakovana požrtvovalnost župljanov. Iskrena hvala tu» di čč. botrom gospodu in gospej Zapušek ter gospodu in gospej Novak p. d. Virnik, za vse njihove blagodušne prispevke. Posebno zahvalo pa še izrekamo g. Ivami Novalcaj p. d. Virniku za ves njejov trud, ki ga je imel, da so se zvonovi splob dobili. Hvala mu, ki ni štedil ne truda in ne časa in no izdatkov, da se je vse delo vršilo brez ovir i» v najlepšem redu. Bog povrni vsem blagim dobrotnikoml Redka in vedno trenia starost. h Rečice poročajo^ Dnt_- 21. jannarja t. 1. smo pokopali krojača Ivana Januukaii ki je bil nnjstarejši krojač te župnije. Pokojni je bil že ' 87. ktu, pa vendar je še izvrševal svojo krojaško delo. Bil je fcidi večletni občinski svetovalec in odbornik. Živel je toko trezno, da ga nikdo ni videl pijar.ega in sploh tudi ne -v gostilni. Ljudje so iz cele župnije hodili k njemu po nasvete in je vsakemu modro svetoval. Pri tako visoki starosti je imel še dober spomin in je znal pripovedovati, kar se je zgodilo • pred 70 leti. Pokojni je dokaz, da se brez alkohola doseže visoka starost. Naj v miru počiva! iz vifeoke Solčave. Na Svečnico priredi tukajšnje Kat. jmobraževalno driištvo igro »Krivoprisežnik« na popolnoma novem odru v zadružni hiši. Oder nam delajo in slikajo trije ruski oficirji. Delo je prava umetnost. Kadar kdo pride v Solčavo, naj si ne pozabi ogledati odra. Na prireditev vabimo posebno Lučane in brate iz Koroške. — JSle bcmo M^pali, ne! Kaj pa mislite^! V naši zimi in snegu je gotova smrtl Veste, g. urednik, kaj smo zadnjič fantje «marinarji«, cziroma iz Marijine družbe, skleniii'( Orla hočemo imeti, da nas še bo več skupaj! Dne 10. februarja bo ustanovitev. Takoj po 10. maši. Obenem se bo ponavljala jgra »KrivopTisežnik.« Fridejo bratje iz Črne, Sv. Fraftčiška, morebiti še Mozirjani. Ko bote šli bratje skozi Luče, fejst zajuckajte, mogoče se bo kateri vam pridružil in šel zraven v Solčavo. Na svidenje! Pritožbe ;¦' l"'1"1?a okraja. Zakoni in naredbe, katere je sklenila h. alrtc-demokratsko-samostojna koruz- na vlada v letia ii=)21 in 1922, se imajo, kakor se sliši, v kratkem uveljaviti. Mi vsi iz laškega okraja borno, razven občine Sv. Rupert, postali Kranjci, a Šentruperčani ostanejo štajerci. Sodišče in ckrajno giavarsivo bodo imeli Seniruperčani, ne smejte se modrosti vladnih modrijanov, v šmarju pri Jelšah, a meja med Ijubljunsko in mariborsko oblastjo bo -šla raenda mimo Špilanca v Lešah. Šalo na stran! IvJed raznimi gospodi v Laškem in v Trbovljah se , vrši sedaj huda tekma: kje bo sedež novega sreza, ali : kakor smo vaieni: glava-rstva? Pa ne smete misliti, čitatelji »Slov. Gospodarja«, da se za to stvar kaj posebno brigajo kmetie, delavci in drugi, ki z žulji preživljajo sebe in družino; ampak to je stvar gostilničarjev in trgovcev. Kje dcbiti stanovonja za uradnike, prostore za pisarne, vse to ; je vprašanje, za katero se gospodje v Laškem, kakor v Trbovljah presneto malo brigajo, saj že dosedaj, ko se je razširil obrat premogovnika v Hudi jami, ni v Laškem in okolici mogoče dobiti stanovanj, gotovo je isto tudi v Trbovljah. Zato je stališče naše stranke, kakor tudi stališče : vseh kmetov in delavcev, kakor gotovo hidi velike večine • vseb drug-ih — izvzemši par demokratov — da okrajno ; glavarstvo spada tja, kjer je bilo dosedaj, namreč v Celje. Za to stališče se zavzernajo tudi nekateri bolj preudami j gospodje demokralske stranke. Ali morda mislite, da bo , vlada v tem času, ko ustavlja podpore potrebnim invali- i dom, ko pasje slabo plačuje crožnike in druge činovnike, ] ko reducira, t. j. meče na cesto na stoiine svojih usiužbert- ; cev, da bo vlada tukaj stavila. poslopja za uradne potrebe, j okrajno glavartsvo in stanovanja za uradnike? Na to ni j misliti. Nedavno se je vršila nelca komisija, na katero so ] prišli pole^g občinskih zastopnikov tudi gospodje od okr. ¦ glavarstva. Pri tej priložnosti je gospod komisar od gla- i varstva rszlagal n-ivzočemu občinskemvi zastcpniku, ki je i bil dolgo vrsto let župan velike občine v laškern okraju, i kako se misli na novo urediti okrajno glavarstvo. Mož pa mu odgovori: »Ako bi take neunmosti delal kak neizobra- \ ten človek, bi ne bilo čudno, da pa gospoda dela take ; neumnosti, pa ne razumem.« K temu nimamo nič drugega ; pristaviti kakor to, naj delajo ti ljudje, kar jim drago, mi j pa ostanemo zvesti svoji stranki in njenemu avtonomistič- j rtemu programu, ki bo, kadar se uveljavi, pometel z vsemi j tistimi, ki barantajo z žulji Ijudstva. ' j 501etnica obsioja občine Marija Gradec pri Laškem. j Dne 26. grudna 1923 je imel občinski odbor občine Ma- ' rija Giadec svojo sejo s sledečim dnevnim redom: Kot '¦ prva točka je bila proslava 501etnice cbstoja občine. Sejo ; je vodj! g. župan Martin Topole. Navzočih 22 občinskih ; odbornikov. G. župan govori gg. odbornikom, da se je ob- ; čina porodila leta 1873 v površini 4082 ha 98 a 27 kv. m ; ter si je v 50 letih njenega obstoja dobila daleč na okrog | ugled. Saj je bil v občini rojen pisatelj g. Anton Aškerc, ; pisatelj prof. Ivan Topolovšek, prof, dr. Avg. Stegenšek, ; župnik Josip Svetič, arhivar Fr. Svetič itd. So pa tudi j kmetje v občini izobraženi, da si žnjimi v pogovoru mis- ' liš, da si med samimi poslanci. K temu je največ pripomo- ; glo naše časopisje. Občina je štela dne 25. grudna 1923 ; 2714 prebivalcev ter je najstarejša oseba v občini Potušek ; Jera, rojena dne 13. marca 1832, stanujoča Brstovnica 18. I Sedajni župan je v občini sedmi. Med njimi se je najbolj \ odlikoval Josip Lapornik, ki je županoval od leta 1898 do t 1909 ter je odlcčno zahteval, da se pristno in izključno j aiovensko uraduje v pisarni. Dokaz temu je občinski arhiv. | Ob velikem jubileju predlaga g. župan raznim dobrodel- \ nim društvom primerne svote. Med njimi dobi stavbeni od- | bor šmarješksga mostu 10.000. Sedajnemu županu in ob- | čins'kemu odboru gre največ zasluge, da 6e je občina \z- j nebila nalezljive bolezni, ki mnogo občin davi in se ime- '. nuje: dolgovi. Občinski odbor je v občinskem proračunu za leto 1924 znižal 50odstotno občinsko doklado na zemljiški davek. Je pa občinski odbor vse nepotrebne stvari v občini prav pošteno obdačil. Eden izmed svetovalcev cek> predlaga, da naj se davek naloži na pipe (fajfe). Le malo je manjkalo, da ni večina tega sprejeia. Ker nima nobeden gg. odbornikov ničesar pripomniti, se g. župan zahvali za polncštevilno udeiežbo z besedami: »V letu 1924 bo pa prva seja dne 3. svečana 1924 ob 9. uri«, ter zaključi sejo. litajjosJovitfv novih zvonov pri S\. Flovjanu ])od ¦ Božcm. V ncdcljo, to j« dne 10. lebiuarja bo na Lož- ; nein siovesna blagosiovitev novih zvonov. Ako bi pa ( do listcga časa nov snega zapadel ali pa bi dcževalo in l bil(» sploli slabo vrcnic, se bo ista slavnost preložila na ! oznejši, ugoden <"as. Toliko v pojasnilo vsem romar- [ /¦m in tastilc^m ložcn.4p Mntere hoije. [ i Nekaj pojasniia ia odgovora »Kmetijskemu lislu.v< ; ((Dopis iz Košance pri Prevorju.) Vser kar je prinesel »Kmet. list« o protoiinem zborovanju pri Mazitu na Ko šanci je gola ter preračunana laž. Sumljivo je, čemn neki se Mazič tako razburja ter jadikuje po »Kmet. listu.« Naj vzame Mazič v roke »Novo dobo« pd dne 22. t. m.f naj jo paznp prečita in bo videl, kako scdi tudi »napredna« gospoda o njem in rijegovi gostilni."Maz!č tudi ni izstopil iz SLb, ker tamkaj nikdar ni bil, ampak ptiči s tako sumljivim perjem, s katerim se pokriva g. Mazič, spadajo samo v oštarijo pri Guzajevi smrti in mcd slabostojne. MaAč je star rajhovski knap in socijaldemokrat in se je vgnezdil na Košanci s culico pcd pazduho. Sedaj pa, ko si je enkrat spletel gnezdo med Košančani, pa te uboge liudi izmozgava ter guli, da je joj. Z raznimi zvijačnimi pretvezami je pregovoril soseda Karola Hladr»ika, da mu je za beraško ceno 40 K odstopil vinotoč. Ko je bil ropar Guzej v takratni gostilni h. št. 52 ustrelien, je politična oblast odredila, da se v tej hiši. za vedno gostilna prekine. Čudimo se, s kuko pravico'. izvršuje v tej hiši Mazič svojo gostilniško obrt. Kakor bitro^ je odprl g. Mazič grjstilno, proslavili so jo Košenčani z imenbm »Gostilna pri Guzejevi smni.« In občespoštovuni občinski odbor Dobje, ali bo še nadalje pustil uskoka Maz.iča v občinskem odboru,' kjer sedijo sami resni, v bcrbi za življenje preiskušeni možje, in ali se ne bodo bali, da bi jih okužil g Mazič s svojo navzočnostjo. Možje, storite svojo strankarsko dolžnost, vrzite kukavico Mazičr. iz odbcra. ker se je s svojim nevrednim obnašanjem izobči! sam. Resnici ha ljubo pribijemo, da so možje, ki so podpisali v »Kmet. listu« svoje ime, sami poštenjaki, udani SLS, in da so podpisali ali iz nerazsodnosli in opijanjeni, ali pa spioh pcdpisali niso in so podpisi ponarejeni. Dobro bi bilo, da bi to reč vzel v roke drž. pravdnik, kr.r bi imelo za g. Maziča dalekosežhe posledice. Košenčani pa niso izstopili iz SLS in ne odpovedali naših časopisov, kr.kcr -trobi »Kmet. list«, pač pa nekaj noviK naročr.Ikov iz Košence smo dobili. Če je pa ::izstopil.,- ^Higledni'< g. Mazlč, nam je s tem storil le uslupo, ker Ijudje njegove baže ne spadaio v pošteno stranko. Konočno si še dovcliujenio staviti na naslov okrajnege giavarstva v Brežicah sledeča vprašanja: 1. Aii ve okrajno glavarstvo, da gostilničar g. Karcil Hladnik v Košenci že od leta 1915 ne izvršuje gostilniške obrti? 2. Ali okrajno glavarstvo ve, da je imenovani Karol Hladnik »odda!« gostilno Jakobu Maziču v »najem«? 3. Ali okrafno glevai-stvo ve, da se sedaj izvršuje gostilniška obrt v KoSenci v hiši št. 52, kjer je bil pred 43 leti ustrelien ropar Fr. Guzej, kjer je iinel glavni tabor? A. Ali je ckrajnemu glavarstvu znano, da je gostilniški prostor pod vsako kritiko, zaradi zdravstvenih nedostatkov in vsled raznih drugih pomanjkljivosti nesposoben za gostilniško obrt, ker popolnoma v nobenem oziru ne odgovarja strogim tozadevnim predpisom? 5. Ali je. okrajnemu glavarstvu znano, koliko pretepov se je že tukaj uprizonlo, oziroma povzročilo? 6. Ali ve okrajno ghvarstvo, da g. Mazič zaio noče prositi za prepis gostilniške koncesije na njegovo ime, ker se boji tozadevne predpisane takse in ker smatra za čisto izključeno, da bi mu pregledovalna komisija vsled že omenjenih nedostatkov dovolila gostilniško obrt? 7. In če okrajno glavarstvo vse to ve, ali je pripravljeno ukreniti potrebne korake, da se zajezi nadaljnjo kršenje tozadevnih zakonov? Kako je kaj na Bučah? Smo že poročali, kako je zadela pred tedni kap našega blagega župnika g. Krajnca. Zadeti se še do danes ni zavedel. Kot pomočnik gospoda Krajnca je prišel na Buče šmarski g. kaplan in pilštajnski rojak g. Miloš Turk. Z novim gospodom bomo Bučani vsi zadovoljni in ga kot našega dušnega pastirja kar najtopleje pozdravljamo in rnu kiičemo: Dabro došell Tajništvo SLS v Marifooru nazranja, da nima več v zalogi tiskovin za napoved dohodnine. Davkoplačeval ci lahko zahtevajo tudi uradne tiskovine za napoved dohodnine pri davčnih oblastih :in davčnih uradih. Veseli gostje na godu g. Antona Debelaka, žirpana občine Tokačevo, so darovali za uboge šola-rie pri Sv. Križu tik Slatine 43.50 D. Prisrčna zahvala! Hranilnica in posojilnica pri Sv. Marjeti niže Ptuja je določila obrestno mero za leto 1924 hranilnim vlogam 6 odstotkov, vezane vloge tudi višje, posojilom pa 7 in pol odstotkov. Kmetje, nalagajte svoje prihranke v domače denarne zavode. 154 V Celju, Razlagova ulica (poslopje hotela Union). ; se je otvorila nova trgovina z žilom, moko in vsemi deželnimi pridelki. Dobi se vpdno s sveža prvovrstna ba naška moka v nezamenjanih številkah. Ker je pod- ; jetje slrogo solidno in pošleno, se ga vsem toplo priporoča-. ; Sv. Miklavž nad Laškim. Ker se v župniji razširjajo ; neke, sicer za mene in moje dobro ime že nekoliko slabe ženske čenče, opozarjam raznašalce teh čenč, da je sicer predpustni čns Tes vescli čas, vendar pa ima tudi svoje meje in kdor bi jih prekorači!, bi lahko padel v zapore sodišča Laško. — Sv. Miklavž nad Laškim, dne 27. januarja 1924. — Martin Podreberšak, tajnik.