Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Ljubljana 2019Letnik 42 št. 2 Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ZAP/0219/080_00003, št.463/1. Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive SloweniensGazzetta dell’ Associazione archivistica e degli archivi in SloveniaThe Review of the Archival Association and Archives of Slovenia Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © 2019 Arhivsko društvo Slovenije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana telefon: (01) 241 42 45 telefaks: (01) 241 42 76 e-pošta: arhivi@arhivsko-drustvo.si URL: www.arhivsko-drustvo.si/publikacije/arhivi FB: Facebook/Arhivsko društvo Slovenije Glavni in odgovorni urednik: dr. Gregor Jenuš (Ljubljana) Tehnična urednica : Dunja Mušič (Ljubljana) Uredniški odbor: Zdenka Bonin (PAK), dr. Boris Golec (Univerza v Ljubljani), dr. Bojan Himmelreich (ZAC), dr. Gregor Jenuš (ARS, odgovorni urednik), mag. Tone Krampač (škofijski arhivi), Tanja Žohar (ARS), Aleksander Lavrenčič (TV dokumentacija), Leopold Mikec Avberšek (PAM), Dunja Mušič (ZAL, tehnična urednica), dr. Elvis Orbanić (DAP), Ivanka Uršič (PANG), dr. Peter Wiesflecker (StLA Gradec), Katja Zupanič (ZAP) Redakcija te številke je bila zaključena: 20. maj 2019 Revija izhaja dvakrat letno. Cena posamezne številke je 12,50 EUR. Lektorica: Petra Markuš Prevodi: Petra Markuš (angleščina) Fotografska dela: Tomaž Lauko UDK: Alenka Hren Izdajo so omogočili: Ministrstvo za kulturo in Arhivsko društvo Slovenije Poslovni račun: NLB d. d. Ljubljana, 02083-0019446150 Oblikovanje: Andreja Aljančič Povirk Računalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d. o. o., Notranje Gorice Tisk: Fotolito Dolenc d. o. o. Naklada: 300 izvodov Revija Arhivi je vključena v naslednje podatkovne baze: COBISS (Slovenija); EBSCO Publishing; ProQuest, Library & Information Science Source; Library, Information Science & Technology Abstracts with Full Text (Združene države Amerike); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemčija) 241 Letnik 42 (2019), št. 2 KAZALO ČLANKI IN RAZPRAVE ALEŠ JAMBREK Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979 247 PAVEL ČELIK Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica. Naši varnostni sili v obdobju 1791–1918 271 TATJANA M. PETERLIN Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik« 307 NEUMAIER MARIJA MAKAROVIČ Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi JANA DOLENC polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik 315 IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK JURIJ DOBRAVEC Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine 333 RADOVAN PULKO Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja 351 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH Alenka Starman Alič Izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju arhivske Maja P ovalej, Jasmina Kogovšek zunanje službe 363 Boris Domajnko, Jernej Križaj Nina Gostenčnik Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 369 Miroslav Novak Mednarodna konferenca »Tuzelski arhivski dnevi« 372 Gregor Jenuš 4. mednarodna konferenca projekta e-ARH.si: 2016–2020 375 Anja Paulič Gradnik eArhiviranje - eArchiving Building Block: Poročilo o aktivnostih v letih 2018/2019 379 O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Nada Čibej, Drago Trpin, Sklepi 29. Zborovanja Arhivskega društva Slovenije Katja Zupanič v Mariboru 383 PRIDOBITVE ARHIVOV Pridobitve slovenskih arhivov v letu 2018 385 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 399 242 Kazalo OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH Publikacije Anja Prša Borut Batagelj, Anja Prša (ur.): Dekade: šestdeseta 1960-1969 @Celje 425 Franc Križnar Edo Škulj in Jurij Dobravec: Orgle Slovenije 427 243 Letnik 42 (2019), št. 2 INDEX ARTICLES AND PAPERS ALEŠ JAMBREK Failed Attempt to Renovate Vurberk Castle from 1945 to 1952 and the Adaptation of Relics from 1978 to 1979 247 PAVEL ČELIK When Gendarme and Constable Started to Become a Profession in Our Territory Our Security Forces in the Period Between 1791 and 1918 271 TATJANA M. PETERLIN Valentin Stanič was also a “Physician”« 307 NEUMAIER MARIJA MAKAROVIČ On the Way to Country and Boroughly Clothing Image JANA DOLENC in the First Half of the 19th Century in Today's Motnik Local Community 315 FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS JURIJ DOBRAVEC References of Pipe Organs in Archives of Field Inventories of Cultural Heritage 333 RADOVAN PULKO Milan Auman Publishing House of Russian Books in Krško and Russian Monthly Zarja in Celje 351 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Alenka Starman Alič Exchange of Experience and Good Practices in Maja P ovalej, Jasmina Kogovšek the Field of Professional Supervision of Creators 363 Boris Domajnko, Jernej Križaj Nina Gostenčnik International Scientific Conference Titled Technical and Field Related Problems of Traditional and Electronic Archiving in Radenci (Slovenia) 369 Miroslav Novak International Conference Titled Archive Days in Tuzla (Bosnia and Herzegoina) 372 Gregor Jenuš 4th International Conference of the Project e-ARH.si: 2016–2020 375 Anja Paulič eArhiviranje Building Block: Report on Activities in the Years 2018 and 2019 379 ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA Nada Čibej, Drago Trpin, Conclusions of the 29th Assembly of the Archival Society of Slovenia in Maribor 383 ACQUISITIONS OF ARCHIVES Acquisitions of Slovenian Archives in 2018 385 244 Index BIBLIOGRAPHY OF ARCHIVISTS Bibliography of Archival Workers in 2018 399 REVIEWS AND REPORTS ON THE PUBLICATIONS AND EXHIBITIONS Publications Anja Prša Borut Batagelj, Anja Prša (Ed.): Decades: Sixties 1960–1969 @Celje 425 Franc Križnar Edo Škulj and Jurij Dobravec: Pipe Organs of Slovenia 427 245 ARHIVI, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije so osrednja slovenska arhivska revija, ki spremlja širok spekter arhivskih vprašanj. V njej objavljamo prispevke s področja arhivistike, (upravne) zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved, vede o virih, arhivske teorije in prakse ter vsakdana slovenskih arhivov in aktualna vprašanja s področja zaščite in hranjenja novih oblik zapisov informacij na računalniških medijih. Prispevke sprejema uredništvo na naslov: Uredništvo Arhivov Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 24 14 245 e-pošta: arhivi@arhivsko-drustvo.si Rok za oddajo prispevkov za rubrike Članki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk za prvo številko je 1. maj, za drugo številko pa 1. oktober! Rok za oddajo prispevkov za ostale rubrike pa je za prvo številko 20. maj, za drugo številko pa 20. oktober!NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Prispevki morajo biti oddani v elektronski obliki (razmik 1,5 vrstice). • Vsi član ki gr edo pr ed obja vo v r ecenzijo. P ozitivna r ecenzija je pogoj za obja vo članka. • Prispevki za rubrik e Članki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk mor ajo ob vezno v sebovati izvleček (mak s. 10 vrstic), ključne besede , primerne za indek siranje, in povzetek (mak s. 30 vrstic). Pr ed po vzetkom mor a biti naveden spisek virov in literature . • Avtor naj na vede s voj polni naslo v, nazi v oz. poklic, delo vno mes to in naslo v usta- nove, kjer je zaposlen, tel. številko in e-pošto. • Opombe mor ajo biti pisane enotno pod črt o. V opombah upor abljamo kr ajše na- vedbe, ki morajo biti skupaj s kraticami razložene v poglavju viri in literature. Primer: Merku: Slovenska plemiška pisava , str. 110. • V pog lavju Viri in literatura mor ajo biti sist ematično, po abecednem vrstnem redu, na vedeni v si viri in v sa lit eratura, na vedena v opombah. Ločeno na vedemo arhivske vire, internetne vire, časopisne vire, literaturo itd. • Citiranje ar hivskih vir ov: oznak a drža ve, ar hiva, f onda ali zbir ke in oznak e nižjih popisnih enot. Primer: SI AS 1, šk. 1. • Citiranje lit erature (monogr afije): priimek, ime a vtorja: naslov (in podnaslov) dela. Kraj: založba, leto izida. Primer: Mer ku, P avle: Slovenska plemiška pisma . T rst: Založništv o tržašk e- ga tiska, 1980. • Citiranje lit erature (periodik a): priimek, ime a vtorja: naslo v člank a. V : Naslov pe- riodike letnik (leto izdaje), številka, strani članka. Primer: Matije vič, Meta: No vomeški mestni ar hiv in skr b zanj. V : Arhivi 26 (2003), št. 1, str. 221–226. • Citiranje lit erature (zborniki ): priimek, ime a vtorja: naslo v člank a. V : Naslov zbor - nika (ime urednika). Kraj izdaje: založnik, leto izida, strani članka. Primer: Bizjak, Matjaž: Gut enberg in brik senska posest vzhodno od T ržiš - ke Bistrice. V : Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur . Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 225–269. • Slikovno gr adivo (največ 5 kosov ) spr ejema ur edništvo le v elektr onski obliki in v viso ki r esoluciji (najmanj 300 dpi), shr anjeno nestisnjeno v dat oteko vrst e TIFF. Slik ovno gr adivo (f otografije, gr afikoni, tabele, zemlje vidi it d.) je potr ebno priložiti ločeno (v t ekstu naj bo označena samo lok acija gr adiva) v posebni mapi (datoteki) z a vtorjevim imenom in priimk om. Slik ovno gr adivo mor a v sebovati odgovarjajoče podnapise z navedbo vira. • Uredništvo ima pr avico pris pevke jezik ovno lekt orirati; lek torske popr avke na- vadno vnesejo avtorji sami. Korekture načeloma opravi uredništvo. • Avtorji so dolžni upošt evati na vodila, obja vljena v v saki tisk ani št evilki Arhivov in na spletni strani ADS. • Članki in prisp evki, obja vljeni v tisk ani r eviji, so obja vljeni tudi na spletni str ani ADS. A vtorji z obja vo tisk ane v erzije sog lašajo tudi z obja vo spletne v erzije člank a. Uredništvo Arhivov 246 INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • Papers should be submitted in electronic form (1.5 line spacing) • Before being published all papers ar e peer-r eviewed. P apers ar e published only if they receive a positive peer-review. • Papers f or the se ctions Articles and Papers, From Practice to Practice, and From Archival Files and Collections must include a maximum 10-line abstract , key- words appr opriate f or inde xing, and a maximum 30-line summary . List of sources and literature stands before the summary. • Authors shou ld stat e their full addr ess, title and/or pr ofession, w ork place, and address of the institution where they work, phone number, and e-mail. • Footnotes ar e writt en unif ormly under the line. F ootnotes include short r ef- erences that ar e full y e xplained t ogether with abbr eviations in the chapt er Sources and Literature. Example: Merku : Slovenska plemiška pisma , p. 110. • Chapter Sources and Lit erature includes a s ystematic r ecording of all sour ces and lit erature cit ed in f ootnotes, in alphabetical or der. Ar chival sour ces, w eb sources, journals, literature etc. are stated separately. • Citation of ar chival sour ces: country r eference code, name of ar chival institu- tion, r eference code of ar chival f ond or collection and r eferences of the units of description. Example: SI AS 1, box 1. • Citation of lit erature (monogr aphs): surname, name of the author: title (and subtitle) of the book . Publishing place: publisher, publishing year. Example: Mer ku, P avle: Slovenska plemiška pisma . T rst: Založništv o tržaškega tiska, 1980. • Citation of lit erature (articles in periodicals ): surname, name of the author: title of the article. In: Title of periodical volume (publishing y ear), number , pages of the article. Example: Matije vič, Meta: No vomeški mestni ar hiv in skr b zanj. In: Arhivi 26 (2003), no. 1, pp. 221–226. • Citation of lit erature (articles in miscellan y): surname, name of the author: title of the article. In: Title of miscellany (name of the edit or). Publishing place: publisher, publishing year, pages of the article. Example: Bizjak , Matjaž: Gut enberg in brik senska posest vzhodno od Tržiške Bistrice. In: Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed. Darja Mihelič). Lju- bljana: Založba ZRC, 2005, pp. 225-269. • Graphic mat erials (max. 5 pieces ) should be submitt ed in electr onic f orm and in hig h r esolution (300 dpi), sa ved in non-compr essed TIFF file f ormat. Graphic mat erials (phot ographs, gr aphs, tables, maps, et c.) shou ld be submit- ted separ ately (with their corr ect positions clear ly mar ked in the t ext), in a separate f older (file) mar ked wit h author’s name and surname. Gr aphic mat e- rials should always carry a caption explaining the image and its source. • Editorial boar d r eserves the rig ht t o send the submitt ed pap ers f or language proofreading. Pr oofreading corr ections ar e usuall y insert ed in the papers b y the authors themsel ves. Other corr ections of a t echnical natur e ar e usuall y done by editorial board. • Authors shou ld f ollow these instructions, published in each issue of Arhivi and on the website of Archival Association of Slovenia. • Articles and papers that ar e published in the print ed v ersion of Arhivi ar e also published on-line on the homepage of the Ar chival Association of Slo venia. By gi ving their consent t o the publishing of the print ed v ersion, authors also agree to their papers being published on-line. Arhivi Editorial boardARHIVI, the Review of the Archival Association and Archives of Slovenia is the central Slovenian archival journal. It deals with a wide range of archival issues and includes articles in the fields of archival science, (administrative) history, auxiliary sciences of history, study of primary sources, archival theory and practice, and daily activities of the Slovenian archives and also presents problems in the field of protection and preservation of new forms of a written record on the computer media. Papers should be sent to the editorial board: Uredništvo Arhivov Zvezdarska 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 24 14 245 Email: arhivi@arhivsko-drustvo.si Deadlines papers for the section Articles and Papers, From Practice to Practice and From Archival Files and Collections are to be submitted by May 1 for the first number and by October 1 for the second number! Papers for other sections are to be submitted by May 20 for the first number and by October 20 for the second number! 247 Letnik 42 (2019), št. 2 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 728.81(497.4Vurberk)«1945/1979« UDK 7.025.4: 728.81(497.4Vurberk)«1945/1979« Prejeto: 29. 9. 2019 Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979 ALEŠ JAMBREK profesor zgodovine in sociologije, arhivist Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava 5, SI-2250 Ptuj e-pošta: ales.jambrek@arhiv-ptuj.si Izvleček Namen prispe vka je na podlagi ohr anjenih in v erodostojnih dok umentov pojasniti, k ako se je jugoslo vanska oblast ob k oncu II. s vetovne v ojne loti- la obno ve pošk odovanega gr ajskega k ompleksa, in izpo staviti t er analizir ati morebitne aspekt e, ki so pri peljali do dok ončnega uničenja eneg a izmed naj- pomembnejših gradov na Štajerskem. Abstract FAILED ATTEMPT TO RENOVATE VURBERK CASTLE FROM 1945 TO 1952 AND THE ADAPTATION OF RELICS FROM 1978 TO 1979 The purpose of this article is t o clarify , on the basis of pr eserved and cr edible documents, ho w Y ugoslav authority addr essed the damaged castle comple x renovation at the end of W orld W ar II and t o emphasiz e and anal yse pot en- tial aspects that led t o the final destruction of one of the most important castles in Styria.ČLANKI IN RAZPRAVE ARTICLES AND PAPERS Ključne besede: Grad Vurberk, restavriranje, adaptiranje, Mestni muzej Ptuj, Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije, Turistično društvo Vurberk Key-words: Vurberk castle, restoration, adaptation, the City Museum of Ptuj, Insitute for the Protection of Cultural Monuments of People’s Republic of Slovenia, Vurberk Tourism Society 248 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers Uvod Grajski objekti z nek danjim jedr om vur berškega gr adu pričajo, da je na griču nek oč stalo v ečje poslopje, ki je dominir alo na t em območju. Ohr anjeni pisni, slik ovni in f otografski viri pa nam r azkrivajo v eličino t er lepot o nek oč mo- gočnega gr ajskega k ompleksa. Napad ang lo-ameriških za veznikov, natančneje 16. esk adrilje južnoafriških zr ačnih sil, na pozi v partizanskih enot 4. oper ativne cone 23 . 2. 1945 ob 12.50 je spr ožil začet ek pr opadanja gr adu.1 Dejanski r azlog za napa d še ni bil r aziskan, čepr av se k ot ur adni r azlog napada na vaja prisotnost štaba 31. Schutzstaff el (dalje SS) di vizije na gr adu. SS ta m štaba nik oli ni imela, saj je bil ta v Mariboru.2 Pr isotnost enot SS v gr adu je e videnten, saj so k onec leta 19 44 in v začetk u leta 1945 imeli na njem usposabljanja pripadniki bal- kanskih enot SS za v stop v NSD AP. Gr ad je bil r aketiran, bombar diran in obstr e- ljevan s t opovi, zar adi česar je zgor ela celotna str eha. P osledice r azdejanja je opisal ok upator v s vojem por očilu o st orjeni šk odi na objektu 23. 2. 1945, v k a- terem je izposta vil, da je uničena str eha in pošk odovan južni del gr adu, medt em ko o v ečji šk odi ni por očal.3 Jedr o gr adu je bilo pošk odovano le v manjši meri, zato se je vpr ašanje obno ve poja vilo tak oj po normalizaciji r azmer ob k oncu II. svetovne v ojne. Da bi se gr ad lahk o pr avočasno r ešil in obno vil, je splošno spr e- jeto dejstv o, ki so g a v se do 50. let zago varjale v se institucije, vpet e v poizk us njegove obnove. Priprave na obnovo 1945-1948 Komisije za ugota vljanje v ojne šk ode so začele delo vati 3. 6. 1945 na po- dročju Demokr atične f ederativne Jugosla vije.4 Delo k omisij se je k onstantno podaljševalo, a se je v v ečji meri zaključilo do junija 1946.5 Lok alna oblast na vurberškem območju Kr ajevni ljudski odbor V urberk (dalje KL O V urberk) je 27. 11. 1946 posr edovala popis v ojne šk ode, kjer je ocenila, da je v v ečji meri oziroma k ar 100-odst otno bil uničen gr ad V urberk.6 K er pa so por očila o v ojni škodi v št evilnih primerih zar adi po vršnosti, objekti vnih napak ali želje po v e- čjih finančnih po vračilih s str ani por ažene Nemčije bila nezaneslji va ozir oma neobjektivna,7 lahk o na podlagi naknadnih dok umentov in vir ov o njego vi ob- novi zaključimo, da je objektivna slika uničenja bila povsem drugačna. Prvi zapisi o začetk u obno v na gr ajskem griču pr ihajajo iz leta 1945, na- tančneje 15. sept embra. T akrat so na zasedanju KL O V urberk odgo vorni odločili, da bodo obno vili cest o pod gr adom, ki je bila pošk odovana med bombnim napa- dom.8 KL O V urberk je na podlagi poizv edb V lade Ljudsk e r epublike Slo venije o stavbah, ki so nezasedene ali pr emalo zasedene, 21. 4. 1947 spor očil, da na ob- močju KL O ni nezasedenih sta vb. Izjema je le gr ad, ki pa je zar adi bombar diranja v tak šnem stanju, da ni primer en za stano vanjske pr ostore.9 V ta namen je KL O Vurberk že 15. 1. 1946 pr osil za dodelit ev gr adu V urberk s pripadajočimi par ce- 1 Jambrek: Okoliščine napada na grad Vurberk februarja 1945, str. 88–92. 2 Pencz: F or the Homeland, The 31st W affen – SS V olunteer Gr enadier Di vision in WWII, str . 1, 3, 5, 8–11, 124132, 133–144. 3 Arhiv muzeja nar odne os voboditve Maribor , f ond Z vezno v odstvo Štajersk e domo vinske zv eze (Bundesführung Steirischer Heimatbund), škatla 11/1, Bombni napadi. 4 Jambrek: Materialna škoda v SV Sloveniji med drugo svetovno vojno , str. 9. 5 Prav tam, str. 15. 6 SI_ZAP/0339/002/003/00046 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – Šole, sklepi o cenitvi v ojne šk ode (dopis in sklepa). 7 Jambrek: Materialna škoda v SV Sloveniji med drugo svetovno vojno , str. 94. 8 SI_ZAP/0339/009/001/001 Zapisniki Krajevnega ljudskega odbora Vurberk 1945. 9 SI_ZAP/0339/003/001/00071 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P oročilo o sta vbah, ki so nezase- dene ali premalo zasedene (navodilo in dopis). 249 Letnik 42 (2019), št. 2 lami Kmetijsk emu oddelk u Okr ajnega ljudsk ega odbora Ptuj (dalje OL O Ptuj). Iz spodnjih delo v gradu so namr eč namer avali ur editi učit eljska stanovanja in pr osvetni dom, medt em k o bi pr eo- stali mat erial r azdelili r evnemu pr ebivalstvu za popravilo in gr adnjo poslopij. Omenjena pr ošnja je bila v t em času posr edovana še Nar odni v ladi Slovenije.10 KL O V urberk je 23. 1. 1946 pisal Upr a- vi drž avnih posest ev Ministr stva za kmetijstv o Narodne v lade Slo venije in pr osil za dodelit ev gradu t er podal natančnejše načrt e o t em, k akšne namene ima z njim. Gr ad bi r enoviral in v njem uredil pr osvetno d vorano z g ledališkim odr om, čitalnico s knjižnico, učit eljska stano vanja, pr o- store za gospodarsk o in gospodinjsk o nadalje val- no šolo, medt em k o bi pr eostale pr ostore ur edil v prometne namene. Pr ošnjo sta podpr li še Os vo- bodilna fr onta V urberk in šolsk o upr aviteljstvo Vurberk.11 Omenjeno ministr stvo je gr ad k ot celo- to že odpisalo. V dopisu 28. 9. 1945 je Za vod za varstvo in znanstv eno pr oučevanje k ulturnih spomenikov in prir odnih znamenit osti Ljudsk e republike Slo venije (dalje Za vod za v arstvo spo- menikov LR S) pozv alo,12 da zar adi pr opada gr adu odpelje še upor abne detajle, k ot je r ecimo v o- dnjak.13 KL O V urberk je 19. 2. 1946 pono vno pisal OLO Ptuj, da je gr ad v tak šnem stanju, da se g a v eč ne izplača obno viti, saj k olikor g a je ostalo nepo- škodovanega in bi se g a dalo obno viti, g a »oblasti demontirajo in odvažajo«.14 21. 2. 1946 je Ministr- 10 SI_ZAP/0339/002/001_00032 Kr ajevni ljudski odbor Vurberk – R azdelitev posesti in gr adbenega mat eriala iz grajskega poslopja med občane (dopis). 11 SI_ZAP/0339/002/001_00047 Kr ajevni ljudski odbor Vurberk – Dode litev vur berškega gr adu Kr ajevnemu ljudskemu odboru V urberk s str ani Ministrstv a za kme- tijstvo in gozdove (prošnja). 12 Zavod je začel delovati 22. 9. 1945 in je predstavljal centralno in izvršilno ustanovo za varstvo in proučevanje kulturnih spomenikov in prirod nih znamenitosti na območju LRS, ki je delovala pod vodstvom Ministrstva za kulturo LRS. Ustanova predstavlja pravnega naslednika Zavod a za spomeniško varstvo iz leta 1913. Centralnemu zavodu so na terenu pomagali posebni strokovnjaki ozir oma okrajni in krajevni častni zaupni- ki za voda. Ti so delo vali k ot inf ormacijski or gani ozir o- ma pooblaščeni pr edstavniki za posebne naloge. S vojo funkcijo so vršil i k ot pomočniki in sodela vci za voda, pogosto tudi k ot v aruhi določenih spomenik ov s vojega področja ( glej: V arstvo spomenik ov, V estnik Za voda za zaščito in znanstv eno pr oučevanje k ulturnih spomeni- kov in prir odnih znamenit osti LR S za leta 1948, št . I., št . 1, Ljubljana 1948, str. 6–8, 10. 13 Ministrstvo za k ulturo, cent er INDOK, 1945, št . dok u- menta 2305/19. 14 MMP je v dopisu Za vodu za v arstvo k ulturnih spomeni- kov Slo venije 19. 7. 1950 spor očil, da so odpeljano cen- tralno k urjavo iz V urberka, ki je že pet let pr opadala na Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00003, št.463/1. 250 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers stvo za gozdar stvo Nar odne v lade Slo venije, ki je imelo pr istojnost nad gr adom Vurberk, izja vilo Okr ajni k omisiji za agr arno r eformo Maribor – desni br eg, da razvalin gr adu ne potr ebujejo, t emveč zgolj gospodarsk e objekt e pod gr adom15 in zemljo, ki so jo od vzeli H erbersteinom.16 V t em obdobju, 19., 20. in 21. 2. 1946, se je namr eč dok ončno r azdelila obdelo valna zemlja, ki je bila last cer kve in H er- bersteinov, med viničar je in najemnik e, ki so delali na t ej zemlji. Gr ajski in ventar se je r aznesel.17 Inventar gr ajskega k ompleksa je bil ohr anjen, če upošt evamo pričevanje V iktorja K egla,18 nek danjega upr avitelja H erbersteinovega v elepose- stva in prv ega sekr etarja Os vobodilne fr onte po v ojni. Slednji je še julija 1945 pozival pr edstavnike OL O Ptuj, da si pr idejo og ledat in ventar, ki g a je shr anil pri raznih posestnikih in v šoli, t er nar edijo popis ohr anjenih stv ari ozir oma jih od- peljejo.19 T udi v šolski kr oniki je zabeleženo, da so domačini po bombnem napa- du ohr anjeni in ventar spr avili na v arno.20 Pr av tak o je pot ekalo zbir anje knjig in papirja v a vgustu 1945. V ta namen so zbr ali mladino, ki je KL O V urberk poma- gala pri zbir anju in pr evozu mat eriala v OL O Ptuj.21 Okrajna k omisija za agr arno reformo Ptuj je 9. 3. 1946 spor očila KL O V urberk, da mu gr adu ne mor e dodeliti, saj bo dodeljen Ministr stvu za nar odno zdr avje V lade Ljudsk e R epublike Slo ve- nije (dalje LR S), kjer bo vzposta vljeno zdr avilišče za jetične bolnik e.22 KL O V ur - berk je v zapisnik u seje 1. 5. 1946 zapisal, da mor a pr evzemnik gr adu, t orej Mi- nistrstvo za nar odno zdr avje Ljudsk e r epublike Slo venije, poslati str okovnjake, ki naj izdelajo načrt e obno ve gr ajskega k ompleksa. Br ez načrt ov za obno vo in brez v odje bi v sakršna obno va, po sklepu KL O V urberk, bila zaman. Br ez denar ja za naba vo sta vbnega lesa in str ešne opek e pa ni bilo mogoče zausta viti pr opada- nja objekta. Ob zagot ovitvi na vedenih pogoje v s str ani Ministr stva za nar odno zdravje LR S je KL O V urberk sklenil, da bo pr i obno vi gr adu pomag al z udarni- škim delom.23 16. 7. 1947 je KL O V urberk pono vno pisal Okr ajni k omisiji za agrarno r eformo Ptuj in pr osil za dodelit ev r azvalin, kjer bi ur edili pr osvetni dom z d vorano za g ledališke pr edstave in r azne ur adne pr ostore vur berških or- dvorišču, odstopili tovarni perila (domnevno Delta tovarni perila in konfekcije Ptuj). Glej: SI_ZAP/0339/002/001/00024 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P oškodovana stano vanjska in gospodarsk a poslopja med v ojno, popis (ob vestilo in dopis) in Ministrstv o za k ulturo, cen- ter INDOK, 1950, št. dokumenta 47/18–50). 15 V gospodarskih objektih se je že nahajala gozdarska uprava. Prav tam. 16 SI_ZAP/0339/002/001/00039 Nar odna v lada Slo venije, Ministrstv o za gozdarstv o – Dodeli- tev gradu Vurberk krajevnemu ljudskemu odboru. 17 SI_ ZAP SI_ZAP/0530/006 Kr ajevna in šolsk a kr onika V urberka. Šolsk a kr onika Ljudsk e šole Vurberk, zapis 30. 9. 1946. 18 SI_ZAP/0339/001/001/00017 Okr ajni odbor Os vobodilne fr onte Ptuj – P opis absol ventov kmetijskih šol (na vodila in seznam) in SI_ZAP/0339/001/001_000 75 Kr ajevni odbor Os vo- bodilne fr onte V urberk – P oročilo podpor e sekr etarju Vikt orju K eglu s str ani kr ajevnega od- bora. 19 SI_ZAP/0339/001/001_00106 Kr ajevni odbor Os vobodilne fr onte V urberk – P opis in ventarja iz gradu Vurberk shranjen pri posestnikih in šolah (poročilo). 20 SI AS 1827, F-6/VI., Vurberk, Kronika šolskega okoliša Vurberk. 21 SI_ZAP/0339/001/001_00169 Kr ajevni odbor Os vobodilne fr onte V urberk – Pr evoz knjig Os- novne šole Vurberk in gradu Vurberk na Ptuju (obvestilo). V začetk u juli ja 1945 je bil opr avljen še popis gr ajskega in ventarja, ki so g a sesta vili Stanisla v Bastardi, Albert Br ačič in Vikt or K egl, kjer so celotno od vzeto pr emično pr emoženje gospos- tva Her berstein ocenili na 345.89 7 din, medt em k o je bila vr ednost celotneg a zaplenjeneg a premoženja Jožeta Her bersteina, tak o nepr emičnega k ot pr emičnega, ocenjena na 8.941.092 din. Sem so bile v štete nepr emičnine z Viča ve (Ptuj), iz V urberka, Cig lenc (Spodnji Duplek) in Krčevine pri V urberku t er zemljišča (nji ve, tr avniki, pašniki, gozdo vi, vinogr adi, sado vnjaki, vrtovi, prometne poti, ribniki). Prim.: SI_ZAP /0225 Okr ajno sodišče Ptuj, Zaplembe, P opis zaplenjeneg a pr emoženja gr adu Vurberk. 22 SI_ZAP/0339/002/001_00153 Okr ajna k omisija za agr arno r eformo Ptuj – Za vrnitev pr ošnje o dodelitvi vurberškega gradu Krajevnemu ljudskemu odboru Vurberk. 23 SI_ZAP/0339/009/001/002 Zapisniki Krajevnega ljudskega odbora Vurberk 1946. 251 Letnik 42 (2019), št. 2 ganizacij. KL O je bil tudi bolj pr agmatičen v omenjeni pr ošnji, saj je v načrtu predlagal, da se gr ad zniža za eno nadstr opje. Odstr anjeno k amenje in zidak e bi odprodali in tak o pridobili denar , s k aterim bi naba vili les za pokritje gr adu pr ed zimo. Pr av tak o je KL O zapisal, da ok oliško pr ebivalstvo v es čas pritisk a nanj, da bi jim do volil odpeljati gr ajski gr adbeni mat erial, česar pa br ez do voljenja ne more st oriti.24 Ob št evilnih poizk usih je gr ajsko poslopje pr ešlo v r oke KL O V ur- berk 1. 10. 1947, k ar mu je spor očila Okr ajna k omisija za agr arno r eformo Ptuj na podlagi sklepa Ministr stva za gozdar stvo LR S.25 V t em času je k ot k aže pr evla- dovalo pr epričanje, da bodo gr ajski k ompleks r ešili, saj so želeli pridobiti kr edit za obno vo 20 let star ega ladijsk ega dizelsk ega mot orja,26 s k aterim so po bom- bardiranju gr ajskega k ompleksa r azsvetljevali KL O V urberk, gospodar sko upr a- vo in ok oliške hiše, medt em k o je ta električna centr ala skr bela še za oskr bo s pitno v odo.27 Za vod za v arstvo spomenik ov LR S je 14. 8. 1947 ob vestil KL O V ur- berk, da je nar očil Mestnemu muzeju Ptuj (dalje MMP) pr emestitev zunanjeg a vodnjaka z mehanizmom in ostr ešjem na Ptuj.28 Od voz upor abnih gr adbenih de- tajlov pa se je, k ot k aže, za nek aj časa pr eprečil. Pr edvsem lok alna oblast je imela z ruše vinami v elike načrt e. 6. 10. 1947 je na r egionalni turistični k onferenci v Mariboru, kjer so prisostv ovali pr edsedniki in tajniki podružnic turističnih dru- štev Slo venije in r azpravljali o izgr adnji turizma, KL O V urberk v izpolnjenem vprašalniku pojasnil s voje pog lede in načrt e v zv ezi z vur berškim gr adom. Želja je bila obno viti gr ad in v njem ur editi v ečji turistično-gostinski obr at s petintri- desetimi sobami, za k ar bi bilo tr eba zagot oviti pol milijona dinarje v. Zar adi na- ravnih pogoje v in zgodo vinskega pomena bi lahk o gr ad pr edstavljal pr imerno izletniško in počitnišk o t očko. KL O V urberk je namer aval gr ad obno viti v letu 1948, k ot so na vedli v vpr ašalniku, čepr av sr edstev za tak šen pod vig niso imeli, a so ob zagot ovitvi le-t eh s str ani drž ave načrt ovali »udarnišk o« ozir oma pr osto- voljno udejstv ovanje pri obno vi.29 Za vod za v arstvo spomenik ov LR S je 2. 11. 1947 sesta vil k omisijo, sesta vljeno iz r avnatelja MMP Ant ona Smodiča, pr edstav- nika gr adbene k omisije KL O V iktorja K egla, vur berškega šolsk ega r avnatelja R u- dolfa K odriča, ar hitekta Jožeta Kr egarja in Ant ona Bit enca, da bi ocenila stanje grajskega k ompleksa. V por očilu pr ed meritv ami so zabeležili, da je osr ednji objekt br ez str ehe, zido vi so načeti zar adi vr emenske izposta vljenosti, medt em ko je zid zar adi napada iz zr aka med v ojno bil pošk odovan z d veh str ani. P ouda- rili so, da v ečjih pošk odb na sta vbi ni zaz nati in da bi se mor al objekt tak oj pr e- kriti. K er so v si zido vi bili v dobr em stanju, z izjemo dela juž nega zidu, bi se ob- nova lahk o začela izv ajati tak oj. Str oške obno ve so gr obo o vrednotili na 350.000 din. Od 7. 11. 1947 do 10. 11. 1947 so ar hitekti Jože Kr egar, Milica Det oni in Za- lika K ores na objektu izv ajali meritv e. Ugot ovili so, da so vr hovi se vernega zido v- ja popolnoma pošk odovani, zahodno in vzhodno str an zido vja bi bilo tr eba pr ed pokritjem stabilizir ati z armir anim bet onom, medt em k o bi se mor alo juž no zi- dovje podpr eti s podpornimi zido vi. Menili so, da bi v ta namen lahk o por abili material juž nega st olpa, ki je v t em času bil že porušen.30 Sklenili so, da je tr eba 24 SI_ZAP/0339/003/002_00125 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za dodelit ev vur ber- škega gradu od Okrajne komisije za agrarno reformo Ptuj. 25 SI_ZAP/0339/003/003_00188 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za kr edit za popr avi- lo dizelskih motorjev (dopis). 26 Dizel mot or znamk e Cr ossley, ki je bil izdelan leta 1928 v V eliki Britaniji (Manchest er) in g a je pridob ilo druš tvo rusk ega R dečega križa za r azsvetljavo s vojih pr ostorov in črpanje v ode, prav tam. 27 SI_ZAP/0339/003/003_00188 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za kr edit za popr avi- lo dizelskih motorjev (dopis). 28 Ministrstvo za kulturo, center INDOK, 1947, št. dokumenta 153/1-47. 29 SI_ZAP/0339/003/003/00023 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – R egionalna turistična k onferenca v Mariboru (obvestilo, dopis in anketa). 30 Domnevno je bil porušen zar adi klimatskih vpli vov, saj je v ečinoma bil gr ajen iz opek e, ki je zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom hitro razpadla. 252 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers vse zido vje, ki je bilo pošk odovano med napadom, dozidati z armir anim bet o- nom, pr ibl. 30 m3. Bit enc, ki je za Za vod za v arstvo spomenik ov LR S pripr avil poročilo, je sklenil, da je z nesmiselno demontažo centr alne in sanitar ne napelja- ve bila st orjena ogr omna šk oda na objektu.31 Za vod za v arstvo spomenik ov LR S je 27. 11. 1947 posr edoval KL O V urberk načrt e za obno vo ostr ešja, t ehnične spe- cifike za pripr avo lesa in izr ačun potr ebnega lesa, s k aterimi bi pokrili objekt , t er pojasnil, da bo še v t em letu OL O Ptuj, odsek za pr osveto, dobil nak azanih 70.000 din za t esanje lesa. Sklepamo lahk o, da je denar bil nak azan, saj je r avnatelj Za vo- da za v arstvo spomenik ov LR S E do Thurnher 12. 3. 1949 pisal r avnatelju mari- borskega muzeja F ranju Bašu, če lahk o poizv e, k aj se je zgodilo s 70.000 din, ki jih je Ministr stvo za pr osveto LR S decembr a 1947 namenilo za obno vo gr adu. Denar je bil namenjen za pokritje k ompleksa s pr ovizorično leseno str eho.32 V začetku aprila 1949 je bil r avnatelj Za voda za v arstvo spomenik ov LR S ob veščen o izsledkih poizv edovanj. Denar je pr ejel pr osvetni odsek OL O Ptuj in g a por abil v letu 1948. V ir ni omenjal, v k akšne namene je bil denar por abljen, saj t ega ni bilo mogoče ugot oviti.33 P ojasnjeno je bilo, da je denar poniknil neznano k am v proračunu OL O Ptuj ozir oma je bil v celoti por abljen v letu 1948.34 Da je denar bil nakazan, je zabeleženo tudi v šolski kr oniki Ljudsk e šole V urberk, kjer piše, da je Ministrstvo za pr osveto ob k oncu leta 1947 nak azalo 70.000 din k ot prv o pomoč za pr ekritje gr adu, a se gr ad ni pr ekril.35 Kljub t emu se je adaptacija gr adu pr e- maknila z mrtv e t očke, saj je KL O V urberk v dopisu Drža vnemu gozdnemu go- spodarstvu Maribor 18. 12. 1947 pr osil za dodelit ev 120 m3 sta vbnega lesa za obnovo ostr ešja na gr ajskem k ompleksu. Denar je po priče vanju KL O V urberk zagotovil Za vod za v arstvo spomenik ov LR S.36 Pr av tak o je KL O V urberk or gani- ziral kr ajevno gr adbeno k omisijo, k atere nalog a sta bila nadzor in izv edba gr ad- benih del pri kritju ostr ešja gr ajskega k ompleksa. V anjo so bili izv oljeni V iktor Kegl, Jožef Sak elšek in Iv an Pirnik.37 T esar Gašperšič s Ptuja je podal približen izračun pripr ave lesa in kritja ostr ešja, ki je znašal 338.283 din.38 V januarju 1948 si je Za vod za v arstvo spomenik ov LR S og ledal ruše vine gr adu in sklenil, da je gr ad vr eden popr avila, t er obljubil pomoč.39 Pr av tak o je OL O Ptuj, gospodar - ski odsek gr adnje, 13. 1. 1948 pripr avil int erno por očilo, v k aterem je ocenil sta- nje gr adov, k ot so Ormož, R avno polje, V elika Nedelja in V urberk. Za slednjeg a je zapisal, da je t ežko pošk odovan in da g a je tr eba nemudoma začeti obna vljati, saj se bodo v naspr otnem pr imeru začeli zido vi rušiti.40 Za vod za v arstvo spomeni- kov LR S je 9. 3. 1948 ob vestil KL O V urberk, da gr ad spada pod drž avno zaščit o, zato je pr epovedano od važati mat erial ozir oma pošk odovati r azvaline gr ajskega kompleksa, ne g lede na t o, v čig avi posesti je ozir oma v k akšnem stanju je. Na ve- deno bi se lahk o zgodilo le, če bi lastnik ali upor abnik zaščit enega spomenik a dobil potr ebno odobr itev za upor abo ali od voz mat eriala s str ani Za voda za v ar- 31 Ministrstvo za k ulturo, cent er INDOK, dosje V urberk, dok ument datir an 12. 11. 1947 in SI_ ZAP/0339/009/001/003 Zapisniki Krajevnega ljudskega odbora Vurberk 1947. 32 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1949, št. dokumenta: 94/1-49, 94/2-49 in 117/3-48. 33 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1949. Dopisnica, datirana 4. 4. 1949. 34 Prav tam, št . dok umenta 153/ 4-47 in Dopis Za vodu za v arstvo spomenik ov Ljubljana, dok u- ment datiran 2. 4. 1949. 35 SI_ZAP/0530/006 Kr ajevna in šolsk a kr onika V urberka. Šolsk a kr onika Ljudsk e šole V urberk, zapis 1. 9. 1948. 36 Na podlagi poznejših dok umentov lahk o sklepamo, da so ti dogo vori obstajali zgolj na papirju. Dejansko so dela stekla šele konec leta 1949. 37 SI_ZAP/0339/003/003_00331 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za izdajo sečneg a dovoljenja zar adi posta vitve ostr ešja na gr adu V urberk in SI_ZAP/0339/009/001/003 Zapis- niki Krajevnega ljudskega odbora Vurberk 1947. 38 SI_ZAP/0530/006 Kr ajevna in šolsk a kr onika V urberka. Šolsk a kr onika Ljudsk e šole V urberk, zapis 1. 9. 1948. 39 Prav tam. 40 SI_ZAP/0078/004/013_00001 P oročilo o gr adovih – podatki o stanju gr adov: Ormož, V elika Nedelja, Ravno polje, Vurberk, št. dokumenta 9906/1-47. 253 Letnik 42 (2019), št. 2 stvo spomenik ov LR S.41 Da so z obno vo mislili r e- sno, je r azbrati iz publik acije za voda, ki je izšla avgusta 1948. V njej je na vedeno, da je tr eba opraviti r estavratorska dela in popr avila na šest- desetih spomeniških sta vbah, med k aterimi ima- jo zr aven sakr alnih objekt ov pomembno v logo še gradovi: T olsti vr h pri No vem mestu, Maribor , Ptuj, V urberk, Ot očec, Dolnja Lenda va, Dor nava, Turjak in Bled.42 Obnova vurberškega gradu 1949–1950 Zavod za v arstvo spomenik ov LR S se je za pomoč pri obno vi gr ajskega spomenik a obrnil tudi na Oblast ni ljudski odbor , P overjeništvo za prosveto Maribor 23. 6. 194 9, da bi pomag al pri plombiranju f asadnega in nosilneg a zido vja, saj bi tak o lahk o r ešili »izredni kulturni spomenik « in prido bili pr ostore za stano vanja.43 10. 8. 1949 je bilo pr av tak o sklenjeno med KL O V urberk, Kmetijsko zadrugo V urberk, P okrajinskim mu- zejem Maribor in Za vodom za zaščit o spomeni- kov LR S, da se gonilno k olo v odnjaka na gr adu Vurberk in pr eostali mehanizem, ki je v t em času bil še popolnoma ohr anjen,44 zaščiti pr ed mor e- bitnimi poseg i ozir oma šk odo. Za vod za v arstvo spomenikov LR S je v dopisu MMP spor očil, da je pred zi mo nujno tr eba opr aviti potr ebna vzdrže- valna dela na gr ajskem k ompleksu, k ot je bilo do- govorjeno ob og ledu 16. 7. 1949 na sami lok aciji, in sicer naj bi se dela omeji la na plombir anje zi- dov in pr ekrivanje t eh z desk ami. Dogo vorjeno je bilo, da bo finančna sr edstva priskr bel Za vod za varstvo spomenik ov LR S, medt em k o naj mat eri- al in fizično de lovno silo zagotovi MMP.45 MMP je na dopis odgo voril tak o, da bo še do 15. 9. 1949 Franjo Gumilar46 z zidarjem obisk al objekt in se 41 SI_ZAP/0339/004/001_00052 Za vod za zaščit o in znanstveno pr oučevanje k ulturnih spomenik ov in na- ravnih znamenit osti Slo venije – Pr epoved rušenja gr adu Vurberk in odnašanje gradbenega materiala (dopis). 42 Varstvo spomenikov, 1948. 43 Ministrstvo za k ulturo, cent er IDOK, 1949, št . dok umen- ta 94/3-49. 44 Med bombar diranjem je vr glo s t ečajev v eliko k olo z osjo. V t em času se je podr la še opor a na zahodnem koncu osi omenjeneg a v odnjaka, medt em k o je bila zaščitna lopa še v celoti ohr anjena z opek o ( glej: SI_ ZAP/0339/009/001/001 Zapisniki Kr ajevnega ljudsk e- ga odbora Vurberk 1949). 45 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gradu Vurberk. 46 Franjo Gumilar , ar hivar Mestneg a muzeja Ptuj ( glej: SI_ ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, P otni r ačun). Pr av tak o je bil po- močnik upravnika in upravnik muzeja. Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00004, št.1090/1. 254 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers skupaj s KL O V urberk sk ušal o v sem dogo voriti, da bi dela čim pr ej st ekla.47 MMP je tak oj po og ledu posr edoval Za vodu za v arstvo spomenik ov LR S no v do- pis F ranja Gumilarja o og ledu gr adu in or ganizaciji obno ve. T a je spor očil, da bo zidarska dela pr evzel Jurij F erenc,48 ki bo pripr avil pr oračun potr ebnih obno vi- tvenih del. Za vod za v arstvo spomenik ov LR S pa je bil v dopisu pono vno pozv an k dodelitvi finančnih sr edstev zar adi ogr oženosti gr ajskega objekta pr ed pr opa- dom in potr ebni tak ojšnji zaščiti.49 MMP in Za vod za v arstvo spomenik ov LR S sta se pr av ta ko v medsebo jni k orespondenci strinjala, da je tr eba poskr beti, da se pr opad gr adu k ot »izrednega spomenika « zausta vi in se ukr ene v se, k ar je mogoče, da bodo dela na obno vi st ekla v čim kr ajšem času.50 Stv ari so se k ončno začele pomik ati z mrtv e t očke, saj so se 20. 9. 1949 zbr ali na pogorišču gr aj- skega k ompleksa člani MMP in Jurij F erenc, kjer so začrtali smernice za zaščit o kompleksa. F erencu so nar očili, naj pripr avi izr ačun za pokritje zido vja in s t em zaščito t ega pr ed dežjem in mokr oto.51 T ega dne je MMP pisal Za vodu za v arstvo spomenikov LR S in pojasnil, da bo okr ajni sta vbenik Jurij F erenc pr evzel v sa dela plombir anja zido vja in pokri vanja objekta. Skr ajni čas je namr eč že bil, da se prist opi k obno vi, saj je stanje r esno in gr ozi ne varnost, da bo gr ajski k om- pleks izgubljen .52 Za vod za v arstvo spomenik ov LR S je 21. 9. 1949 pisal MMP , da se v celoti strinjajo z njiho vimi pr edlogi obno ve »izr ednega spomenik a« in da naj z Jurijem F erencem tak oj prist opijo k obno vi gr adu, medt em k o bo za vod nu- dil v so potr ebno pomoč. F ranjo Gumilar je bil pozv an, da se og lasi v Ljubljani in s seboj prinese okvir en pr oračun ozir oma osnut ek izr ačuna obno vitvenih del.53 Ferenc je pri sestavi proračuna stanje ocenil takole: »Vreme povzroča resne težave nepokriti plošči v gornjem nadstropju. Ne - katere opečnate oboke bi bilo potrebno zrušiti in ponovno zgraditi, saj so v precej klavrnem stanju. Ostali les je v dobrem stanju in bi se ga splačalo ponovno uporabiti, kot tudi žeblje, lepenko ipd. Celotno ploščo cca 963 m 2 bi bilo potrebno pokriti z improviziranim ostrešjem in urediti odvodnjavanje vode, kar bi stalo slabih 248.000 Din. « Sem pa ni bila v ključena delo vna sila, ki bi jo po F erenčevem mnenju mo- ral zagot oviti in plačati KL O V urberk, k ot tudi priskr beti v se potr ebno za njiho- vo nastanit ev, medt em k o je s vojo v logo v t em »pr ojektu« videl zgolj k ot po vezo- valno, or ganizacijsko, str okovno in administr ativno.54 Pr oračunsko sta t orej nastala d va pr edloga. Prvi je zajemal pokritje zido vja z lesenimi ploščami ozir o- ma des kami in popr avilo zahodneg a zidu (nar edili bi iz ravnavo zgornjeg a dela zidu), na k aterega bi pritr dili lesene plošče. T a cenejša v arianta bi stala 72.843 din in ni v ključevala delo vne sile. Drugi pr edlog je pr edvideval gr adnjo leseneg a improviziranega ostr ešja, ki bi bilo pokrit o z lepenk o in bi tak o v arovalo zido vje in s t em celot en k ompleks. S t em bi str oški znašali slabih 248.000 din in pr av tako niso v ključevali delo vne sile. Odgo vorno osebje pa je izbr alo no v, tr etji pr e- Prim.: Šteiner: Prv a petletk a ptujsk ega muzeja. Ptuj v 20. st oletju, Zbornik ob 125-letnici ptuj- skega muzeja, str. 316). 47 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Pr edmeti na Borlu in zaščita gradu Vurberk. 48 Pooblaščen zi darski mojst er iz Spodnje Hajdine. Iz dok umentov je r azvidno, da fizično ni delal na objektu, t emveč je zgolj sodelo val k ot or ganizator, administr ator in str okovnjak za dela, ki so se izvajala. Domnevno je bil upokojeni gradbeni mojster. 49 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Zaščita gradu Vurberk 1949, Grad Vurberk – zaščita. 50 Prav tam, Grad Vurberk, zaščita. 51 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Zaščita gr adu V urberk 1949, Beležk e in P oročilo II. Jurija Ferenca, 25. in 26. 10. 1949. 52 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1949, št. dokumenta 94/6-49. 53 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1949, št. dokumenta 94/6-49. 54 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Zaščita gradu Vurberk 1949, Proračun. 255 Letnik 42 (2019), št. 2 dlog 28 . 9. 194 9, kjer je bilo sklenjeno, da je tr eba odst raniti v egetacijo, ki pr e- rašča ruše vine, odstr aniti odpadni mat erial iz pr ostorov, podpr eti opečnat e oboke z lesenimi opaži in jih z bet onom utr diti, pr ekriti celotno zido vje objekta z desk ami in zagot oviti od vodnjavanje v ode iz v sakega pr ostora, kjer je izposta- vljena plošča. T o bi nar edili s pomočjo bet onskih g laziranih plasti (zali vanje plo- šče), ki bi bili speljani sk ozi ok enske par apete. Str oške so ocenili na slabih 240.000 din in so zajemali str oške delo vne sile, niso pa, k ot je možno sklepati, zajemali str oškov ostr ešja in pr ekrivanja celotneg a objekta s str ešniki.55 Začela se je f aza isk anja dela vcev iz ok oliških kr ajev in naba va t er dosta va mat eriala, medtem k o je F erenc MMP spor očil, da je od 18. do 30 . sept embra zapr avil že okrog 68 ur na omenjenem »pr ojektu« z administr ativnimi deli, s čimer si je zaračunal odst otek k pr edvidenemu pr oračunu za obno vo gr adu.56 MMP je 30. 9. 1949 posr edoval dopis Za vodu za v arstvo spomenik ov LR S in v njem priložil tloris gr ajskega ostr ešja t er o vrednotil obno vo ostr ešja, ki je znašala 136.946 din, za k olikor naj bi se po večali celotni str oški obno ve gr ajskega objekta. P ogla- vitno t ežavo pa je pri obno vi gr adu v t em času po vzročalo pomanjk anje gr adbe- nega lesa, ki g a MMP nikjer ni mogel pridobiti v do volj v eliki k oličini in g a je potreboval za zaščit o in plombir anje zido vja.57 Če g ledamo z današnjeg a stali- šča, je omenjeno dejstv o ir onično, saj ostanki objekta še danes »ležijo« sr edi področja, ki je bog ato z lesom. Za vod za v arstvo spomen ikov LR S je 10. 10. 1949 odobril načrt ovane str oške za stabilizacijo r azmer na vur berški gr aščini in potr- dil t er odposlal nar očilnico za 10 m3 gr adbenega lesa.58 F ranjo Gumilar je posr e- doval dopis Za vodu za v arstvo spomenik ov LR S, kjer je spor očil, da je MMP v namen obno ve gr adu že por abil 10.000 din, medt em k o bi čim pr ej potr ebovali enako v soto denarja za nadaljnjo obno vo.59 V tr etjem, četrt em in pet em por oči- lu, ki so datir ana s 26. 10. 1949, 27. 10. 1949 in 31. 10. 1949, Jurij F erenc por oča o t ežavah s pridobitvijo zaneslji vih dela vcev in doba vo gr adbenega mat eriala s strani r azličnih drža vnih or ganov. Delo na objektu bi se namr eč že mor alo na veliko izv ajati, a je bilo v okt obru še v se v po vojih.60 Do 2. 11. 1949 je delo st eklo, material (les, gr amoz in cement) so počasi do važali k objektu in začela so se nujna opr avila v r ahlo sneženem in deže vnem vr emenu. P odpirali so se oboki in odstranjevali slepi podi t er pripr avljali pr ostori za dela vce, medt em k o se je št e- vilo zaposlenih po večevalo.61 MMP je 2. 11. 1949 posr edoval Za vodu za v arstvo spomenikov LR S por očilo o opr avljenem delu v letu 19 49. Iz njeg a je r azvidno, da je pri obno vi gr adu delalo k onstantno šest dela vcev, njiho vo št evilo pa so nameravali po večati. Iz por očila je r azvidno, da so podpr li najbolj ogr ožen zaho- dni opečnati zid, medt em k o so se pripr avljali k zaščiti notr anjih ar kad. Pr av tako so za omenjena dela imeli pripr avljen v es gr adbeni mat erial, pesek in or od- je na lok aciji. P oročilo se je zaključilo s pr ošnjo za dodelit ev 3500 k g cementa, bencina in petr oleja t er finančnih sr edstev za izplačilo mezd in socialnih za varo- 55 Ministrstvo za k ulturo, cent er IDOK, 1949, Pr oračun za pokritje gr adu V urberk – tr etji pr edlog in SI_ZAP/0140 P okrajinski muzej Ptuj, No voletni situacijski zapisnik o zaščitnih delih gr adu Vurberk, 10. 1. 1950. 56 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Zaščita gr adu V urberk 1949, Beležk e in P oročilo II. Jurija Ferenca, 25. in 26. 10. 1949 ter Proračun. 57 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Načrt in pr o- račun za zaščito gradu Vurberk, št. dokumenta 489/49. 58 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zašči ta gr adu V urberk, Zamenja va lesa. 59 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, gr ad V ur- berk – zaščita. 60 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, P oročilo III., IV . in V . Jurija F erenca 26.31. 10. 1949. 61 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, P oročilo VI. In VII. Jurija F erenca 2.–30. 11. 1949. 256 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers vanj za dela vce, saj bi dela v naspr otnem primeru kmalu zastala.62 No vembra so delavci odstr anjevali odpadni mat erial znotr aj gr adu in pomag ali pri do važanju gradbenega mat eriala, k ot so apno, les in str ešniki, s Ptujsk ega gr adu, za k atere se je k asneje izk azalo, da pr edstavljajo r ezervo Ptujsk ega gr adu in g a sploh ne bi smeli odtuje vati. Str ešnike so začeli sk upaj z desk ami spr avljati na gr ad 16. 11. 1949 in začeli pokri vati in podpir ati »desne« g alerije. Pr av tak o se je za potr ebe gradu podir al in od važal les iz gr ajskega gozda. 22. 11. 1949 so nadalje vali pod- piranje gr ajskih obok ov in odstr anjevanje odpadneg a mat eriala – sipin.63 23. 11. 1949 je Jurij F erenc podal vznemir ljivo opazk o, da se mu zdijo špr anje v zidu in obokih zahodne d vorane sumlji ve. Priložil je tudi skico.64 24. 11. 1949 se je Jurij Ferenc še osebno zg lasil v MMP , kjer je podal s voje str okovno mnenje o zido vju zahodne d vorane, medt em k o so se ist ega dne na gr adu stabilizir ali oboki z be- tonom. F erenc je po natančnem og ledu v seh zido v in splošneg a stanja gr adu menil, da bi bilo tr eba za obno vo gr adu nameniti še v saj 3.000.000 din. Do t ega sklepa je prišel zar adi v elike obr abe zido vja, medt em k o bi okna in v sa mizarsk a dela bil o tr eba opr aviti na no vo, k akor tudi v odne in elektr oinštalacije t er pokri- tje str ehe. Omenjeni str ošek v t o ceno ni bil v ključen.65 Decembr a 1949 se je nadaljevalo posta vljanje odr ov, t esanje lesa, pokri vanje zido vja in le ve g alerije z lesom66 in bobr ovcem, medt em k o se je na objekt do važal gr amoz. Pr av tak o se je odstr anjevalo in r avnalo ruše vine t er bet oniralo odt očne estrihe, v endar se je omenjeno delo zar adi zmrzali usta vljalo in pr ekinjalo.67 T ega meseca je v publi- kaciji Za voda za v arstvo spomenik ov LR S bilo pono vno poudarjeno, da je bilo med v ojno požg anih v eliko gr adov, ki jim je tr eba nameniti posebno skr b, med njimi še posebej izst opajo: Ot očec, Pr ežek, Stari gr ad, Sot eska in V urberk, če- prav v estnik por oča, da ima naj večjo možnost za ohr anitev celotneg a gr ajskega kompleksa izmed na vedenih pr av V urberk. V estnik por oča, da bi do k onca leta 1949 bilo tr eba v saj za silo pokriti omenjene gr adove, medt em k o še por oča, da so že pripr avljeni načrti za r estavracijo gr adu V urberk. Članek por oča, da je v kompleksu še posebno dr agoceno notr anje d vorišče z ar kadami, ki hr ani v se odlike visok e r enesanse in je zanimi vo po vezano s star ejšim poznosr ednjeve- škim jedr om. T vorno sodelo vanje z MMP pa zagota vlja, da bodo ta dela v saj na zasilnem za varovanju kr hke ar kadne ar hitekture uspešno izvršena.68 27. 12. 1949 je Jurij F erenc pono vno ob vestil MMP o že omenjeni zahodni st eni, ki se boči in postaja najbolj kritična na celotnem objektu, zar adi k aterega se je F ranjo Gumilar iz MM P odločil, da si osebno og leda objekt .69 17. 12. 1949 je MMP spo- ročil Za vodu za v arstvo spomenik ov LR S, da je pr evzel 3000 k g cementa za ob- novo gr adu in da so za zdaj potr ebe po slednjem zado voljili.70 Pr av tak o je MMP poplačal dela vce, ki so delali na objektu, in je 19. 12. 1949 nak azal 6066 din Državnemu za vodu za socialno za varovanje Ptuj.71 V januarju 1950 se je delo 62 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Poročilo o spomeniški zaščiti. 63 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, P oročilo VI. In VII. Jurija F erenca 2.–30. 11. 1949. 64 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zvezek IV, str. 2. 65 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, P oročilo VII. Jurija Ferenca 2.–30. 11. 1949, Zvezek IV, str. 3. 66 Pri pokrivanju arkadnega zidu je bilo porabljenih za dobrih 94 m3 različnih vrst lesa. Glej: SI_ZAP/0140/001/00006 _00005 P okrajinski muzej Ptuj, Seznam lesa za ostr ešje gr adu Vurberg). 67 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, P oročilo VII. Ferenc Jurija 1.–31.12.1949, Zvezek V–VII. 68 Varstvo spomenikov, 1949. 69 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, P oročilo VII. Ferenc Jurija 1.–31.12.1949, Zvezek VII, str. 2. 70 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Likvidacija računa za cement. 71 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, spr emni do- pis. 257 Letnik 42 (2019), št. 2 nadaljevalo z enakim t empom, saj so se podpir ali oboki v kleti, bet onirali podi in od važal od padni mat erial.72 Jurij F erenc je 4. 1. 195 0 pono vno posr edoval strokovno mnenje o slabem stanju gr adu ozir oma o pomik ajočem se zidu na zahodni str ani gr ajskega objekta. P oročal je, da se okr og 10 m dolg in 13 m visok zid na zahodni str ani Dr avske doline počasi pomik a na vzven, saj se plastijo že temelji ozir oma sk ala, na k ateri se zid nahaja. T emelj se je nahajal v gr ajski kleti, medtem k o so zid držale sk upaj po F erenčevem mnenju le še železne v ezi, pr e- pletene med zido vi, ki pa so se že zar adi pritisk ov, nastalih zar adi pr emikanja gradbenih element ov, pomaknile izv en zido v. Pr ecej šk ode so zar adi v ode utrpe- li opečnati str opovi, ki so bili v t em času že deloma podprti, k er so bili r azpoka- ni in je gr ozilo, da se bodo sesuli v spodnje pr ostore. Ob last je namr eč do takr at vlagala denar v ohr anitev ar kadnega d vorišča in visok ega opečnat ega obok a nad vis okim pritličjem ob t em pomik ajočem se zidu. F erenc je pripor očil, da bi bilo tr eba v celoti podr eti zahodni zid in d va obok a, ki omenjeni zid podpir ata, ter v se na no vo zazidati, če bi želeli struktur o gr adu ohr aniti, k ar bi znašalo 500.000 din in bi znatno d vignilo finančni v ložek, ki g a je oblast do zdaj name- nila za obno vo.73 F erenc je 10. 1. 1950 posr edoval situacijski zapisnik Z vezi k ul- turnih spomen ikov R epublike Slo venije, kjer je pojasnil, da je bila v sota del za- stavljena pr enizko, saj je celotno delo do t ega tr enutka znašalo že 215.000 din. S t em denarjem so pokrili okr og 70 odst otkov objekt a z desk ami in zgr adili okrog 10 odst otkov pr edvidenega estriha. P o F erenčevem mnenju je do odst o- panja prišlo zar adi pomanjk ljivega tlorisa, ki g a je dobil za pripr avo pr oračuna, medtem k o je pr ecej denarja naneslo tudi odstr anjevanje odpadneg a mat eriala in lesa, k ar je zneslo okr og 103.000 din. Sem je F erenc prišt eval še podpir anje in krpanje bet onskih opečnih zido v t er drug a dela, na k atera se prv otno ni r ačuna- lo. Pr edvideval je, da je tr eba zabet onirati še okr og 660 m2 bet onskega estriha, pokriti z desk ami še približno 100 m2 objekta in zgr aditi še okr og 20 par apetnih odvodov. Celo tna f aza bi po njego vi k alkulaciji stala 294.900 din. T udi v t em poročilu ni pozabil omeniti naj večje t ežave gr adu – zahodni zid, ki g a izpodri va- jo pr opadajoči opečni oboki, in g a pr ed zrušitvijo v arujejo zgolj železne st enske vezi.74 Čepr av je bil osebno na objektu t er pripr avil pr oračun za opr avljena dela, je za vračal kri vdo g lede prv otnih izr ačunov. T ako je 28. 2. 1950 spet našel napa- ko v pr edračunu, in sicer je bilo pr emalo obr ačunano socialno za varovanje za zaposlene za k ar 27,5 odst otkov, medt em k o so ti str oški sk upaj z drugimi d vi- gnili sk upni pr oračun obno ve še za 20.000 din.75 F erenc je 1. 3. 1950 posr edoval pregled str oškov Z vezi k ulturnih spomenik ov R epublike Slo venije g lede zašči- tnih del na gr adu V urberk za let o 1949–1950, kjer je v celoti popisal pr ejemke in iz datke za r azlična dela in mat erial. Od 7. 10. 1949 pa do 16. 3. 1950 so por a- bili 188 .594 din.76 MMP je Za vodu za v arstvo spomenik ov LR S posr edoval por o- čilo o zaščiti vur berškega gr adu, kjer je popisal pr eostalo k oličino gr adbenega materiala v vr ednosti 57.00 0 din. MMP je pozv al Za vod za v arstvo spomenik ov LRS, da se obno vitvena dela čim pr ej nadaljujejo, da ne bi pr opadel cement , medtem k o bi po načrtih Jurija F erenca potr ebovali še 100.000 din, da bi zasta- vljena obno vitvena dela po pr edvidenem načrtu k ončali. Pr av tak o je posr edo- val MMP 31. 3. 1950 še por očilo o por abljenih finančnih sr edstvih v sk upni vr e- 72 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zvezek VIII. 73 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Jurij F erenc– Strokovno mnenje. 74 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, No voletni situacijski zapisnik o zaščitnih delih na gradu Vurberk. 75 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Jurij Ferenc Muzejsk emu s vetu Ptuj 28.02.1950. 76 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Obr ačun dohodk ov in izdatk ov pri zaščiti vurberškega gradu. 258 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers dnosti slabih 188.000 din, ki so bila namenjena obnovi vur berškega gr adu.77 E videntno je, da se končna k alkulacija za obno vo gr adu v por očilu razlikuje od tist ega, ki g a je posr edoval Z vezi k ul- turnih spomenik ov R epublike Slo venije, iz česar lahko sklepam o, da je pri k alkulacijah prihajalo do napak in je zat o po t oliko letih izr edno t ežko oziroma nemogoče ugot oviti k ončni str ošek ob- nove gradu v letu 1949–1950. Točka brez vrnitve in opustitev obnove MMP je ob vestil Za vod za v arstvo spome- nikov LR S o kritičnem pr eobratu v f azi obno ve gradu V urberk, kjer se je 14. 4. 1950 zrušila za- hodna st ena. T a se je odtr gala od jedr a gr adu v dolžini 12 m in pot egnila za seboj d va obok a in del v ogala ob st opnicah, ki v odijo v gr ad. Zasu- lo je skladišče, kjer so hr anili cement in or odje ter onemogočilo v hod sk ozi g lavna vr ata. F ranjo Gumilar je v dopisu pr edlagal, da bi gr adbeni material in or odje odpeljali na Ptuj, medt em k o bi lahk o zrušen gr adbeni mat erial odpr odali.78 MMP je Za vod za v arstvo spomenik ov LR S pr av tako ob vestil o prija vi kr aje gr adbenega mat eri- ala na gr adu V urberk 22. 4. 1950. Neznanci so se polastili opek e, desk, železnih dr ogov in odk o- pali celo cement , ki je bil zasut ob podrtju zaho- dnega zidu.79 F ranjo Gumilar je isti dan ob vestil Odsek za notr anje zade ve OL O Ptuj, da naj posr e- duje na gr adu V urberk, saj so posamezniki začeli krasti gr adbeni mat erial, pripr avljen za obno vo, medtem k o pr ebivalstvo z v ozovi od važa gr ajske ostaline. Pr av tak o je obt ožil pr edsednika KL O Vurberk, da je prisostv oval pri omenjenem po- četju in pozv al or gane pr egona, da zade vo čim prej ur edijo.80 Za vod za v arstvo spomenik ov LRS je po og ledu dejansk ega stanja na lok aciji vurberškega gr adu posr edoval dopis upr avniku MMP F ranju Gumilarju 16. 6. 1950. V njem je bilo pojasnjeno, da se gr ad v prv otni obliki ne bo obnovil. Gr adbeni mat erial, ki je že ležal okr og razvalin, naj bi MMP r azdelil priorit etno, in si- cer: Z vezi bor cev nar odnoosvobodilne v ojne, t o- 77 Ministrstvo za k ulturo, cent er IDOK, 1950, št . dok umen- ta 47/6-50 in 47/7-50. 78 Ministrstvo za k ulturo, cent er IDOK, 1950, št . dok umen- ta 47/9-50. 79 Ministrstvo za k ulturo, cent er IDOK, 1950, št . dok umen- ta 47/10-50. 80 SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Prija va kr aje 22. 4. 1950, št dokumenta 127/50, šk. 2, ovoj 12.Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00007, št.542/1. 259 Letnik 42 (2019), št. 2 varišu Lahu81 in KL O V urberk. C elotno zunanje okvirno zido vje gr adu pa so na- meravali pokriti z enok apno str ešico. P oročali so o odkr itih gotskih slik arijah v III. nadstr opju gr adu, kjer se je nahajala gr ajska k apelica.82 Jurij F erenc je 20. 7. 1950 posr edoval MMP še r ačun za pr eostale delo vne in zamudne ur e, k amor je v estno zapisal tudi posta vke, po k aterih mu je pripadalo še 8.785 din. Še posebej so zanimi ve posta vke o amortizaciji lastneg a k olesa, s k aterim se je vozil na objekt za nadzor del, ki jih je vestno vodil in zaračunaval.83 MMP je 12. 10. 1950 ob vestil Za vod za v arstvo spomenik ov LR S Slo venije, da je pr ekinil sodelovanje s 70-letnim Jurijem F erencem, saj je v zadnjem zaht evku zaht eval izplačilo del, za k atera ni bil pooblaščen, medt em k o so posta vke za posamezna dela bile po vsem neut emeljene. K er je muzej izv edel, da je zar adi podobnih malverzacij gr adbenik v pr eteklosti že bil k aznovan, so se odločil i, da bodo r aje prekinili sodelo vanje z njim in g a ob pr avnem izsilje vanju za izplačilo nazna- nili ja vnemu t ožilstvu.84 Zanimi vi so obr ačuni, ki izk azujejo str oške, ki jih je gradbenik v estno v odil in t erjal po vračilo s str ani MMP . Zaht eval je po vračilo stroškov za v se opr avljene obisk e, a ne samo na lok aciji gr adu, t emveč tudi na MMP, v sa pisma, ki jih je napisal in odposlal na r azlične naslo ve g lede gr adu Vurberk in prija ve, ki jo je posr edoval policijski upr avi g lede kr aje njego vega orodja iz gr adu V urberk. K ot je r azvidno, je posodil tudi MMP določeno zidar- sko or odje za obno vo Ptujsk ega gr adu, ki mu g a niso pr avočasno vrnili. K er je trdil, da je or odje pr eveč obr abljeno in da g a ne želi več nazaj, je 12. 10. 1950 izstavil r ačun za 1.930 din in zaht eval, da se por avna v osmih dneh.85 Dodatno je zaht eval od MMP še po vračilo za or odje, ki g a sta g a pošk odovala dela vca An- ton V idovič in Alojz Sušnik, ki bi or odje mor ala pr emestiti na v arnejši pr ostor, a sta g a k ar zak opala na podr očju vur berškega gr ajskega k ompleksa.86 F erenc je dodatno zaht eval po vračilo za pošk odbe na or odju in a vtobusne pr evozne stroške t er amortizacijo k olesa, k o je hodil na objekt izk opavat pr ej omenjeno orodje. Upr avi MMP je posr edoval s voj zadnji zaht evek g lede denarja 27. 10. 1950. Od MMP je želel pridobiti še 17.294 din za oddelane ur e od 10. 1. 1950 do 3. 5. 1950 (nadzorstv eno, or ganizacijsko in administr ativno delo, ki g a je sam nadzir al in izv ajal). Od finančneg a po vračila pa je odst opil, saj si je pr oti- pravno pr ilastil 950 k osov star e gr ajske opek e in obr ačunal tudi pr evoz slednje do doma. Pr osil je, če se mu lahk o izplača še 10.000 din, pr eostali denar pa je pripravljen pr evzeti še v star em mat erialu gr ajskega objekta.87 Stanje obno ve gradu v letu 1950 se v v ečji meri ni obrnilo na bolje, saj je KL O V urberk na pod- lagi dopisa Okr ajnega odbor a Z veze bor cev nar odnoosvobodilne v ojne o št evi- lu obno vljenih stano vanj od vrnil, da so v si stano vanjski objekti, ki so bili med vojno pošk odovani, obno vljeni, r azen gr adu, ki še pet let po v ojni ni obno vljen in je v r azsulu.88 K ot je r azvidno iz publik acije V arstvo spomenik ov, je Za vod za varstvo spomenik ov LR S že v t em letu izdal do voljenje za delni od voz zrušene stene.89 Zar adi pomanjk anja dok umentacije ni bilo mogoče ugot oviti, zak aj se 81 Domnevno Antonu Lahu, hišniku, vodiču in preparatorju, ki je bil zaposlen v MMP. 82 Ministrstvo za k ulturo, cent er IDOK, 1950, št . dok umenta 47/15 -50 in SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, št. dokumenta 183/50, šk. 2, ov. 12. 83 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Zaščitna dela na gradu Vurberk 20. 7. 1950. 84 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1950, št. dokumenta 246/50 in 47/22-50. 85 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Jurij F erenc Upravi mestnega muzeja Ptuj 12. 10. 1950. 86 Dokumenti namigujejo, da je del or odja bil odtujen, k ar je F erenc prija vil policiji in zat o nar o- čil delavcem, da orodje odpeljejo na varnejše mesto. 87 SI_ZAP/0140/001/00006_00005 P okrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Jurij F erenc Upravi mestnega muzeja Ptuj 27. 10. 1950. 88 SI_ZAP/0339/006/003/00007 Okrajni odbor Z veze bor cev nar odnoosvobodilne v ojne Ptuj – Obnova porušenih domov iz časa okupacije (obvestilo in dopis). 89 Varstvo spomenikov, 1950. 260 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers delo na objektu ni nadalje valo v saj v manjšem obsegu, g lede na dopis Za voda za varstvo spomenik ov LR S 16. 6. 1950, a lahk o sklepamo, da so neljubi dogodki z glavnim izvajalcem del pripomogli k temu. Dokončni propad 1951–1956 V začetk u leta 1951 je začel MMP odpr odajati gr adbeni mat erial zaint ere- siranemu pr ebivalstvu.90 Stanje g lede od voza mat eriala se je »r azjasnilo« že 10. 5. 1951 , k o je Za vod za v arstvo spomenik ov LR S do volil na podlagi pr ošnje Jo- žeta Sak elška, domačina iz Kr čevine pri V urberku, pobir anje in od važanje zidne opeke iz poruš enih delo v gr ajskega k ompleksa, s čimer je leg alno na šir oko od- prl vr ata za podobne pr ošnje in pospešeno od važanje mat eriala.91 P okrajinski muzej Maribor je Za vodu za v arstvo LR S v Ljubljani posr edoval por očilo, ki g a je pr ejel od s vojega gr adbenega zaupnik a za spomeniš ko v arstvo, gr adbenega tehnika Jožeta P ožauka in gr adbenega inženirja Staneta Lo všeta. V njem je bilo zapisano, da je F erenčeva tr ditev o vzr oku za podir anje gr adu napačna. Jurij F e- renc je namr eč zatr dil, da se gr ad podir a zar adi geološk ega pr emikanja t erena. Jože P ožauk in Stane Lo vše pa sta menila, da gr ad pr opada pr edvsem zar adi vlage, k ar je posledica nestr okovne obno ve, ki je pospešila pr opad objekta. K ot primer sta na vajala bet onirane plošče ozir oma estrihe, ki so bili nar ejeni na tr a- movnih str opovih, na k aterih sta se nabir ala sneg in dež evnica, v se sk upaj pa je zamakalo zid ove, k ar je pospešilo pr opad objekta. P oročilo sta zaključila, da bi se silhueta gr adu z v semi ar kadami dala ohr aniti br ez v ečjih v laganj.92 Iz por o- čila je mogoče sklepati ne samo o analizi opr avljenih obno vitvenih del, t emveč tudi o mor ebitnem »izgubljenem« zaupanju v MMP k ot zaupnik u obno vitvenih del, ki mu jih je zaupal Za vod za v arstvo spomenik ov LR S. Da je omenjeni za vod dokončno odst opil od obno ve, pa je mor ebiti »kri vo« tudi por očilo gr adbene inšpekcije OL O Ptuj, ki je 18. 10. 1951 pr av tak o opr avila og led ruše vin gr ajske- ga k ompleksa. V por očilu Za vodu za zaščit o spomenik ov LR S je na vedla, da so vsa obno vitvena dela bila opr avljena nestr okovno in necelo vito, saj objekt ni bil pokrit v celoti. Bila je mnenja, da bi bilo tr eba zbr ati v saj 200.000 din, k ar pa v erjetno ne bi zadost ovalo, da bi se s pokritjem celotneg a objekta slednji rešil pr ed nadaljnjim pr opadom.93 Na Za vod za zaščit o spomenik ov LR S so v prvi polo vici leta 1952 začele prihajati pr ošnje institucij in zasebnik ov, da bi od- peljali gr adbeni mat erial r azrušenega gr adu. Za vod za zaščit o spomenik ov LR S je dejal, da za odstr anitev mat eriala, ki je že na tleh, ni o vir in g a ob do voljenju upravnega or gana lahk o od peljejo, medt em k o se ne sme poseg ati v gr adbene elemente, ki še st ojijo, ali jih rušiti.94 T ajništvo gospodar skega s veta OL O Ptuj je 22. 11. 1952 pozv alo Za vod za zaščit o spomenik ov LR S za mnenje, k aj naj st orijo z objekt om, ki je postal ži vljenjsko ne varen, saj so se st ene nagibale in rušile. Še posebej jih je zanimala električna centr ala, ki se je še nahajala v gr ajskih pr o- storih in ki so jo želeli odpeljati t er upor abiti v drugo tne namene.95 Za vod za varstvo spomenik ov LR S je 16. 12. 1952 odgo voril, da spomenik v tr enutnem stanju v eč ne pr edstavlja k ulturnega objekta in da se mor ajo g lede za varovanja ruševin obrniti na upr avni or gan. Zido ve bi bilo tr eba za varovati, če slednji ži- vljenjsko ogr ožajo ok olico, medt em k o bi pr edhodno mor ali ob vestiti MMP , da bi ta odpeljal detajle, ki bi se jih izplačalo ohr aniti, če bi se zido vje zar adi ogr ožanja 90 SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Obračuni za Vurberk 1951, šk. 2, ovoj 16. 91 SI_ZAP/0339/007/002/00006 Jože Sak elšek, Kr čevina pri V urberku 51 – Do voljenje za pobi- ranje in odvažanje zidne opeke iz porušenih delov gradu Vurberk (dopis in odločba). 92 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, št. dokumenta 153/3-51. 93 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1950, št. dokumenta 153/4-51. 94 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1950, št. dokumenta 161/1-52, 161/2-52 in VI-217/52. 95 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1950, št. dokumenta 161/3-52. 261 Letnik 42 (2019), št. 2 javnosti mor alo porušiti.96 Že čez nek aj dni je MMP iz gr adu odstr anil električno centralo in jo odpeljal na Ptuj.97 F ranjo Gumilar je v dopisu 13. 5. 1952 ob vestil Zavod za v arstvo spomenik ov LR S, da se je pozimi odtr gal v ogal nad g lavnim vhodom in zasul d vorišče, zrušili so se je obok v vzhod nem delu gr adu in trije stropovi t er del se vernega ar kadnega hodnik a.98 V publi kaciji Za voda za v arstvo spomenikov LR S v prispe vku Dr aga K omelja lahk o iz zapisa o obno vi gr adu V ur- berk sklepamo, da je že padla dok ončna odločit ev o njego vi usodi. Zapisano je, da je Za vod za v arstvo spomenik ov LR S sk ušal z int ervencijo gr ad ob varovati uničenja, a da zgolj pr ekritje d vorišča objekta ne pr edstavlja jamstv a, da bo ta- kšna zaščita vz držala, k ajti neza varovani deli okvirneg a nosilca zido v pr opadajo naprej in v lečejo za seboj tu di zido ve, ki do takr at še niso bili prizadeti. Za vod za v arstvo spomenik ov LR S se po njego vem mnenju ne bo v eč mogel pos vetiti rešitvi t ega gr adu, saj se je pos vetil r eševanju gr adov na Dolenjsk em, ki so od Vurberka pomembnejši ne zgolj v r elativnem, t emveč tudi v absolutnem me- rilu.99 V por očilih Za voda za v arstvo spomenik ov LR S pa lahk o pr eberemo, da grad nezadržno pr opada, da so st ene zar adi posledic napada 1945 v okvirnem delu r azmajane in da se nezaščit ene rušijo drug a za drugo. V takih pogojih se ne mor e v eč vzdrže vati niti osr ednje d vorišče, ki je bilo leta 1950 pr ekrito. Pr av tako se niso ut egnile r ešiti gotsk e fr eske iz 15. st oletja v drugem nadstr opju za- hodnega tr akta, ki so fr agmentarno prik azovale ohr anjen prizor zadnje v ečerje, kajti tu di ta zid se je zrušil .100 MMP je 14. 7. 1953 ob vestil Za vod za v arstvo spomenikov LR S, da so iz gr adu V urberk pr enesli v odnjak z lesenim ohišjem iz leta 1632 in g a zložili ob se verni st eni muzejsk ega poslopja.101 Muzej je še spo- ročil, da bi za njego vo posta vitev potr ebovali 40.000 din.102 V letih 1954–1956 je zaznati e videnten od voz gr adbenega mat eriala iz ruše vin vur berškega gr adu. Iz ohr anjenega gr adiva je r azvidno, da je MMP v t em obdobju do volil br ezpla- čen od voz za približno 544 m3 mat eriala, in sicer za obno vo in gr adnjo sta vb, studencev in infr astrukture.103 Iz r azpoložljivih vir ov pr av tak o ugot ovimo, da je bilo pr ecej mat eriala pr odanega zasebnik om za obno vo ali gr adnjo stano vanj- skih objekt ov in gospodarsk ih poslopij, in sicer je bilo najdenih potr dil in r aču- nov za približno 140 m3 mat eriala. Naj več se g a je iz vozilo na V urberk, Gr ajen- ščak, Gr ajeno, v Kr čevino in S veti Martin (Dv orjane), medt em k o se je mat erial odvažal v se do Ptuja, Destrn ika, Žik arc, P odlehnika, Biša, No ve v asi pri Ptuju in Brezja t er T ezna v Mariboru.104 K ot je r azvidno iz dok umentov, je Občinski ljud- ski odbor Maribor T ezno izdal potr dilo zaint eresiranim str ankam za mat erial iz 96 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, 1950, št. dokumenta 161/3-52. 97 SI_ZAP/0140/001/000017_00016 P okrajinski muzej Ptuj, Dem ontaža električnih napr av na Vurberku, št. dokumenta 416/52. 98 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, št. dokumenta 151/52. 99 Varstvo spomenikov, 1951, 1952. 100 Prav tam, str. 108. 101 Pozneje so v odnjak v celoti posta vili ob se verni st eni Dominik anskega samostana, kjer je ostal do leta 1964, k o so g a zar adi obno ve sta vbe pr eselili na gr ajski grič v sklop muzejskih sta vbnih objektov na prostem. Glej: SI_ZAP/0140/001/00049_00040 Pr ošnja za podpor o pri pr estavitvi vur berškega v odn- jaka. T am pa k onstrukcija ni ostal a dolgo, saj je zar adi klimatskih r azmer in slabeg a vzdrže- vanja hitr o pr opadla. Pr av tak o so iz gr adu v celoti pr enesli notr anji v odnjak, ki je bil nek aj časa v dominik anskem samostanu in so g a pozneje pr enesli na d vorišče minoritsk ega samo- stana, kjer je še danes (glej: Sapač: Grad Vurberk , str. 44). 102 Ministrstvo za kulturo, center IDOK, št. dokumenta 203/53. 103 Elektrifikacijski odbor Gr ajenščak je leta 1956 potr eboval 36 m3 gr adbenega mat eriala in 80 kg železa za gr adnjo tr ansformatorske postaje. Občina Duplek g a je potr ebovala 100 m3 za gradnjo cest e V urberk–Martin, Ok rajni cestni odbor Ptuj za utr ditev jar kov 24 m3, Elektri- fikacijski odbor V urberk 36 m3, Gasilsk o društv o Bar bara (K orena) 4m3, Drža vna f azanerija Vurberk 53 m3 itd. 104 SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Obr ačuni za V urberk 1951, šk. 2, o v. 16 in Seznam ustano v in oseb, ki jim je bil dan material iz gradu Vurberk brezplačno, šk. 3, ov. 20. 262 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers gradu in t e so g a zgolj pr edložile MMP , ki g a je po- tem po vnapr ej določenih posta vkah zar ačunal. V kr oniki Ljudsk e šole V urberk obstaja zapis iz leta 1955, ki spor oča, da gr adu v eč ni, saj obsta- jajo zgolj še t emelji, ki molijo v zr ak. T ega leta naj bi padl e zadnje st ene, medt em k o si je ok oliško prebivalstvo iz ostank ov gr ajskega k ompleksa zidalo hle ve in obna vljalo hiše. Pri pridobi vanju gradbenega mat eriala ni bil a izjema niti Ljudsk a šola V urberk, saj so za obno vo star ega šolsk ega zidu ob g lavni cesti upor abili mat erial iz ostan- kov gradu.105 Zaščita ostalin in poizkusi nadaljnje obnove 1959–1992 V drugi polo vici 50. let se je v Mariboru formiral Za vod za spomenišk o v arstvo Maribor , ki je dobil prist ojnost nad r azvalinami vur ber- škega gr adu. T a je 21. 7. 1959 pozv al Občinski ljudski odbor Maribor T ezno, ki je je upr avljal s področjem, da pr epreči lok alnemu pr ebivalstvu odnašanje ruš evin.106 Omenjen občinski ljudski odbor je namr eč ruše vine z odločbo 7. 1. 1959 dodelil Kmetijsk emu zadružnemu gospodarstvu Placar V urberk107 v namen pr ostega k oriščenja ruševin. P o odzi vu Za voda za spomenišk o v ar- stvo Ma ribor pa je odločbo, s k atero je ruše vine podelilo v upr avo kmetijsk emu zadružnemu go- spodarstvu, r azveljavilo 23. 10. 1959 z no vo od- ločbo.108 Zasebniki in r azlične or ganizacije so po- novne pobude za obno vo gr adu dali v 60. letih, k o so pisali Za vodu za spomen iško v arstvo Maribor , da so k ulturni spomenik zar adi kla vrne podobe in zgr ažanja ok oliškega pr ebivalstva pripr avljeni prevzeti in obno viti.109 Sk upščina občine Maribor Tezno, ki je k ot upr avni or gan nadomestila Ob- činski ljudski odbor Maribor T ezno, je z odločbo 105 SI_ZAP/0530/006 Kr ajevna in šolsk a kr onika V urberka. Šolska kr onika Ljudsk e šole V urberk, zapis 30. 12. 1955 in 1. 9. 1956. 106 Zavod za spomenišk o v arstvo Maribor , dosje V urberk, Ruševine Vurberka, 21. 7. 1959. 107 Kmetijsko zadružno gospoda rstvo je bilo k onstituira - no 24. 4. 1954, k o je pr evzelo posestv a in nepr emič- nine od Ek onomije V urberk, g lej: SI_ZAP/0078/010/ 001/001/00145 Zadružno kmetijsk o gospodarstv o Pla- car - V urberk – ustano vitev, št . dok umenta II-2893/I-54 in SI_ZAP/0078/009/001/001/0 0145 Ek onomija V ur- berk – prevzem, zadeva št. 1977/53. 108 Zavod za spomenišk o v arstvo Maribor , dosje V urberk, št . dokumenta 199/59. 109 Zavod za spomenišk o v arstvo Maribor , dosje V urberk, Jože P etek– Pr ošnja za sog lasje, 11. 12. 1967; št dok u- menta 841/67 in št. dokumenta 402-155/70.Grad Vurberk pri Ptuju. Vir: SI_ ZAP/0219/080_00008, št.465/1. 263 Letnik 42 (2019), št. 2 6. 7. 19 63 dod elila jugo vzhodni st olp tabornišk emu odr edu XI. SNOUB M. Zi- danška. T a je namer aval ur editi dne vno sobo v pritličju in spalnice v zgornjem nadstropju. V letu 1964 je ostaline gr adu z odobritvijo Za voda za spomenišk o varstvo Maribor začel odr ed obna vljati tak o, da je začel čistiti ostaline st olpa in odstranjevati bršljan. Odr ed je v t em letu imel še ambicioznejše načrt e, saj je nameraval, do mnevno v bastiji, ur editi s večano sobo z muzejskim pohištv om in odredov muzej NOB. V spodnjih pr ostorih bi ur edili k uhinjo, jedilnico in skla- dišče, medt em k o bi na podstr ešju ur edili spalnice. T ako očiščen in vzdrže van prostor naj bi bil po njiho vi oceni primer en za 100 lju di in bi članom nudil s svojo ok olico možnost bog atega r ekreativnega delo vanja.110 O t em, k ako se je odvil zasta vljeni pr ojekt, ni v eč podatk ov, a je dejstv o, da se je za obno vo gr adu začelo zanimati no vo društv o. 16. 5. 1970 je Pr osvetno društv o V urberk pisalo Zavodu za spomenišk o v arstvo Maribor in se ponudilo, da za or ganizacijo prir e- ditev na ostalinah vur berškega gr adu k onzervira obst oječe objekt e do t e mer e, da se pr epreči nadaljnje rušenje. Za vod za spomenišk o v arstvo Maribor je podal navodila in do volil upor abo ruše vin za pr ovizorične t erase, na k aterih bi sedeli gledalci.111 Sk upaj z r azrušenim gr ajskim objekt om pa so začeli pr opadati tudi nekdanji gospodarski objekti. Ž upnijski ur ad V urberk je 15. 3. 1972 ob vestil Za- vod za spome niško v arstvo Maribor , da sta se v nek danji žitnici zrušila v pritli- čju obok in zunanja se verovzhodna str an, medt em k o je gr ozila ne varnost, da se bo sta vba porušila.112 P odatkov, ki bi pričali o mor ebitni obno vi gr ajske žitnice oziroma sanaciji škode, ni zaslediti vse do 90. let.113 Za gr ajske ostaline pa so se začeli približe vati boljši časi ob ustano vitvi Turističnega društv a V urberk (dalje TD V).114 Društv o si je namr eč akti vno pri- zadevalo za ohr anitev ostank ov gr ajskega objekta. K ončalo se je tudi obdobje odvoza mat eriala z območja r azvalin, na k ar nas opomni dok ument, datir an 15. 4. 1976, ki g a je posr edoval višji k onservator Za voda za spomenišk o v arstvo Maribor občanu iz Spodnjeg a Duplek a. V njem mu spor oča, da mor a mat erial, ki g a je br ez do voljenja odpeljal, nemudoma vrniti na kr aj, s k aterega g a je od- tujil ob spr emstvu pr edstavnika TD V.115 Na letni k onferenci TD V 26. 2. 1977 je bilo skl enjeno, da se bo prist opilo k obno vi gr ajskih ostalin, in sicer namestitvi novega ostr ešja na gr ajski bastiji in pr ekritju celotne sta vbe, zaščiti gr ajskega zidu in g lavnega v hoda.116 TD V, ki je od Sk upščine občine Maribor na podlagi pogodbe prido bil v upr avljanje ostaline gr adu, je začel v letu 1978 na podlagi pogodbe s podjetjem Sta vbar - T emeljno or ganizacijo združeneg a dela Dr ava Ptuj pripr avljati v se potr ebno za obno vo gr adu.117 Obno vitvena dela so bila oce- njena na 200.000 din in dru štvo se je obrnilo na Za vod za spomenišk o v arstvo Maribor in T uristično zv ezo Maribor , da bi k ot or ganizaciji pomag ali pri prido- bivanju kr edita.118 V ta namen je društv o 7. 6. 1978 sklicalo delo vni ses tanek vseh vplet enih institucij, da bi izdelali osnut ek r azvojnega pr ograma.119 P ogod- bo za TD V je podpisal pr edsednik Otmar Ber linger in za podjetje Sta vbar Gajzer 110 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 247/63 in 841/64. 111 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 297/7. 112 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 205/72. 113 Spomladi 199 7 se je zar adi posedanja t emeljev zrušila se verna f asada, ki je za seboj pot egnila del obokov v notranjosti (glej: Sapač: Grad Vurberk , str. 91). 114 Turistično dr uštvo V urberk je bilo ustano vljeno leta 1972 na pobudo r avnatelja Osno vne šole Vurberk Julija Bor ka, da bi zaščiti li ostank e vur berškega gr adu, pr eprečili nadaljnji pr opad, turistom in drugi m obisk ovalcem kr aja pa omogočili og led in jim približali zgodo vino V urber- ka in okolice (glej: Toplak: V ogledalu časa, Zbornik občine Duplek , str. 484.). 115 Prav tam, št. dokumenta VO/330/76. 116 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 240/77. 117 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 1073/78. 118 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 240/78. 119 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 542/78. 264 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers Otmar 20. 9. 1978 za vr ednost 369.033 din.120 Pr edračun za dela so sesta vili že 28. 7. 1978, a so g a pozneje popr avili na vzgor, saj so na k oncu dela stala 546.033 din. V dela so št eli obno vo ostr ešja gr ajske bastije, zaščit o in stabilizacijo gr aj- skega v hoda, popr avilo ozir oma zaščit o obr ambnega zidu in ur editev v hoda v obrambni gotski st olp.121 V aprilu 1979 so injicir ali še zido ve za 16.149 din.122 Po opr avljenem delu je TD V namer aval pono vno obno viti g lavno st opnišče gr a- du in je zapr osil za pr edračun, ki g a je pr ejel 11. 6. 1979; v sa pripr avljalna dela in dejansk a pono vna izgr adnja st opnišča bi društv o stala 4.071.060 din.123 K ot kaže, se dela v t em segmentu niso v eč nadalje vala, saj se pisni viri na t o t emo niso našli, čepr av je TD V ob vestil izv ajalca del 22. 11 . 1979, da je Sk upščina občine Maribor odobrila nadaljnjih 700.000 din za obno vo gr adu.124 P o besedah tajnika TD V so se sr edstva za omenjeno st opnišče, ki bi po vezalo spodnje in zgornje gr ajsko d vorišče, zbir ala in pridobila so se v sa potr ebna sog lasja, med drugim tudi s str ani Za voda za spomenišk o v arstvo Maribor . Dela pa se niso r ea- lizirala zar adi naspr otovanja Pr osvetnega društv a V urberk, ki je želelo ohr aniti improvizirane tribune v obliki t eras za g ledališke igr e, ki so se letno izv ajale. Če bi se st opnišče r ekonstruiralo, bi bilo locir ano pr av na območju, kjer so se omenjene t erase nahajale.125 K onec leta 1984 ozir oma 6. 12. 1984 je TD V pr osil Skupščino mesta Maribor za finančna sr edstva za r evitalizacijo gr ajskih ostalin. Društvo je pono vno namer avalo zgr aditi zunanje st opnišče, sanir ati r azvaline, opraviti nujna vzdrže valna in obno vitvena dela t er g a pr epustiti turistično-k ul- turni deja vnosti. Približen izr ačun str oškov je bil ocenjen na 16,778.081 din.126 A zar adi pomanjk anja dok umentacije in odgo vora s str ani zapr ošene institucije lahko domne vamo, da TD V sr edstev ni pridobil. V začetk u 90. let so se poja vili ponovni poizk usi, da bi se objekti nek danjega gr adu r evitalizirali za gostinsk o- -turistične in hot elirske namene. Kmetijsk o tr govsko podjetje OMA d. o. o. iz Maribora je namr eč namer avalo pr evzeti ruše vine in jih pr eurediti za t ovrstne aktivnosti. Dok umentov o k ončni usodi pr ojekta ni bilo mogoče izslediti. Za vod za spomenišk o v arstvo Maribor je za vrnil gr adnjo t eniških igrišč in bazeno v t er zahteval popolno k onservacijo obst oječih objekt ov na gr ajskem griču. Za vrnil je tudi gr adnjo par kirnih pr ostorov ob gr adu in asf altne cest e do sameg a objekta. Medtem je TD V, ki je upr avljal z ostalinami gr adu, v let u 1992 v ložilo v logo za pridobitev do voljenja za posta vitev montažne tribune na nek danjem jedru gr aj- skega gr adu.127 Sklepati je mogoče, da je pr ojekt pr opadel že ob samem začetk u oziroma, da je ostalo zgolj pri idejnem konceptu. 120 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podje tje Dr ava Ptuj, P ogodba o oddaji in pr evzemu adaptacijskih del na gradu Vurberk, 20. 9. 1978. 121 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr ava Ptuj, Pr edračun za adapt acijska dela na gr adu V urberk – Turistično društvo Vurberk, 28. 7. 1978. 122 SI_ZAP/0242 Gradbeno podjetje Drava Ptuj, št. dokumenta 263/79-S. 123 SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr ava Ptuj, Pr edračun za napr avo no vih zunanjih st opnic pri grajskem vhodu na gradu Vurberk, 11. 6. 1979. 124 SI_ZAP/0242 Gradbeno podjetje Drava Ptuj, št. dokumenta 63/79-JT. 125 Po spominu Janeza Toplaka, tajnika Turističnega društva Vurberk, januar 2019. 126 Zavod za spomeniško varstvo Maribor, dosje Vurberk, št. dokumenta 3132. 127 Zavod za spomenišk o v arstvo Maribor , dosje V urberk, št . dok umenta V 592/92, V 2023/92 in V 2732/92. 265 Letnik 42 (2019), št. 2 ARHIVSKI VIRI Arhiv Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije • Arhiv Za voda za v arstvo k ulturne dediščine Slo venije, Ob močna enota Maribor , dosje Vurberk Arhiv Ministrstva za kulturo • Arhiv Ministrstv a za k ulturo, Inf ormacijsko-dokumentacijski cent er za dediščino AS – Arhiv Republike Slovenije • SI AS 1827, F-6/VI., Vurberk, Kronika šolskega okoliša Vurberk ZAP – Zgodovinski arhiv na Ptuju • SI_ZAP/0078/004/013_00001 P oročilo o gr adovih – podatki o stanju gr adov: Ormož, Velika Nedelja, Ravno polje, Vurberk • SI_ZAP/0078/009/001/001/00145 Ekonomija Vurberk – prevzem • SI_ZAP/0078/010/001/001/00145 Zadružno kmetij sko gospodarstv o Placar - Vurberk – ustanovitev • SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Obračuni za Vurberk 195 1 • SI_ZAP/0140/001/000017_00016 P okrajinski muzej Ptuj, Demontaža električ- nih naprav na Vurberku • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gradu Vurberk • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Predmeti na Borlu in zaščita gradu Vurberk • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Zaščitna dela na gradu Vurberk 20. 7. 1950 • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Jurij Ferenc Upravi mestnega muzeja Ptuj 12. 10. 1950 in 27. 10. 1950 • SI_ZAP/0140 Mestni muzej Ptuj, Prijava kraje 22. 4. 1950 • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Zaščita gr adu V urberk 19 49, Beležk e in P oroči- lo II. Jurij Ferenc, 25. in 26. oktober 1949 • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Zamenjava lesa • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Jurij Ferenc– Strokovno mnenje • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Novoletni situacijski zapisnik o zaščitnih delih gradu Vurberk • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Obračun dohodkov in izdatkov pri zaščiti vurberškega gradu • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Poročilo VII. Jurija Ferenca 2.–30. 11. 1949, Zvezek IV, str. 3 • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Pokrajinski muzej Ptuj, Zaščita gr adu V urberk, Poročilo VII. Jurija Ferenca1.–31. 12. 1949, Zvezek V–VII • SI_ZAP/0140/001/00006_00005 Zaščita gradu Vurberk 1949, Proračun • SI_ZAP/0140/001/00049_00040 Pr ošnja za podpor o pri pr estavitvi vur berške- ga vodnjaka • SI_ZAP/0225 Okr ajno so dišče Ptuj, Zaplembe, P opis zaplenjeneg a pr emoženja gradu Vurberk • SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr ava Ptuj, P ogodba o odd aji in pr evzemu adap- tacijskih del na gradu Vurberk, 20. 9. 1978 • SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr ava Ptuj, Pr edračun za adaptacijsk a dela na gradu Vurberk – Turistično društvo Vurberk, 28. 7. 1978 • SI_ZAP/0242 Gradbeno podjetje Drava Ptuj, št. dokumenta 263/79-SVIRI IN LITERATURA 266 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers • SI_ZAP/0242 Gr adbeno podjetje Dr ava Ptuj, Pr edračun za napr avo no vih zuna- njih stopnic pri grajskem vhodu na gradu Vurberk, 11. 6. 1979 • SI_ZAP/0242 Gradbeno podjetje Drava Ptuj, št. dokumenta 63/79-JT • SI_ZAP/0339/001/001/00017 Okr ajni odbor Os vobodilne fr onte Ptuj – P opis absolventov kmetijskih šol (navodila in seznam) • SI_ZAP/0339/001/001_00075 Kr ajevni odbor Os vobodilne fr onte V urberk – P o- ročilo podpore sekretarju Viktorju Keglu s strani krajevnega odbora • SI_ZAP/0339/001/001_00106 Kr ajevni odbor Os vobodilne fr onte V urberk – P o- pis inventarja iz gradu Vurberk, shranjen pri posestnikih in šolah (poročilo) • SI_ZAP/0339/001/001_00169 Kr ajevni odbor Os vobodilne fr onte V urberk – Prevoz knjig Osnovne šole Vurberk in gradu Vurberk na Ptuju (obvestilo) • SI_ZAP/0339/002/001/00024 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P oškodovana stano- vanjska in gospodarska poslopja med vojno, popis (obvestilo in dopis) • SI_ZAP/0339/002/001_00032 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – R azdelitev po- sesti in gradbenega materiala iz grajskega poslopja med občane (dopis) • SI_ZAP/0339/002/001_00047 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Dodelit ev vur- berškega gradu • SI_ZAP/0339/002/001/00039 Nar odna v lada Slo venije, Ministrstv o za gozdar- stvo – Dodelitev gradu Vurberk krajevnemu ljudskemu odboru • SI_ZAP/0339/002/001_00153 Okr ajna k omisija za agr arno r eformo Ptuj – Za- vrnitev pr ošnje o dodelitvi vur berškega gr adu Kr ajevnemu ljudsk emu odboru Vurberk • SI_ZAP/0339/002/003/00046 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – Šole, sklepi o cenitvi vojne škode (dopis in sklepa) • SI_ZAP/0339/003/001/00071 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – P oročilo o sta vbah, ki so nezasedene ali premalo zasedene (navodilo in dopis) • SI_ZAP/0339/003/002_00125 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za do- delitev vurberškega gradu od Okrajne komisije za agrarno reformo Ptuj • SI_ZAP/0339/003/003/00023 Okr ajni ljudski odbor Ptuj – R egionalna turistič- na konferenca v Mariboru (obvestilo, dopis in anketa) • SI_ZAP/0339/003/003_00188 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za kr e- dit za popravilo dizelskih motorjev (dopis) • SI_ZAP/0339/003/003_00331 Kr ajevni ljudski odbor V urberk – Pr ošnja za izda- jo sečnega dovoljenja zaradi postavitve ostrešja na gradu Vurberk • SI_ZAP/0339/004/001_00052 Za vod za zaščit o in znanstv eno pr oučevanje k ul- turnih spomenik ov in nar avnih znamenit osti Slo venije – Pr epoved rušenja gr adu Vurberk in odnašanje gradbenega materiala (dopis) • SI_ZAP/0339/006/003/00007 Okr ajni odbor Z veze bor cev nar odnoosvobodilne vojne Ptuj – Obnova porušenih domov iz časa okupacije (obvestilo in dopis) • SI_ZAP/0339/007/002/00006 Jože Sak elšek, Kr čevina pri V urberku 51 – Do vo- ljenje za pobir anje in od važanje zidne opek e iz porušenih delo v gr adu V urberk (dopis in odločba) • SI_ZAP/0339/009/001/001 Zapisniki Kr ajevnega lj udskega odbor a V urberk 1945 • Krajevnemu ljudsk emu odboru V urberk s str ani Ministrstv a za kmetijstv o in goz- dove (prošnja) • SI_ZAP/0339/009/001/001 Zapisniki Kr ajevnega lj udskega odbor a V urberk 1949 • SI_ZAP/0339/009/001/002 Zapisniki Kr ajevnega lj udskega odbor a V urberk 1946 • SI_ZAP/0339/009/001/003 Zapisniki Kr ajevnega lj udskega odbor a V urberk 1947 • SI_ ZAP SI_ZAP/0530/0 06 Kr ajevna in šolsk a kr onika V urberka. Šolsk a kr onika Ljudske šole Vurberk, zapis 30. 9. 1946, 1. 9. 1948, 30. 12. 1955 in 1. 9. 1956 267 Letnik 42 (2019), št. 2 LITERATURA Jambrek, Aleš: Materialna škoda v SV Sloveniji med drugo svetovno vojno – di- plomsko delo: Univerza v Mariboru – Filozofska fakulteta, Maribor, 2007, str. 10–15. Jambrek, Aleš: Okoliščine napada na grad Vurberk februarja 1945 . V : Arhivi 39 (2016), št 1, str. 81–95. Komelj, Dr ago: V prašanje naših gr adov. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljud - ske republike Slovenije , 1951, 1952, št. IV, str. 54. Martin Št einer: Prva petletka ptujskega muzeja . Ptuj v 20. st oletju, Zbornik ob 125-letnici ptujsk ega muzeja (ur . Martin Št einer). P okrajinski muzej Ptuj - Ormož: Sa- mozaložba, leto 2018, str. 316. Mušič, Marijan: Iz pr aktičnega spomenišk ega v arstva. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , leto II, št. III–IV, Ljubljana 1949, str. 24. Mušič, Marijan: P oročilo r eferata za ar hitekturo in ur banizem. V : Varstvo spome - nikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in pri - rodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , Let o II, št . III– IV, Ljubljana 1949, str . 85. Pencz, R udolf: F or the Homeland, The 31st W affen – SS V olunteer Gr enadier Di- vision in WWII, Združene drža ve Amerik e: Helion, 2001, str . 1, 3, 5, 8–11, 124–132, 133–144. Poročila o delu Za voda v II. polletju 1950. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske repu - blike Slovenije , Leto III, št. III–IV, Ljubljana 1950, str. 74. Poročila. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno prouče - vanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , let o II, št. III–IV, Ljubljana 1949, str. 42. Sapač, Igor: Grad Vurberk , Maribor: Samozaložba, 2003, str. 44 in 91. Toplak, Janez: T uristično društv o V urberk. V ogledalu časa, Zbornik občine Duplek (ur. Marjan Toš). Občina Duplek: Samozaložba, 2006, str. 484–491. Zadnikar, Marijan: R eferat za umetnostne spomenik e. V : Varstvo spomenikov – Vestnik Zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , 1951, 1952, št. IV, str. 108. Zavod za v arstvo spomenik ov Ljudsk e r epublike Slo venije. V : Varstvo spomenikov – Vestnik zavoda za zaščito in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Ljudske republike Slovenije , Ljubljana, 1948, leto I, št. 1, str. 6–8 in 10. FAILED ATTEMPT TO RENOVATE VURBERK CASTLE FROM 1945 TO 1952 AND THE ADAPTATION OF RELICS FROM 1978 TO 1979 Based on sour ces e xamined, it can be concluded that numer ous unplanned and planned f actors b y compet ent institutions and pri vate persons contribut ed to the destruc tion of castle comple x as a w hole during the y ears 1945–1956. In determining and anal ysing sour ces, w e can define them as sociopolitical, pr o- fessional at national, distric t, and local le vel, administr ative at district le vel, and private. Aft er the w ar, the authority soug ht t o pr ovide homes f or people, r enew housing st ock, and start construction of industry , damaged castles ther efore did not r eceive sufficient and timel y financial assistance; another r eason f or this was ide ological belief that castles ar e medie val f eudal centr es of e xploitation of local f armers b y German nobility . During the r enovation of cultur al monu- ments, ther e w as a constant shortage of building mat erials, qualified w ork-SUMMARY 268 Aleš Jambrek: Neuspeli poizkus obnove gradu Vurberk 1945–1952 in adaptacija ostalin 1978–1979, str. 247–269 Članki in razprave || Articles and Papers force, and financial sour ces. Institut e f or the Pr otection of C ultural Monuments of P eople’s R epublic of Slo venia had t o f ace numer ous damaged or destr oyed cultural monuments aft er the w ar. In cir cumstances w here r esources f or monu- ments’ r enovation w ere constantl y insufficient , the Insitut e f or the Pr otection of Cultural Monuments of P eople’s R epublic of Slo venia f ound it difficult t o fulfill their mission. The institution thus tried t o sa ve w hat the y could w hile taking the most important building mat erial or details fr om destr oyed monuments in- tended f or disposal and r eused them in other pr otected ar eas. Hence, ar cade remains, ring w ells with lifting s ystem, and triple windo w, w hich can no w be found in Bled castle, w ere tak en fr om V urberk castle and r eused in r enovation of other buildings. In his contribution titled Or ganisation of Monuments Pr otec- tion in Slo venian P ast in 1955 f or the g azette of the Pr otection of C ultural Monu- ments of P eople’s R epublic of Slo venia, F ranjo Baš wr ote about the importance of finding that a netw ork of confidants or monument panel pr oved themsel ves an insufficient help in r enovating cultur al monuments. This w ould suggest that the s ystem f or co vering their oper ation in w hat is no w the R epublic of Slo venia, with a view t o quickl y and w holly r enovate cultur al objects, w as insufficient or too ineff ective. In anal ysing the national authority , it w as f ound that local stat e authority chair ed b y the Dis trict P eople’s Committ ee in Ptuj (OL O Ptuj) w as not actively trying t o o vercome the issue of V urberk ruins; e ven the first tr ansfer of 70.000 dinars w hich w ould co ver the building w as allocat ed t o education. Lo- cal authority lead b y Local P eople’s Committ ee of V urberk (V urberk KL O) w as actively seeking t o acquir e the building under their compet ence onl y outw ardly, but ha ving achie ved desir ed r esults, f ailed t o obtain necessary funding t o sa ve the building. Based on documents, it w as f ound that some emplo yees of V urb- erk KL O outw ardly ask ed compet ent institutions f or help with the r enovation, whereas the y w ere collectin g mat erial f or their o wn needs in home quarry in their spar e time. The City Museum of Ptuj (MMP) as the e xpert authority in the field w orked t o sa ve the bu ilding fr om ruin, albeit onl y one of pr eserved min- utes of museum council and administr ative council meetings fr om 1949 t o 1966 mentioned V urberk castle, and onl y in 2 sent ences abou t the start of r enovation in 1949 , pr eventing a detailed anal ysis of the then part of institution w orking on » Vurberk castle r enovation pr oject«. The museum oper ating as r enovation works supervisor betw een 1949 and 1950 had bad luck in choosing the r espon- sible builder as the one the y chose did a poor job of r enovating the castle, thus causing a mor e r apid decline of building st ock accor ding t o ar chitects and con- servators w ho anal ysed the w ork undertak en. It is possible t o v ery car efully conclude, based on indir ect data, that castle r enovation w as not in the int erest of some MMP emplo yees as the y earned consider able amounts of mone y with selling v arious building details and mat erial, such as brick s, ir onware et c. The Institution w as the first t o haul the building details that deserv ed t o be pr e- served t o Ptuj , as ad vised b y the Insitut e f or the Pr otection of C ultural Monu- ments of P eople’s R epublic of Slo venia, as w ell as centr al wiring, plumbing, and electrical wiring bef ore the y e ven obtained authorisation fr om Ljubljana. Jurij Ferenc as r esponsible the tr adesman f or the r enovation of V urberk castle did a poor job, as mentioned abo ve. Ar chitects lat er f ound e vidence t o suggest his reconstruction plan did not pa y off, at best , it had harmful eff ect on the building, while accounts sho wed that he tried t o e xploit castle r enovation t o obtain the greatest possi ble mat erial benefits. Due t o diff erent embezzlements in settle- ment of building w orks, F erenc and MMP lat er ended their business r elation- ship in a hostile manner . The main r esponsibility f or the disappear ance of the remains can be attribut ed t o the local population w ho t ook building mat erial for r enovation of their homes. Seeing this thr ough the e yes of a modern-da y person, it is difficult t o compr ehend ho w people could use castle ruins as a quarry and t ook building mat erial fr om castle hill f or house r enovation and farm buildings construction. It should be not ed that the local population w ho 269 Letnik 42 (2019), št. 2 was impo verished aft er the w ar could har dly aff ord e xpensive building mat e- rial w hereas econom y, albe it gr owing, could not meet the needs f or mat erial goods that w ere necessary f or construction. Castle ruins w ere ther efore attr ac- tive as the mat erial w as ther e – pr actically f or fr ee and near . The disappear ance of ar chitecturally unique and the onl y castle building in Styria that w as se verely damaged during the w ar r epresents irr eplaceable cultu ral loss f or the place, its surroundings, and stat e. Th is article considers all aspects that lead t o the final ruin of castle building and w hich could be int erpreted based on documents. In future, all eff orts should be made t o ensur e the pr eservation of at least »r emains of remains« of the once invaluable building stock. 271 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: Dežela Kranjska, orožništvo, državni varnostni stražniki, prvine poklicne podobe teh varnostnih sil, razlike in podobnosti med obema varnostnima silama. Key-words: Carniola, gendarmerie, state security constables, elements of professional image of these security forces, differences and similarities between both security forces1.04 Strokovni članek UDK 351.742(497.4)"1791/1918" UDK 331.542 -057.36(497.4) "1791/1918" Prejeto: 30. 5. 2019 Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica Naši varnostni sili v obdobju 1791–1918 PAVEL ČELIK magister sociologije Tbilisijska ulica 54, SI-1000 Ljubljana Izvleček V obdobju A vstrije ozir oma A vstro-Ogrske sta pri nas delo vali d ve zvrsti dr- žavnih v arnostnih sil, v arnostni ozir oma policijski str ažniki od leta 1793 in orožniki od leta 1850. Obe v arnostni sili sta v cesarskih časih od sr edine 19. stoletja pridob ivali pomembne in neizbrisne prvine poklica. Slednje je bilo težavno, saj je začetno obdobje drža vnih v arnostnih sil v cesarstvu na t em področju or alo pr ecejšnjo ledino. Or ožništvo je bilo t edaj možno najti le v Lombardiji, kjer je imelo sedež v Milanu. Prist ojno je bilo za Lombar dijo in Južno Tir olsko. Drugi primer or ožništva pa zasledimo v s vobodni drža vici Krakow, ki jo je A vstrija zasedla leta 1846.1 Naj več zg ledov f ormiranja v arno- stnih sil je bil o mogoče zaslediti v por evolucijski F ranciji, zlasti pri tamk aj- šnjem or ožništvu. F ormiranja v arnostnih sil je bilo po vezano z v sakokratni - mi druž benimi dog ajanji na Slo venskem in širše v okvir u drža ve, ki je v s voje meje vključevala tudi današnje slovensko ozemlje. Abstract WHEN GENDARME AND CONSTABLE STARTED TO BECOME A PROFESSION IN OUR TERRITORY Our Security Forces in the Period between 1791 and 1918 During the time of A ustria or A ustria-Hungary, tw o types of stat e security forces had been acti ve in our t erritory, security or police constables fr om 1793 and gendarmes fr om 1850. Both security f orces acquir ed important and indelible elements of pr ofession in the imperial er a fr om the mid-19th century. This w as difficult as, in the beginning, the imperial stat e security forces w ere la ying the gr oundwork f or pr ogress in this field. Gendarmerie was pr esent, at the time, onl y in Lombar dy, with head offices established in Milan, and r esponsible f or Lombar dy, South T yrol, and fr ee country called Krakow, occupied b y A ustria since 1846. P ost-revolutionary F rance, in par- ticular gendarmerie ther e, serv ed as an e xample. This w as connect ed t o r e- 1 Wandruszka in Urbanitsch: Die bewaffnete Macht, str. 237. 272 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers spective socia l e vents in Slo venian t erritory and wider within the bor ders of the state, which included the territory of Slovenia today. Uvod Prvine poklicn ega pripadnik a v arnostnih sil na našem ozemlju so začele nastajati t edaj, k o so t e sile začeli ur ejati, or ganizirati in v oditi po načelih nasta- jajoče pr avne drža ve. Začet ek je pomenilo obdobje pr ehoda iz f evdalizma v »k a- pitalizem«, tak o imeno vana absolutna monar hija. Dotlej je bila v ojska tudi edina resna notranja v arnostna in ne zgolj obrambna sila. Zemljiško gospostvo je bilo hkrati tudi obl astvo, ki je imelo s voje osebje: biriče, gr ajske hlapce, v alpite, sluge itd. Mesta so bila podr ejena t em gospostv om in nek atera so imela s vojo str ažo, ki je skr bela tu di za notr anji r ed. Pr oti k oncu 18. st oletja so začele nastajati poli- cijske dir ekcije, in sicer v pr estolnicah dežel. Njiho ve str oške je pr evzela drža va, zato smemo go voriti o podrža vljanju t ega dela v arnostne ur editve tist ega časa. Dotedanja fevdalna ureditev varnosti z grajskimi vojaki in biriči je odmirala. Revolucionarno let o 1848 je dodobr a pr etreslo v so E vropo in ena od po- sledic je bila tudi oblik ovanje prvin pr avne drža ve. V A vstriji je bilo oblik ovano orožništvo in pr eoblikovana je bila dot edanja v arnostna str aža. Prv o se je v saj na začetk u zg ledovalo po F ranciji, kjer so tak o v arnostno silo oblik ovali po r e- voluciji leta 17 89. Br ez pomena tudi ni dejstv o, da so v letih od 1809 do 1813, torej v času fr ancoske zased be naših kr ajev v okviru Ilirskih pr ovinc (br ez dela Koroške in Šta jerske), delo vale fr ancoske or ožniške sile, k ar je bila za naše pr e- bivalstvo no vost, pr etežno dobr o spr ejeta. Na ta fr ancoski vpli v je opozorila tudi skupina naših poznavalcev policijskega prava in pooblastil.2 Ves nadaljnji v arnostni r azvoj v a vstrijskem cesarstvu je pomenil vzpo- stavljanje pr edvsem enotno or ganizirane or ožniške in manj str ažniške službe. Postavljeni so bili t emelji za poklicno podobo t eh v arnostnih sil, ki so jih pot em prevzemali v državah, nastalih na tleh nekdanjega avstrijskega cesarstva. Oblikovanje poklice v or ožnika in str ažnika v dobi a vstrijskega cesarstv a je mogoče prik azati v saj na d va načina. Prvi način bi bil ta, da bi za obe v arno- stni sili hkr ati opisal prvine obeh poklice v. Drugi način bi bil, da bi opisal prvine ločeno za or ožništvo in ločeno za str ažnike. Odločil sem se za prvi prist op, ki pa g a nisem mogel v celoti upošt evati, saj se je zgodilo, da je isti pr avni pr edpis urejal tak o or ožniško k ot str ažniško podr očje, zat o sem obe v arnostni sili zajel v nekaj is tih t očkah prik aza. Na ta način br alec lahk o tak oj primerja prvine obeh poklicev. V t em obdobju sta imela oba poklica sk upne la stnosti, hkr ati pa so bile med njima razlike. Vsak poklic je imel svoje posebnosti, kar velja tudi danes. Razlikovati je tr eba med poklicem in profesijo. T ujko profesija t olmači naš slovar tujk k ot poklic, obrt , str oko. Profesionalec je tisti, a) ki se poklicno ukv arja s k akim stalnim delom; b) k dor s voje delo opr avlja t emeljito in v ešče.3 R azvojno gledano sta ta d va poklica, or ožnik in str ažnik, pozneje in post opoma z d viga- njem delo vnih zaht ev, izobr azbe, odgo vornosti, or ganiziranosti it d. pr ehajala v profesijo, ki je pojmo vana k ot nadgr adnja poklica. Hkr ati pa so pripadniki t eh poklicev post opoma pridob ivali za vest o značilnostih pr ofesije, standar dih, od- govornostih in pomenu člana profesije.4 V nadalje vanju podajam kr atek pr egled naših v arnostnih sil za slo vensko deželo Kr anjsko, g lede na or ganiziranost t eh sil in značilnosti t ega obdobja s stališča v arnosti, nat o pa tudi posamezne prvine njiho ve pr ofesionalne podobe. 2 Lobnikar in Modic: »Profesionalizacija slovenske policije«, str. 288. 3 Tavzes: Veliki slovar tujk (2002), str. 928. 4 »Uvodnik«. V: Varstvoslovje (2018), št. 3, str. 263. 273 Letnik 42 (2019), št. 2 Pregled obeh državnih varnostnih sil V t em sesta vku se v ečina podatk ov o v arnostnih silah v a vstrijskem času nanaša na deželo Kr anjsko, zat o je smotrno, da v nek aj sta vkih opišem t o oze- mlje. V ojvodina Kr anjska je od leta 1815 imela pr aktično enak obseg. Njena po- vršina je bila 9955,23 kv adratnega kilometr a, t o je približno tridesetino a vstrij- skega in triinšest desetino a vstro-ogrskega ozemlja. Njeno ozemlje je na se veru mejilo z dežel o K oroško, na vzhodu z deželo Štajersk o, na vzhodu in jugu s Hr- vaško t er Istr o in na zahodu s Primorjem. Leta 1900 je Kr anjska imela 508.150 prebivalcev.5 Nižje upr avne enot e so bili v es čas okr aji, nek aj časa tudi okr ožja kot širše upravne enote v okviru dežele. Začetne prvine pr ofesionalizacije v arnostnih sil najdemo v drža vni poli- cijski str aži, ki je nastajala zadnja desetletja 18. st oletja. O njej so bila le zaupna, tajna na vodila. Or ožništvo je bilo osno vano pol st oletja pozneje in so g a og lašali kot no v poklic. T ako je na primer Gusta v Chorinski, deželni namestnik na Kr anj- skem, 7. 7. 18 50 obja vil r azglas o začetk u delo vanja or ožništva v t ej deželi. V njem je med drugim izr azil pr epričanje, da bo pr ebivalstvo Kr anjske izk azalo podporo in pomoč no vemu t ežavnemu t er v ažnemu in obče k oristnemu poklicu, s čimer bo olajšalo or ožništvu doseči za obči blagor določen namen.6 Da so or o - žništvo že t edaj št eli k ot poklic, je bilo zapisano tudi v prv em zak onu leta 1850.7 Ko so vzposta vljali or ožništvo, se je pok azalo, da je tr eba pr eurediti tudi državno policijo v pr estolnicah drža ve in deželah t er drugih naj večjih mestih. Državna policija je šele leta 1851 dobila s voj t emeljni ja vno obja vljeni pr edpis, ki jo je poenotil g lede or ganiziranosti in delo vanja. V seboval je d va dela. Prvi del je imel 43 členo v in je ur ejal or ganiziranost policijskih oblast ev po deželnih prestolnicah in drugih naj večjih mestih. P olicija je bila t edaj or ganizirana ali k ot mestno g lavarstvo na sedežih dežel ali k ot policijski k omisariat v pomembnejših mestih. T u se spet srečamo pojmo policijski komisariat : T o je bil lahko policijski urad v v ečjem mestu, lahk o pa tudi del pr estolnice dežele, ki je bila po policijski črti r azdeljena na v eč ok olišev s takim imenom. Mestno g lavarstvo je bilo po- drejeno dežel nemu g lavarju in je imelo v ojaško-policijsko in ci vilno-policijsko stražo. P olicijski k omisariat je bil podr ejen okr ajnemu g lavarju ali okr ožnemu predsedniku.8 Okr ožja so bila odpr avljena leta 1859. Drugi del t ega pr edpisa je v 33 členih opr edelil naloge policijskih oblast ev, ki so bile opr edeljene tak ole: a) v arovanje ja vne v arnosti in miru; b) skr b za v arnost ljudi in pr emoženja; c) skrb za ja vni r ed. T a del je v seboval napotke, k aj in k ako odkri vati, preprečevati in pr eganjati. Šlo je pot emtakem za na vodila, k ako opr avljati policijsk o službo. Cesar je 24. 7. 1852 sklenil , da se odtlej mestno g lavarstvo imenuje policijsk o vodstvo, ki so I. in II. r azreda, od visno od nazi va v odje;9 pri nas se je u veljavilo ime policijska direkcija. Leta 18 52 je policijsk a str aža v celotnem cesarstvu imela 3866 mož, r az- porejenih v 27 oddelkih v v ečjih mestih A vstrije. Od t ega je na mestno g lavar- stvo ozir oma policijsk o dir ekcijo v Ljubljani odpadlo 43 mož. Celotna str aža je bila or ganizirana k ot k orpus. Sesta vljale so g a tri vrst e osebja: str ažniki za delo na t erenu, njiho vi star ešine in ur adniki k ot v odstveno os ebje v pisarnah.10 Franz Uhrer, dir ektor t e dir ekcije v Ljubljani, je leta 1853 postal častni meščan Lju- bljane11 in je bil do leta 2001 edini častni meščan pr estolnice Ljubljana iz vrst 5 Orožen: Vojvodina Kranjska ; Hribar : Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik . 6 Razglas c.-kr. krajnskega poglavarstva od 7. mal. serpana, 1850. 7 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 34. 8 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, čl. 4, 9 in 40. 9 Razglas pr edsedništva c.-kr . kr ajnskega pog lavarstva 8. 8. 1852, Deželni zak onik in v ladni list za krajnsko vojvodino, št. 43/52, z dne 24. 8. 1852. 10 SI AS 22, šk. 25, leto 1852, spis št. 404. 11 Hribar: Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik , str. XIV. 274 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers varnostnih sil. Leta 1857 so št evilo mest , kjer so bili od delki v ojaške policijsk e straže, skrčili na 14 in po letu 1866 je ta str aža ostala le še v šestih mestih, dru- ga mesta so v arnostno str ažo pr evzela na s voje str oške in zanje namenila s voje osebje.12 T o kr čenje dir ekcij je bilo po vezano s finančnim stanjem v drža vi, ki je zahtevalo omejevanje državnih izdatkov. Poleti 1912 je bil spr ejet zak on, da se v Ljubljani pono vno vzposta vi poli- cijsko r avnateljstvo.13 T o je začelo delati 1. 4. 191 3. V odil g a je policijski r avna- telj, podr ejen neposr edno deželnemu pr edsedniku. Za izvršilno službo je imel uniformirano v arnostno str ažo in policijsk e agent e v ci vilu.14 Na začetk u januar- ja 1917 je ljubljansk a dir ekcija zaposlo vala 171 oseb, od t eh 110 str ažnikov in 20 njiho vih star ešin, 16 agent ov v ci vilu, 9 pomožnih pisarniških oseb (med nji- mi je bilo pet žensk) in 16 ur adnikov, ki so bili v odilno osebje celotne dir ekcije.15 Število or ožnikov in njiho vih postaj na Kr anjskem se je spr eminjalo, od vi- sno zlasti od finančneg a stanja drža ve. Ob popisih pr ebivalstva je bilo v posame- znem letu t oliko postaj in mož: leta 1857 – 43 in 341, leta 1869 – 40 in 202, leta 1880 – 63 in 280, leta 1890 – 82 in 279, leta 1900 –102 in 351, leta 1918 –141 in 559.16 V idimo, da je bilo zadnji leti pr ed r azpadom cesarstv a v policijski dir ekciji v Ljubl jani zaposlenih sk upaj 171 oseb, v deželnem or ožniškem po veljstvu v Ljubljani pa skupaj 559 oseb, torej več kot trikrat toliko. Na eneg a or ožnika na Kr anjskem je leta 1857 prišlo po vprečno 1325 pr e- bivalcev, na or ožniško postajo pa 10.510 pr ebivalcev, leta 1918 pa na or ožni- ka 993 pr ebivalcev, na or ožniško postajo pa 3724 pr ebivalcev. Leta 1857 je na enega or ožnika prišlo 29,2 kv adratnega kilometr a po vršine Kr anjske, leta 1918 pa 17,8 kv adratnega kilometr a. Ena or ožniška postaja17 je leta 1857 obseg ala povprečno 23 1,5 kv adratnega kilometr a, leta 1918 pa 70,6 kv adratnega kilo- metra.18 Del t eh k oličnikov so v sebovale že tak o imeno vane dislok acijske tabe- le, ki so jih iz delovala deže lna or ožniška po veljstva. T aka tabela je v sebovala te podatk e: oddelek deželne ga or ožniškega po veljstva, politični in sodni okr aj, moštvo po postajah, po vršino ok oliša postaje in št evilo pr ebivalcev v ok olišu postaje. Iz nje ni bilo t ežavno izr ačunati drugih k oličnikov, na primer št evila prebivalcev na eneg a moža, po vršine na eneg a moža. T ake k azalce tudi danes uporabljajo v se policije po s vetu, saj merijo tak o imeno vano gostit ev v arnostnih sil na določenem območju. Še nek aj besed o domo vini r ojstva in deja vnosti mož ali f antov pr ed v sto- pom v or ožništvo. V osmih letih 1911–1918 je na Kr anjskem službo valo 509 orožnikov. Na Kr anjskem jih je bilo r ojenih 371, 138 pa v drugih deželah A vstri- je. V ist em r azdobju je odšlo drug am 84 mož, r ojenih na Kr anjskem, in 26 mož, ki so bili r ojeni v drugih a vstrijskih deželah, sk upaj t orej 110 mož. R azlogi za odhode so bili r azlični, na primer pr emestitev drug am zar adi potr eb službe ali po željah samih or ožnikov, odpustit ev iz službe zar adi nediscipline ali vrnit ev v vojsko, upokojitev, odhod v civilno službo itd.19 Za istih 509 mož so podatki o njiho vi deja vnosti pr ed v stopom med or o- žnike, t orej o njiho vem socia lnem izv oru. T e deja vnosti so spadale med 78 sk u- pin, pri čemer je v posamez no sk upino spadalo od 118 mož do 1 moža. Naj več, 118, je bilo ta kih, ki so pr ej pomag ali na domačih kmetijah, 35 če vljarjev, 31 12 Wandruszka in Urbanitsch: Die bewaffnete Macht, str. 239, 240. 13 Zakon z dne 2. 6. 1912. 14 Ukaz c.-kr. ministrstva za notranje stvari z dne 26. 3. 1913, čl. 2, 4 in 5. 15 Standesauweis der k. k. politischen Behör den und Or gane in Kr ain, nach dem Stande 1. Jänner 1917. 16 Čelik : Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 425. 17 SI AS 33, 14–1, fasc. 1877–1900, ovoj 1893–1897, spis št. 10410. 18 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918) , preglednica št. 10, str. 426. 19 SI A S 1153, Deželno or ožniško po veljstvo št . 12 v Ljubljani, Akti v, Heft 1, 2, in 3, A bgang, Heft 1. 275 Letnik 42 (2019), št. 2 rudarjev, 30 mizarje v, 23 poljskih dela vcev, 22 k ovačev, po 21 dninarje v in tr go- vskih pomočnikov, 16 hlapcev, 13 krojačev, 10 tovarniških delavcev itd.20 Pol stoletja mestne straže v Ljubljani 10. 4. 1866 je bila policijsk a dir ekcija v Ljubljani r azpuščena in njene pri- stojnosti so pr ešle deloma na deželno pr edsedstvo Kr anjske in deloma na me- stni magistr at v Ljubljani.21 Slednji je za s voje delo vanje imel mestno v arnostno stražo, ki jo je vzdrže valo mest o. No vembra 1898 je mestni s vet spr ejel Navodilo za službo mestne policijske straže ljubljanske , ki je imelo 62 členo v. Na vodilo je urejalo or ganiziranost t e str aže, njena pooblastila in de lovanje. Izdelano je bilo deloma tudi po vzoru drugih statutarnih mest po drža vi in or ožniškega pr ava za opravljanje službe. Stražo so sesta vljali posk usni str ažniki [pripr avniki], str ažniki, nadstr a- žniki, str ažniški v odji [podobno današnjim v odjem izmen], policijski nadzornik in načelnik policijsk ega ur ada. T a ur ad je delo val pri magistr atu. V mestu je imel pet podružnic, ki so jim r ekli policijsk e str ažnice, t e so se delile na ok oliše in st o- jišča. Ok oliš je pomenil območje, ki g a je mogel str ažnik obhoditi približno v 20 minutah, st ojišče pa mest o na pomembnejših križiščih ali most ovih. Leta 1907 je stražno osebje štelo 51 mož, od teh je bil eden detektiv.22 Določeni so bili pogoji za spr ejem v str ažniško službo, ki so bili pr ecej podobni tistim za or ožniško službo: a vstrijsko drža vljanstvo, star ost najmanj 25 in naj več 35 let , nek aznovanost, zdr avje in kr epko t elo, znanje pisanja, br a- nja in r ačunanja t er popolno ob vladanje slo venščine. P o spr ejemu v str ažo je bil eno let o pripr avnik in k o je opr avil izpit , je postal str ažnik. Str aža je bila podrejena neposr edno načelnik u mestneg a policijsk ega ur ada t er pr ek njeg a županu. Ž upan je na pr edlog načelnik a ur ada nameščal pripr avnike za str ažnika in str ažnike, nadstr ažnike in str ažniške v odje pa občinski s vet. V si ti so mor ali ob namestitvi priseči. P oroke jim je do voljeval župan. Dopust do tr eh dni jim je dovoljeval načelnik urada, več pa župan.23 Organiziranost orožništva v celotni državi Za lažje r azumevanje pr oblematike je potr ebno v saj na kr atko orisati tudi organiziranost or ožništva v cesarstvu in pozneje zgolj v a vstrijski polo vici dr- žave. Ob usta novitvi or ožništva je bilo 16 polk ov, ki so bili r azporejeni po oze- mlju celotneg a cesarstv a. V sak polk je imel s vojo zapor edno št evilko, območje in sede ž. P olk št . 11 je bil prist ojen za Ilirsk o kr aljestvo in je imel s voj sedež v Ljubljani. Sr edi leta 1854 so oblik ovali še tri no ve r ožniške polk e, tak o da jih je bilo skupaj 19. Orožništvo je bilo 27. 6. 186 0 na no vo or ganizirano. Namest o dot edanjih 19 polk ov jih je ostalo le 10. P olk z zapor edno št evilko 10 je bil za območje pri- morja, Kranjske, Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, sedež je bil v Trstu. Po naj višjem sklepu z dne 28. 1. in 4. 2. 1866 so na vedenih deset or o- žniških polk ov pr eoblikovali v 15 deželnih or ožniških po veljstev, k olikor je bilo 20 SI AS 1153, isto gradivo kot pod opombo 18. 21 Oznanilo c.-kr . deželneg a pr edsedstva za kranjsko deželo od 31. 3. 1866. V Ljubljani pod sign. št. 04407. 22 Hribar: Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske , str. 65 in 68. 23 Kačičnik: »Poročila ljubljanskih policajev o prestopkih 1901–1914«, str. 190. 276 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers tedaj v monar hiji upr avnih območij. V njih je bilo sk upaj 18.985 mož. Sedež 13. deželnega or ožniškega po veljstva za območje Kr anjske, Štajersk e, K oroške in Primorske so junija 1866 iz Trsta preselili v Ljubljano.24 Februarja 186 7 je bilo dotlej enotno cesarstv o r azdeljeno na a vstrijski in ogrski del, vzposta vljena je bila A vstro-Ogrska. Sk upni ur adi so se imeno vali »cesarski in kr aljevski«, tisti v a vstrijskem delu drža ve so bili »cesarsk o-kralje- vi« in v Ogrski »kr aljevski«. T udi or ganiziranost or ožništva je v v saki polo vici države šla s vojo pot . Deset deželnih or ožniških po veljstev je pr ešlo pod a vstrij- ski del monar hije (z imeno m »or ožništvo v drža vnem zboru zast opanih kr o- novin in dežel «) in pet pod ogrski del monar hije (z imenom »or ožništvo dežel ogrske kr one«). Sk upne so bile zunanje, obr ambne in finančne zade ve. Od t edaj dalje ta prikaz vsebuje podatke o orožništvu le v avstrijskem delu monarhije. Od 1. 1. 1874 so v eljale no ve zapor edne št evilke deželnih or ožniških po- veljstev v a vstrijski polo vici drža ve, ki so v eljale do r azpada drža ve. P oveljstvo za Kr anjsko s sedežem v Ljubljani je imelo zapor edno št evilko 12.25 T ako je v sa - ka a vstrijska dežela imela s voje po veljstvo in šlo je tudi za u veljavitev načela, naj ima v saka dežela na r azpolago s vojo v arnostno silo. Hkr ati so opustili or ganizi- ranost po četah ozir oma v odih in namest o t ega u vedli nazi v oddelek or ožništva, ki je po vezoval nek aj upr avnih okr ajev znotr aj ok oliša deželneg a or ožniškega poveljstva. Število or ožništev se je v naslednjih desetletjih pr ecej spr eminjalo, in si- cer od visno pr edvsem od finančneg a stanja drža ve. Deloma je na t o vpli valo tudi krčenje ozemlja, ki je pripadalo cesarstvu: a) k o sta se Lombar dija in Benečija priključili Kr aljevini Italiji, se je štab 3. deželneg a or ožniškega po veljstva no- vembra 1866 pr eselil v Innsbruck. T am so oblik ovali sk upno deželno or ožniško poveljstvo za Tir olsko in Pr edarlsko; b) po cesarje vem sklepu z dne 23. 8. 1868 sta deželni or ožniški po veljstvi št . 10 za Sedmogr aško in št . 14 za Hrv aško in Slavonijo pr ešli pod drža vno v ojno ministrstv o na Dunaju. S 1. 5. 1876 sta obe prešli pod kraljevo ogrsko ministrstvo za deželno obrambo v Budimpešti.26 Cesar je 3. 3. 1895 na pr edlog ministr a za deželno obr ambo potr dil sist e- mizacijo po 14 deželnih or ožniških po veljstvih v a vstrijskem delu monar hije. T a poveljstva so imela t e zapor edne št evilke, območja in sedeže: št . 1 za Spodnjo Avstrijo, Dunaj; št . 2 za Češk o, Pr aga; št . 3 za Tir olsko in Pr edarlsko, Innsbruck; št. 4 za Mor avsko, Brno; št . 5 za Galicijo, L viv; št . 6 za Štajersk o, Gr adec; št . 7 za Primorje, T rst; št . 8 za Zgor njo A vstrijo, Linz; št . 9 za Dalmacijo, Split; št . 10 za Šlezijo, Opa va; št . 11 za Salzb urško, Salzbur g; št . 12 za Kr anjsko, Ljubljana; št . 13 za Bukovino, Černovice in št. 14 za Koroško, Celovec. V celot ni A vstriji je bilo t ega leta določenih 9657 or ožnikov: 145 častni- kov, 16 r ačunskih častnik ov, 16 r ačunskih str ažmojstrov, 17 pisarniških slug, 392 str ažmojstrov (od t eh 2 pri str ažnem oddelk u mornarišk ega skladišča v Pulju), 1794 postaje vodij (od t eh 5 pri str ažnem oddelk u v Pulju) in 7277 or o- žnikov (od teh 6 pri stražnem oddelku v Pulju).27 Število or ožništva se je po večevalo nek ako zadnji des etletji obst oja ce- sarstva in leta 1914 je pr ed izbruhom prv e s vetovne v ojne t o št evilo v A vstriji doseglo 224 častnik ov in 14 .215 or ožnikov, sk upno 14.4 39 mož.28 Med v ojno so med or ožnike spr ejemali pripadnik e črne v ojske, tr etje zvrsti obor oženih sil, ki so na r okavu ci vilne oblek e nosili le tr ak z napisom »or ožnik« (gendarm ). Sk u- pno št evilo or ožnikov v a vstrijskem delu drža ve pa ob k oncu v ojne ni pr eseglo 24 SI AS 33, 14-1, fasc. 1861, ovoj 1865, 1866, spis št. 5506. 25 SI AS 33, 14-1, fasc. 1861, ovoj 1873, 1874, spis št. 8132. 26 Neubauer: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 64 in 74. 27 »Organische Bestimmungen für die k. k. Gendarmerie.« V : Gesetze, betreffend die Gendarmerie , str. 23–33. 28 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 162. 277 Letnik 42 (2019), št. 2 celotnega osebja v monarhiji iz leta 1866.29 Avtorja knjige o or ožništvu v A vstriji sta leta 1999 obdobje or ožništva od ustanovitve t e v arnostne si le leta 1850 do r azpada drža ve leta 1918 r azdelila na štiri obdobja: a) v letih 1849–1851 so pot ekale pripr ave na vzposta vitev t e v arnostne sile; b) od 1851 do 1860 je bilo or ožništvo izposta vljeno zlor abam v absolutistič - ne namene; c) čas od 1860 do 1876 je pomenil gmotno in or ganizacijsko zaostajanje službe; d) v obdobju od 1876 do 1918 se je orožništvo ustalilo in utrdilo.30 Ta opisana obdobja so imela neposr eden ali posr eden vpli v tudi na po- klicno podobo or ožništva v očeh pr ebivalstva, na so cialni položaj or ožnika, vztrajanje v tem poklicu itd. Oris poklicnih prvin za orožnike in stražnike Za dobo a vstrijskega cesarstv a sem označil 45 poklicnih prvin t edanje- ga or ožništva in policijsk e ozir oma v arnostne str aže. T o je pot ekalo post opno od k onca 18. st oletja dalje. Nek ateri možje niso dočak ali pok ojnine, saj so pr ej izstopili iz t e službe pr ostovoljno ali pa so bili izključeni zar adi r azličnih, pr ed- vsem disciplin skih, r azlogov ali pa so postali zdr avstveno neprimerni za opr a- vljanje v arnostnega poklica in so pr ešli v druge primerne službe. Slednje so omogočali posebni pr edpisi. Se veda se je v ečina t eh prvin nanašala na or ožnike, ki jih je št evilčno bilo v eliko v eč k ot drža vnih policijskih str ažnikov. R azporejeni so bili po v ečjem delu drža vnega ozemlja, r azen v naj večjih mestih, kjer so bili policijski stražniki. 1. Sprva neobjavljena navodila Konec 18. st oletja so v a vstrijskem cesarstvu post opoma oblik ovali poli- cijske dir ekcije, ki so k ot drža vna v arnostna oblastv a skr bele za v arnost v pr e- stolnici drža ve in deželnih sr ediščih. V v arnostnem pog ledu je v saka po vezovala tudi v arnostno ur editev po celotni deželi, t orej t edanji v arnostni sist em v deželi, kot bi r ekli danes. Najpr ej je bila oblik ovana na Dunaju, pr estolnici drža ve in hkrati dežele Spodnja Avstrija, in sicer leta 1782.31 Cesar je na t emelju izk ušenj tak e dir ekcije na Dunaju maja 1785 izdal za- upno na vodilo za policijsk e ur adnike po drža vi. Imelo je 63 členo v, r azporejenih v pet pog lavij. Prv o pog lavje je v 7 členih zajelo r azloge, zak aj so taki ur adniki potrebni v deželnih pr estolnicah; drugo je v 9 členih opisalo osebne lastnosti teh ur adnikov; tr etje je v 12 členih opisalo pripomočk e za delo t eh ur adnikov; četrto je št elo 27 členo v in je opisalo celotno delo vno podr očje t eh ur adnikov; peto pog lavje pa je v 15 členih orisalo r avnanje ur adnikov pri ur adnem poslo- vanju. T a cesarje va na vodila so v sebovala nek aj prvin, ki so jih pozneje imela pravila za opravljanje orožniške ali stražniške službe.32 Cesar je 20. 9. 1786 izdal zaupno na vodilo za deželne šef e, ki je imelo 2 pog lavji. V sebina se je nanašala na tajno delo vanje policije. Prv o pog lavje je imelo deset členo v in je opisalo, k am je usmerjeno tajno delo vanje policije: na 29 Hirschfeld: Die Gendarmerie in Österreich 1849–1989 , str. 47. 30 Hörmann in Hesztera: Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich . 31 Oberhummer: Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, Band I., str. 49. 32 Oberhummer: Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, Band II., str. 133–165. 278 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers uradništvo; na ja vnost g lede mnenj o monar hu in v ladi; na v ojsko g lede tajnih zvez s tujino; na duho vščino g lede nepodložnosti v ladarju; na spošt ovanje za- konov; na tuje sumlji ve ose be; na posebej ne varne ose be, ki bi hot ele pot ova- ti na Dunaj na sedež cesarstv a; na dopiso vanje oseb ob drža vni meji; na sekt e in pr aznoverje; na v se, k ar bi ut egnilo šk odovati občemu blagru drža ve. Drugo poglavje je pr av tak o imelo deset členo v in je opisalo bistv ena sr edstva in poti za dose go posta vljenih cilje v: od tajneg a opazo vanja, opiso v ne varnih oseb do pridobivanja ovaduhov.33 Pisec zgodo vine policije na Štajersk em je zapisal, da je cesarje vo na vodilo maja 1785 za delo policijskih ur adnikov poudarilo pomen njiho vega r avnanja strogo v okvir ih zak onov in prijaznosti t er pomoči pr ebivalstvu, k ar je bila ena stran medalje; drug a str an pa je bilo njego vo tajno na vodilo iz leta 1786.34 Dru- ga pisca sta v knjigi o obor oženi sili A vstro-Ogrske zapisala tudi, da je upor aba orožništva za naloge drža vne policije, zlasti nadzorstv o političneg a r azpolože - nja med pr ebivalstvom, v odila h k aljenju dobrih odnoso v s pr ebivalstvom in ci- vilnimi oblastmi.35 T u je tr eba omeniti d vojni pomen izr azov drža vna policija. Najširši obseg a od drža ve plačano in v odeno v arnostno silo, drugi, ožji, pa njene naloge na področju varnosti cesarja in cesarstva. Leta 18 01 je spet izšlo na vodilo za policijsk e ur adnike, ki je obseg alo u vod in štiri pog lavja. T o so bili napotki za delo na v seh podr očjih delo vanja policij- skih ur adnikov. Šlo je tudi za na vodila, ki so pozneje postala sesta vni del pr avil za opravljanje varnostne službe.36 V Ljubl jani, pr estolnici deže le Kr anjske, je bil leta 1791 sprv a mestni ma- gistrat v v logi tak e dir ekcije, na začetk u leta 1793 pa je začela poslo vati samo- stojna policijska direkcija. Z v semi t emi in drugimi na vodili, izdanimi v cesarski pr estolnici, so poli- cijski ur adniki seznanili tudi t edanje policijsk e str ažnike pri dir ekcijah, da so jih s t em usposobili za delo vanje na t erenu, k ot bi r ekli danes. Mogoče je zapisati, da je šlo za napotke celotnemu policijskemu osebju po državi. Obdobje k onca 18. in prv e polo vice 19. st oletja je bilo t orej čas, k o so na- stajali nek ateri zametki drža vne str ažniške in or ožniške službe. Ti so sicer skr o- mni, a jih ne mor emo zanemariti. Šele v drugi polo vici 19. st oletja pa lahk o go- vorimo o t em, da sta se poklica popolnoma oblik ovala. V nadalje vanju bo sledil prikaz tega dogajanja. 2. Objavljeni temeljni predpisi Za or ožništvo in policijsk o str ažo so bili bodisi v drža vnem bodisi v de- želnem ur adnem listu od sr edine 19. st oletja obja vljeni zak onski pr edpisi, ki so ur edili or ganiziranost t eh sil, pr avice in dolžnosti osebja in pr eostalo, k ar je bilo potr ebno za t edanje čase. T o se je pri nas prvič zgod ilo leta 1850 za or ožni- štvo37 in leta 1851 za drža vno policijo ozir oma v arnostno str ažo.38 Prvi zak on o orožništvu je leta 1850 imel celo 95 členo v in v sebina je bila r azdeljena na 11 poglavij. Delo vanje v arnostnih sil je tak o postalo ja vno tudi po pr avni plati in ne le po zunanjem videzu moš tva str aže, ki g a je pr ebivalstvo pr epoznavalo že po uniformi. Se veda je v ečina t eh pr edpisov v eljala za or ožništvo, saj je bila policij- ska str aža po št evilu znatno manjša od or ožništva, k ot sem že zapisal. Nat o sta bila dru gi in tr etji or ožniški zak on pr ecej obsežna, saj je drugi leta 1876 imel 53 33 Oberhummer: Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, Band II., str. 168–176. 34 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 56. 35 Wandruszka in Urbanitsch: Die bewaffnete Macht , str. 239. 36 Oberhummer: Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, Band II., str. 176–189. 37 Začasna organska postava žandarmerije, 1850. 38 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851. 279 Letnik 42 (2019), št. 2 členov in tr etji leta 1894 le 41 členo v. T u je šlo tudi za t o, da so mnoge podr ob- nosti bile pr epuščene podza konskim pr edpisom in zat o je bil lahk o zak on sam precej krajši. 3. Javni razpisi za zaposlitev Za izpopolnit ev or ožništva so bili obja vljeni ja vni ur adni r azpisi. Na Kr anj- skem so bili obja vljeni v prilog ah ur adnemu g lasilu Laibacher Zeitung , pa tudi v prilogi Blei weisovih Novic. T am so bila ob vestila o pogojih, ki jih je mor al izpol- njevati k andidat, napotki o mestu in načinu prija ve in k akšne ugodnosti uži va orožnik. Prvi taki r azpis je v prilogi Novic izšel 27. 2. 1850, kr anjsko pog lavar- stvo pa je r azpis izdalo 18. f ebruarja, in sicer v imenu po veljstva 11. or ožniškega polka s sedeže m v Ljubljani. Na ta r azpis se je lahk o prija vil v sak, ki je že odslužil svoj osemletni r ok v armadi. K dor je bil spr ejet k or ožnikom, je dobil čin k or- porala [desetnik a], napr edoval pa bo g lede na sposob nost in lepo obnašanje. Na dan je pr ejemal 25 kr ajcarjev plače in deželne doklade, zast onj unif ormo ter v sako let o po 40 goldinarje v v njego v sklad za posebne potr ebe. Kandidat je mor al izpolnje vati v seh šest pogoje v, ki so bili našt eti v or ganski posta vi za žandarmerijo in sem jih na vedel spodaj v mednaslo vu 4. Dosluženi v ojaki iz lju- bljanskega in postojnskega okrožja ter iz bližnjih okrajev novomeškega okrožja so se lahk o zg lasili v spr ejemni pisarni kr anjskega polk a Knez Hohenlohe–Lan - genburg, Ljubljana št . 17, pr eostali iz no vomeškega okr ožja pa na sedežu t ega okrožja v No vem mestu, je pisalo.39 T o se pr avi, da so or ožniško službo št eli k ot javno službo, dost opno v sakomur, ki je t o želel in izpolnje val spr ejemne pogoje. Na uk az deželneg a v odstva Kr anjske je bil v isti št evilki priloge k Novicam objavljen tudi r azpis za nak up 50 k onj za or ožništvo. K onji so mor ali biti taki, kot jih r abijo dr agonci, viso ki najmanj 15 pesti in en palec, stari najmanj 4 in največ 7 let in dobr e posta ve. Gospodar je dobil za tak ega k onja 130 goldinarje v. Izbirna k omisija je spr ejemala ponudbe v sako sr edo in sobot o ob 11.00 v žr eb- čarni v Selu pri Ljubljani.40 4. Pogoji za zaposlitev Temeljni pr edpisi so določali pogoje za zaposlit ev pri or ožnikih. Prvi za- časni zakon je leta 1850 naštel šest pogojev za sprejem k orožnikom: a) avstrijsko državljanstvo; b) starost najmanj 24 in naj več 36 let; c) samski stan ali vdovstvo brez otrok; d) zdravo, posta vno t elo, v elikost najmanj 5 če vljev in 5 palce v [približno 163 centimetrov]; e) znanje deželnega jezika, branja in pisanja; f) gibčnost v obnašanju, dobro zadržanje in neomadeževano ime. 41 Med pogoji za v stop k or ožnikom je bilo t orej tudi »dobro zadržanje in neomadeževano ime «. Prvi or ožniški zak on je določil, da ne sme biti spr ejet v orožništvo tisti, ki je bil k aznovan za nečastno dejanje ali pa se je k ot v ojak tak o pregrešil zoper v ojaški r ed, da od njeg a ni bilo mogoče pričak ovati izpolnje vanja orožniških dolžnosti.42 39 Naznanilo, 9. dokladni list k 9. št. Novic 27. 2. 1850, str. 23. 40 Gesetze, betreffend die Gendarmerie , 1912, str. 24. 41 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 5. 42 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 5. 280 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers Zakon je leta 1876 našt el sedem pogoje v za spr ejem v službo, ki so bili po vsebini zelo podobni ali enaki tistim iz leta 1851: a) avstrijsko državljanstvo; b) da k andidata odlik ujejo br ezmadežno ži vljenje, duše vna zmožnost in spretno vedenje; c) da je star najmanj 20 in največ 40 let; d) da je samski ali vdovec brez otrok; e) da ima zdravo, krepko telo primerne vojaške velikosti; f) da zna jezik tiste dežele ali pokrajine, kjer bo služil; g) da zna zadosti brati, pisati in računati. Če je bil k andidat mlajši od 21 let , t orej mladolet en, je mor al imeti do- voljenje očeta ali skr bnika. Minist er za deželno obr ambo je smel posameznik u spregledati pogoja pod c) in d) ali je za t o dal pooblastilo deželnemu or ožniške- mu po veljniku.43 Zelo podobno je pogoje za prist op k or ožnikom na vedel za- kon leta 1894.44 Zmer aj je bil med pogoji našt et tudi tisti, ki bi mu danes r ekli moralna in siceršnja neopor ečnost. T o so zagota vljali prist ojni štabni star ešine in polk ovni po veljnik, ki so opr avljali t o, čemur danes r ečemo pr everba k andi- data za policista. T aka potr dila o mor alnosti k andidata so izdajale občine, kjer je k andidat ži vel ozir oma pr ebival. T edaj so bile občine majhne in pr ebivalci so se poznali med seboj. 5. Od kod so pridobivali kandidate Orožniško moštv o so pridob ivali prv enstveno iz armade. T edaj je bil v o- jaški r ok že skr ajšan na osem let 8 let , in k er ni bilo do volj pr ostovoljcev za prestop k or ožnikom, je cesar 5. 3. 1850 odr edil, da mor a v sak polk dati po pet vojakov ozir oma podčastnik ov.45 V ojaštvo je bilo osr edotočeno na v ečja mesta in ob popisu pr ebivalstva leta 1880 je bilo v Ljubljani 166 6 v ojakov ali 6,3 odst ot- ka, leta 1900 pa že 2592 ali 7,1 odst otka pr ebivalcev.46 Izjemoma so spr ejeli v službo tudi bi vše v ojake, najemnik e ozir oma gostače, finančne in občinsk e str a- žnike; ti so se mor ali ob vezati za desetletno službo vanje, je določal prvi zak on leta 1850.47 Drugi zak on je leta 1876 t o določil malo drug ače: na prv em mestu je na- štel dos lužene podčastnik e, ki so imeli pr avico do zaposlitv e v ja vni službi, če so izpo lnjevali pogoje za or ožništvo; nat o so bili našt eti v ojaki, ki so odslužili svoj r ok; pr ostovoljci iz neakti vne deželne obr ambe; pr ostovoljci iz neakti vne rezerve.48 Tretji zak on iz leta 1894 je našt el štiri vrst e takih oseb: primerni pr o- stovoljci po opr avljeni v ojaški dolžnosti v armadi ali de želni obr ambi; usposo- bljeni nadomestni r ezervisti armade ali deželne obr ambe; k armadi ali deželni obrambi določeni po vsem sposobni r ekruti; ob vezniki črne v ojske, če je ta bila sklicana. V si ti so se mor ali za vezati štiriletnemu službo vanju pri or ožništvu, razen obveznikov črne vojske.49 43 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 23. 44 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 19. 45 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 36. 46 Stergar: Slovenci in avstro-ogrske oborožene sile (1868–1914) , str. 35 in 202. 47 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 4. 48 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 22. 49 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 20. 281 Letnik 42 (2019), št. 2 6. Prisega ob nastopu službe Orožnik je mor al tak oj ob nast opu službe priseči. T o je prvič določil dru- gi or ožniški zak on iz leta 1876,50 podobno zak on iz leta 1894,51 ki sta prisego kot ob veznost le določila. V sebina t eh d veh priseg pa je bila obja vljena v prilogi obeh na vodil za opr avljanje službe in je bila pr aktično enak a.52 Or ožnik je prise- gel zv estobo in v danost Bogu, cesarju in v eljavnim zak onom. Nat o se je za vezal, da bo službo opr avljal v estno, upošt evajoč k oristi službe, cesarja in drža ve, da bo poslušno izpolnje val zak one in uk aze pr edpostavljenih t er v aroval službeno skrivnost. K ončala se je s sta vkom: »Tako naj mi Bog pomaga !«. Priseči so mor ali tudi orožniški častniki. 7. Orožnikovi prejemki Temeljni pr edpisi za or ožnike so v sebovali tudi podr obnejše podatk e o njihovih pr ejemkih. K er je bila plača r azmeroma skr omna, so bili določeni še različni dodatki, tak o da so pr ejemki obseg ali osno vno plačo in dodatk e. T o je za orožništvo določil prvi zak on iz leta 1850 tak ole: častnik om so pripadali plača, dodatek za k onja, dne vnica in po vračila za odsotnost nad 24 ur iz kr aja bi vanja; podčastniki in or ožniki so dobili osno vno plačo in deželne ali kr ajevne doklade, dodatek za odsotnost nad 24 ur iz kr aja bi vanja, nagr ade za prijet e dezert erje, hudodelce, tihotapce it d.; k onjenik je dobil dodat ek za k onja. Osno vni pr ejemki so bili r azlični za pešce in k onjenike, znašali pa so od 25 do 37 kr ajcarjev na dan pri pešcih, in od 27 do 40 kr ajcarjev pri k onjenikih. Naj višji znesek je pr ejel za stražmojstra, najnižji pa za pripr avnika in or ožnika. S pr ejemki je plačal hr ano, drva za ogrevanje, svečavo (razsvetljavo s svečami) in podkovanje konj.53 Drugi zak on iz leta 1876 je v seboval pr eglednico o letnih prist ojbinah [pripadajočih pr ejemkih] za celotno moštv o or ožnikov, podčastnik ov in ča- stnikov. V si častniki so pr ejemali v ojaško plačo, or ožniški dodat ek, br ezplačno stanovanje ali stanarino t er ur adniško namestnino. Or ožniški dodat ek je pri polkovniku znašal 600 goldinarje v, pri por očniku pa 240 goldinarje v. Če niso stanovali v službenem stano vanju, so dobili stanarino, ki je znašala pri polk ov- niku 52 5 goldinarje v, pri por očniku pa 210 goldinarje v. Ur adniška namestnina je za v se znašala po 160 goldinarje v in 60 kr ajcarjev. Za moštv o so bile na vedene te plače: častniški namestnik in str ažmojster 600 goldinarje v, k omandir posta- je 500 goldinarje v in or ožnik 400 goldinarje v. Med pr eizkusno službo častniki niso dobi vali or ožniškega do datka. Pripr avnik za or ožnika je ta čas pr ejemal en goldinar dne vne mezde. T edaj v or ožništvu niso v eč imeli k onj. Uk azi so ur ejali nagrade za posebne zasluge mož, v ojaški pr edpisi pa so v eljali za podelje vanje državnih odlik ovanj. Za nab avo opr eme in unif orme je v sak mož ob nast opu službe pr ejel prvi v ložek in za t em letno po vprečnino za dok up t er vzdrže vanje. Zneske je določal minist er za deželno obr ambo.54 T retji zak on pa je določil le, da se to področje prejemkov ureja z ukazi.55 Socialni položaj or ožnikov so dopolnje vale r azne zasebne socialne usta- nove in skladi, namenjeni pr edvsem in validnim ali za službo nesposobnim mo- žem.56 Določe no pomoč so pomenila drža vna odlik ovanja, saj je nosilec dobil določeno denarno nadomestilo. Na območju 12. or ožniškega po veljstva v Lju- 50 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 31. 51 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 23. 52 Gesetze und Dienstinstruction , str. 85; Gesetze, betrefend die Gendarmerie, str. 107. 53 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 65. 54 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 35, 36, 37 in 40 ter Razkazilo v prilogi. 55 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 27. 56 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918) , str. 361. 282 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers bljani sta bila leta 1918 celo 302 tak a odlik ovanca, k ar je bilo 54 odst otkov or o- žnikov na Kranjskem ali 2,7 odstotka vseh orožniških odlikovancev v državi.57 8. Šolanje orožnikov in stražnikov Med nadaljnje pomembne prvine poklica so spadale r azne oblik e šolanja za v arnostni poklic, k ot bi r ekli danes. T o so načeloma ur ejali t emeljni zak oni o orožništvu in tri t ovrstna gr adiva o šolanju, prv o iz leta 1853, drugo iz leta 1876 in tr etje iz leta 1913. Sprv a niso dajali v elikega pomena šolanju moštv a, pou- darek je bil na v ojaških oblik ah obhodo v ozemlja in manj na oblik ah zatir anja kaznivih ravnanj.58 a) P o omenjenem or ožniškem zak onu iz leta 1850 je bilo v se usposablja - nje v ezano na oskr bni oddel ek or ožniškega polk a, ki je v pripr avniški dobi može usposabljal za poklic. Šlo je za osno vno usposabljanje, ki so g a v odili or ožniški častniki iz Lombar dije, kjer je v se od fr ancoske zasedbe delo valo or ožništvo. Pripravništvo je tr ajalo šest mesece v za or ožnika, ki je pr estopil iz v ojske, in 12 mesecev za tist ega, ki je prišel iz ci vilnega ži vljenja. Če je k or ožništvu pr esto- pil v ojaški podčastnik, je bil tri mesece pripr avnik. Med pripr avniško dobo se je v sakdo mor al poučiti o upor abi or ožja, t elovadbi [borilne v eščine, sabljanje, preskakovanje (v oltižiranje), pla vanje], str eljanju, opr avljanju službe, br anju in pisanju kr atkih por očil in sesta vkov.59 V se t o je pot ekalo v okviru po veljstva or o- žniškega polk a, saj ni bilo stalne šole tak e vrst e. T o je podr obneje ur ejal Vadbeni pravilnik za c. kr. deželno orožništvo iz leta 1853 (Abrichtungs-Reglement für die k. k. Landes-Gendarmerie).60 Predpis za policijsk a oblast va je bil g lede šolanja str ažnikov zelo kr atek. Straži je načel oval po veljnik sk upaj s častniki. Star ešine so imeli nalogo, da so poučevali stražnike o opravljanju službe.61 b) Drugi or ožniški zak on je leta 1876 že določil, da je mor al or ožnik naj- prej k ončati t eoretični pouk pri po veljstvu or ožniškega polk a, nat o pa biti pri- pravnik na or ožniški postaji. Leta 1876 je v Ljubljani začel delo vati tak o imeno- vani inštruk cijski oddelek deželneg a or ožniškega po veljstva za Kr anjsko, ki je skrbel za šolanje in vzgojo orožnikov na Kranjskem. Tam so leta 1877 ustano vili tudi šolo za postaje vodje, ki je tr ajala šest mesecev.62 Kandidat za postajneg a v odnika [k omandirja postaje, tudi postaje- vodja] je mor al opr aviti poseben izpit , pr eizkus pr ed k omisijo. Uspešen str až- mojster je smel opr aviti izpit za častnik a, k ar je do voljeval minist er za deželno obrambo. Izpitna k omisija za str ažmojstre in postaje vodje je bila sesta vljena iz orožniških častnik ov in administr ativnih ur adnikov, podobno k ot tista za ča- stniške izpite.63 Julija 1876 je t o ur edila tudi okr ožnica o šolanju v or ožništvu. P ostavljeno je bilo načelo, naj bi or ožniške častnik e pridobi vali iz vr st lastnih str ažmojstrov, ki so bili ali okr ajni po veljniki ali str ažmojstri v učnih oddelkih deželnih or o- žniških po veljstev. T o načelo pa se ni u veljavilo, saj so mor ali še napr ej v eči- no častnik ov pr evzeti iz r edne v ojske. V eni od šestih šol deželne obr ambe za častniške aspir ante [k andidate] je str ažmojster najpr ej poslušal pouk splošnih predmetov: nemščine, drugeg a deželneg a jezik a [na Kr anjskem je bila t o slo- venščina], aritmetik e in geometrije, zemljepisa in čitanja k arte t er zgodo vine 57 Ranglisten der k. k. Landwehr und der k. k. Gendarmerie 1918, str. 657. 58 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 39, 122 in 166. 59 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 7 in 10. 60 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 39. 61 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, I., čl. 28. 62 SI AS, 33, 14-1, fasc. 1861–1876, ovoj 1875–1876, spis št. 6028. 63 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 25, 26, 28 in 29. 283 Letnik 42 (2019), št. 2 Avstro-Ogrske in v ojaških pr edmetov: obor ožitev, or ganiziranost v ojske, ek ser- ciranje it d. Nat o je mor al opr aviti str okovni del izpita pr ed k omisijo pod v od- stvom or ožniškega inšpekt orja na Dunaju; tam so pr evladovali pr avni pr edmeti, na primer zak on o or ožništvu, splošni drža vni zak oni, k azenski zak on, zak on o kazenskem post opku, v ojaški pr edpisi it d. Za ta izpit ni bilo t ečajev, pač pa je snov predelal vsak sam.64 Tudi or ganske določbe k or ožniškemu zak onu iz leta 1894 so leta 1896 določile, da tr aja pripr avniška služba or ožnika eno let o. Dopolnilni oddelek pri deželnem or ožniškem po veljstvu je skr bel za t eoretično izobr aževanje posk u- snih or ožnikov in postaje vodij. T eoretski pouk za pripr avnike je tr ajal pr aviloma tri mes ece, za postaje vodje pa pr av t oliko. P ostajevodja je postal, k dor je poleg tega v saj pol leta uspešno v odil postajo. P ostajevodja je mor al pr ed imeno va- njem na delo vno mest o na t o dolžnost opr aviti pr eizkus znanja. Pr ed izpit om se je mor al t eoretično usposabljati tudi pri po veljstvu dež elnega or ožništva. T ako usposabljanje na po veljstvu deželneg a or ožništva je v eljalo tudi za or ožnika, preden je bil za stalno sprejet v službo.65 c) C esar je 26. 7. 1913 odobr il no vo šolsk o na vodilo (Schulinstruktion für die k. k. Gendarmerie ). Sklep o t em je izšel v or ožniškem ur edbeniku, samo na- vodilo pa je bilo v 5350 izv odih po posebnem r azdelilniku r azposlano v sem prejemnikom.66 P oudarek je bil na str okovnih v sebinah. V šoli za pripr avnike je bilo 16 učnih pr edmetov, v šar žni šoli pa celo 23 učnih pr edmetov, ki so bili razdeljeni na splošne, str okovne in v ojaške v sebine. T rajanje obeh šol se je po- daljšalo: Pr ipravniška šola je tr ajala pet mesece v, šola za postaje vodje (tudi šaržna šola) pa deset mesece v. T o na vodilo je dalo v elik poudar ek tudi pouk u na or ožniških postajah. Star ešine so tam podajali v sebino no vih pr edpisov in navodil, moštv o je v adilo lepopisje, pisanje po nar eku, r ačunanje, izdelo vanje skic in sestavkov itd.67 9. Navodila za opravljanje službe Pomembno v logo pri str okovnosti or ožnikov so imela tri pr avila za opr a- vljanje službe. Leta 1851, let o dni za izidom zak ona o or ožništvu, je na Dunaju izšla knjižica z naslo vom Poduk za deželno žandarmerijo, kako službo opravlja - ti. T a prv a pr avila za opr avljanje or ožniške službe, obja vljena v slo venščini, so imela 177 členo v in so ur ejala tudi or ožnikove lastnosti in obnašanje.68 Nat o so leta 1876 izšla drug a tak a na vodila,69 ki pa niso bila obja vljena v slo venskem jeziku, pač pa v nemšk em jez iku, k ar je v eljalo tudi za tr etja na vodila, izdana leta 1894.70 Drug a in tr etja na vodila so bila zelo podobna po v sebini, sk oraj enak a, oboja pa so bila pr ecej krajša od poduka iz leta 1851, k ar je razumljivo, saj se je orožništvo or ganizacijsko in k adrovsko utr dilo, nek atere stv ari pa so z Dunaja urejali z ukazi, navodili, uredbami itd. Temeljni pr edpis za policijsk a oblastv a je v drugem delu v seboval na- potila za opr avljanje službe, ki so v eljala zlasti za str ažnike k ot izvršilno oseb- je. Notr anji minist er Ale xander Bach je 20. 4. 1852 izdal na vodilo za c.-kr . ci- 64 Circular–Verordnung v om 27. 7. 1876, V erordungsblatt, št . 9, 1876, str . 37–48; Gebhar dt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 122. 65 Gesetze, betreffend die Gendarmerie , str. 23–33. 66 Verordnungs–Blatt, št . 21, 191 3, str . 102 in r azdelilnik »Verteiler, nach welchem die Schulin- struktion für die k. k. Gendaremerie auszugeben ist /…/ «, v prilogi brez oznake strani. 67 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 166. 68 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 45–60. 69 Prav tam, str. 156–158. 70 Prav tam, str. 202–205. 284 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers vilno policijsk o str ažo, ki je imelo 40 členo v.71 C esar pa je 13. 4. 1858 izdal Najvišje uk aze o splošni ur editvi in določilo za policijsk o upr avo, ki je imelo 32 členov.72 10. Zelo strogo o uporabi orožja Že prvi or ožniški zak on je bil str og g lede ok oliščin, ki so upr avičevale upo- rabo or ožja. K ot or ožje so št eli pušk o, pišt olo ozir oma r evolver in bajonet . Na ve- deni so bili trije pogoji, pod katerimi je orožnik smel uporabiti orožje: a) v silobranu, da je odvrnil silovit napad na sebe; b) da je odvrnil upiranje svojim službenim opravilom; c) v vseh primerih, ko je straža bila upravičena poseči po orožju. Če je bilo mogoče, je mor al osebo najpr ej opozoriti in upor abiti lažja sr ed- stva. Če pa je že mor al upor abiti or ožje, je mor al paziti na t o, da ne bi spr avil človeka v ne varnost. Za v sako upor abo or ožja, ki ni bila skladna s t emi tr emi po- goji, je or ožnik bil odgo voren. Ob pr etepih in zbir anju ljudi v je smelo or ožništvo uporabiti orožje skladno z vojaškimi predpisi te vrste.73 Drugi or ožniški zak on je določil, da je med opr avljanjem službe mož smel ob upošt evanju v seh pr evidnosti upor abiti or ožje v tr eh primerih: a) v silobr a- nu, da bi od sebe od vrnil de janski napad; b) da je od vrnil odpor , usmerjen na oviranje or ožnikovega službeneg a opr avila; c) da bi pr eprečil pobeg ne varnega hudodelca, če tega ni mogel storiti drugače.74 V tr etjem or ožniškem zak onu je bilo določeno, da sme or ožnik upor abiti orožje v enakih tr eh primer ih k ot v zak onu iz leta 187 6, v endar se je silobr an nanašal tudi na odvrnitev napada na življenje drugih oseb.75 Temeljni pr edpis za policijsk a oblastv a je določil, da sme str ažnik pri opravljanju službe upor abiti or ožje v enakih primerih , k ot je bilo določeno v členih 45 in 46 v prvem orožniškem zakonu. 11. Preizkusna doba Prvi pr edpis je določil čas tr ajanja pr eizkusne dobe za or ožništvo, k ar sem deloma opisal že v t očki 8. K dor je v or ožništvo prist opil iz ci vilnega ži vljenja, je bil na pr eizkušnji eno let o. Če je pr estopil iz armade, je bil na pr eizkušnji pol leta. V ojaški podčastnik, ki je pr ešel k or ožnikom, je bil na pr eizkušnji tri mese- ce. V pr eizkusni dobi se je usposabljal za opr avljanje službe, od upor abe or ožja do izdelo vanja kr atkih por očil in sesta vkov. K dor t ega pr eizkusa k ot bi vši v ojak ni uspešno opr avil, so g a vrnili v armado, in sicer na str oške star ešine, ki je potr- dil njego vo primerno obnašanje pr ed v stopom v or ožništvo; ta v ojaški star ešina je mor al po vrniti tudi znes ek plače, ki jo je odpuščeni pripr avnik pr ejel med preizkušnjo. Č e pa neupešni k andidat pri pr eizkušnji pr ed zaposlitvijo v or ožni- štvu ni služil v armadi, so g a odpustili. P oskusna zaposlit ev je po zak onu iz leta 1876 tr ajala pr av tak o eno let o,76 enak o tudi po zak onu iz leta 1884, obakr at je 71 SI AS, 22, šk. 37, leto 1860, ovoj št. 412: Instruktion für die k. k. Civil–Polizei–Wache. 72 SI A S, 22, šk. 47, f asc. 1858–18 66, o voj 1866, spis št . 78: Aller höchste Anor dnungen über die allgemeine Einrichtung und Bestimmung der Polizei–Verwaltung. 73 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 45 in 46. 74 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 13. 75 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 12. 76 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 26. 285 Letnik 42 (2019), št. 2 bil ob k oncu pr eizkusne dobe pr edpisan pr eizkus pr ed k omisijo upr avnih ur a- dnikov in orožniških častnikov.77 12. Strokovna literatura Da bi se or ožniki spr oti seznanjali z no vimi pr edpisi, po vezanimi z or o- žniško službo, so na Dunaju začeli 20. 3. 1876 izdajati or ožniški ur edbenik (Ve- rordnungsblatt für die kaiserlich-königliche Gendarmerie ). Izhajal je do r azpada države in je obja vljal okr ožnice, uk aze, na vodila, spor očila in drugo, k ar se je nanašalo na t o zvrst v arnostnih sil in ni bilo za ja vnost. Pr ej je podobno v sebino objavljal ukaznik armade. K priza devanjem za d vig str okovnosti je mogoče upr avičeno št eti r azne zbirke pr edpisov , ki so zade vali or ožniško službo. V takih zbir kah so izda jali dr- žavne ali deže lne zak one in druge pr edpise. Izdajali so jih občasno ali stalno, vsako let o. Na ta način je t o gr adivo bilo v sem možem na r azpolago. Hans Gr oss je leta 1894 napisal učbenik za pr eiskovalno službo v or ožništvu, ki g a je pripo- ročilo ministrstv o za deželno obr ambo. Učit eljska tisk arna v Ljubljani je aprila 1907 v nemščini natisnila obširno knjigo zak onov in uk azov v ojvodine Kr anjske za or ožniško upor abo. Pr edpisi in uk azi so bili obja vljeni v celoti ali izv lečkih, razdeljeni v 12 v sebinskih sk upin. Leta 1910 je d vorna in drža vna tisk arna nati- snila 13 zv ezkov drža vnih zak onov in ministrskih uk azov za upor abo pri or ožni- štvu, ki so imeli v eč k ot 1100 str ani. K onec 19. in na začetk u 20. st oletja so izšli tudi r azlični učbeniki, upor abni tudi za or ožništvo in dr žavno policijsk o str ažo, na primer o pr eiskovalni službi z u vodom v daktilosk opijo, dr esuri službenih psov, lepem vedenju v prostem času itd.78 Na Dunaju ali v pr estolnicah nek aterih dežel so posk ušali izdajati str okov- na g lasila, da bi obja vljali r azne prispe vke, k oristne zlasti za or ožniško službo. Tako je na Dunaju od leta 1902 dalje nepr ekinjeno izhajal časopis Orožniški ča- sopis (Gendarmerie-Zeitung ). Izdajali so r azne or ožniške almanahe in k oledarje, ki so objavljali tudi strokovne članke. Vse to je izhajalo v nemškem jeziku.79 13. Vojaška disciplina V or ožniški službi so v eljali pr edpisi o v ojaški disciplini in že prvi or o- žniški zak on je leta 1850 določil, k daj mor a zar adi kršit ev zapustiti s vojo služ- bo. Drugi or ožniški zak on je leta 1876 določil, da za or ožnike v eljajo pr edpisi o disciplini v deželni obr ambi, ki je postala drug a obr ambna sila cesarstv a in ji je bil o podr ejeno or ožništvo.80 T ako določbo je leta 1894 v seboval tudi tr etji orožniški zakon.81 Avtor knjige o štajersk em or ožništvu je ocenil, da so na disciplino vpli vale številne ok oliščine, na primer zanemarjanje izobr aževanja, nizki pr ejemki, sla- bi nastanitv eni pogoji, pr eveč v ojaški dril in omejitv e pri ženitv ah. V se t o se je izražalo v pr epirih med samimi or ožniki, z drža vljani, odst opanje od službenih obveznosti, alkoholizmu in samomorih itd.82 Avtorja knjige o or ožništvu v A vstriji sta leta 1999 zapisala tudi t o, da je dunajska v lada namenoma v ezala or ožništvo na obor ožene sile in ne na ci vilno upravo. Zak aj? Ocenila sta, da je na ta način zmanjšala izdatk e za or ožništvo. Ob- 77 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 22. 78 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 218–223. 79 Čelik : Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 365–367. 80 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 10. 81 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 10. 82 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 113. 286 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers seg sr edstev za ci vilno drža vno upr avo je bil zmer aj višji od tistih, pr edvidenih za oborožene sile, sta menila.83 Mestni g lavar je k ot v odja policije določal naloge ur adnikov in služabni- kov, odgo voren je bil za r ed in disciplino osebja, d vakrat na dan je por očal dežel- nemu g lavarju. Imeno val g a je cesar , on pa je posta vljal ur adnike in služabnik e ter pripravnike.84 14. Predpis o redu v orožniški vojašnici iz leta 1876 Notranji r ed v pr ostorih, kjer je delo valo in bi valo or ožništvo, sta ur ejala predpisa o or ožniških v ojašnicah. Prvi tak pr edpis je iz šel na pr elomu let 1850 in 1851 in je prenehal veljati leta 1876, ko je bil uveljavljen drugi predpis. Drugi pr edpis z imenom Pr edpis o v ojašnicah (Kasernvorschrift ) je izšel maja 1876 in bil obja vljen v 4. št evilki or ožniškega ur edbenika. Imel je 130 t očk, ki so podr obno ur ejale r ed v v ojašnici in sobah, nadzor stvo, pripr avljenost mo- štva, obisk e pr edpostavljenih, dne vni r ed it d. Določen i so bili enkr at mesečni zdravstveni pr egledi or ožnikov. V ojašnice naj bi bile v s vetlih in v elikih dobr o vzdrževanih poslopjih. P o možnosti naj bi imele vrt za gojenje po vrtnin za pr e- hrano mož. P o činu naj višji je bil po veljnik v ojašnice, enak o je v eljalo za sobne starešine, ki so bili odgovorni za disciplino, red in čistočo. Predpis je določal, da so or ožniške postaje dobile vidno označbo na v ho- dih v poslopje. Lesena tabla je bila s vetlo si ve barv e, na njej je bil napis »c. kr . orožniška postaja« (k. k. Gendarmerie-P osten). P oveljstva oddelk ov in deželna orožniška po veljstva so bila označena z o valno ploče vinasto tablo, kjer je bil poleg naziva poveljstva še državni grb.85 15. Stroga določila o pisarniškem poslovanju Pisarniško poslo vanje or ožništva je pot ekalo prv a desetletja po vzoru ar- made. Maja 1893 je izšel prvi lastni or ožniški pr edpis o administr aciji (Kanzle- ivorschrift ). Leta 1904 in 1905 pa sta izšla d va dela pr edpisa o administr aciji. Prvi del je v eljal za k omandirje or ožniških postaj in okr ajne or ožniške po velj- nike, drugi pa za oddelčne in deželne or ožniške po veljnike. T ako je k omandir postaje v odil 12 r azličnih knjig zapiso v o službi, bolezenskih dopustih, blag ajni- ških r ačunih it d. Bilo je 77 r azličnih obr azcev, zbir ke zak onov in pr edpisov it d. Določen je bil str ogi r ed v postajnih pisarnah. Knjige na pisalni mizi so mor ale biti zložene tak ole: na skr ajni desni str ani postajna službena knjig a, na skr ajni levi str ani pa knjig a obisk ov.86 Iz t ega kr atkega prik aza bi se dalo sklepati, da pisarniško poslo vanje ni bilo enosta vno in je zaht evalo str okovnost moštv a in starešin. 16. Kdaj so moža odpustili iz službe Mestni g lavar [policijski v odja] je leta 1851 dobil pr avico, da je za ur a- dnika ali služabnik a t ega g lavarstva, a) če se je pr egrešil zoper dolžnosti, b) ni izpolnjeval zaht ev službe c) ali je postal neprimer en za nadaljnje službo vanje, 83 Hörmann in Hesztera: Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich, str. 44, 45. 84 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, čl. 10 in 12. 85 Kasern–Vorschrift, V erordnungs–Blatt der k. k. Gendarmerie, N . 4/76, z dne 22. 5. 1876, str . 124 in 125. 86 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 126 in 153. 287 Letnik 42 (2019), št. 2 deželnemu g lavarju s vetoval, naj moža odsta vi iz službe, ali je t o v nujnih prime- rih st oril sam, k o je dobil do voljenje deželneg a g lavarja. Pr aktikante in služabni- ke je mestni glavar iz službe lahko odpustil sam.87 Orožniško moštv o so smeli odpustiti iz službe, k ot je določal zak on. Prvi zakon je leta 1850 določil, za k atere kršitv e je mor al zapustiti or ožništvo. Med te kršitve je spadalo: a) hudodelstvo, zlasti de zerterstvo, goljufija, tatvina , skri vanje ukr adenih ali najdenih predmetov; b) zloraba službe, sprejem podkupnine in daril; c) nepoboljšljivo življenje in izguba zaupanja; d) nepoboljšljiva malomarnost v službi, ko opozorila niso imela učinka; e) večkratno pomanjk anje odločnosti, zaneslji vosti, sr čnosti in pr evidnosti v nevarnih dogodkih; f) članstvo v društvih, ki so v ojakom pr epovedana ali pa or ožnik ni naznanil obstoja takega društva. Za v ečkratne pr ekrške, ki niso bili k aznivi po v ojaškem pr avu, a so k azala na nesposobnost or ožnika, g a ni bilo mogoče odpustiti, pač pa le pr emestiti v polk njego vega naborneg a okr aja. P oročilo je po veljstvo or ožniškega polk a po- slalo glavnemu nadzorniku, ki je to uredil z deželnim vojaškim poveljstvom.88 Drugi zak on je leta 1876 našt el šest r azlogov za odpust moža, tudi tist e, ki niso bili disciplinskega značaja: a) če se je med preizkusno dobo pokazal, da ni primeren za to službo; b) ko je dopolnil službeno dobo; c) če je postal telesno nesposoben za službo; d) če je st oril hudodelstv o ali pa tak pr egrešek, zar adi k aterega so podčastni - kom odvzeli čin; e) če je bil odpust po vezan z družinskimi r azmerami, k ar je do volil minist er za deželno obrambo; f) če je bil o zar adi spr emenjene ur editve or ožništva tr eba zmanjšati št evilo mož. V prvih tr eh primerih je bilo tr eba službo zapustiti tak oj, v drugih tr eh primerih pa so mor ali v armadi ali deželni obr ambi od služiti neizpolnjeni del obvezne or ožniške službe. Upošt evali so še družinsk e r azmere, zlasti stanje staršev ali otr ok, pa tudi dejstv o, da so moštv o zmanjše vali zar adi finančnih r az- mer v državi. Za častnike so veljali predpisi za stalno vojsko.89 Leta 18 94 je zak on našt el sk oraj po vsem enak e r azloge za odpust moža iz službe. Odpust častnik ov pa je pot ekal po v ojaških pr edpisih. Častnik om in moštvu se je službena doba, pr ebita v or ožništvu, št ela k ot v ojaška dolžnost v armadi ozir oma v deželni obr ambi in v času službo vanja v or ožništvu so bili oproščeni službovanja v vojski ali deželni obrambi.90 17. Pritožba zoper moža postave Že v ministr ovem pr edpisu iz leta 1851,91 v r azglasu deželneg a g lavarja leta 18 5292 in zat em še v cesarje vem aktu leta 185493 je bilo zapisano, da ima 87 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, čl. 14. 88 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 88, 89 in 90. 89 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 33. 90 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 25 in 26. 91 Osnova za uredbo policjskih oblastnij, 1851, čl. 31. 92 Razglas predsedstva c. kr. kranjskega poglavarstva 8. 8. 1852, čl. 16. 93 Cesarski ukaz 20. 4. 1854. 288 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers državljan pr avico ugo varjati zoper pripadnik a or ožništva ali drža vne v arnostne straže, če meni, da je ta r avnal napačno. K dor ni bil zado voljen z unif ormiranim policijskim str ažnikom, t orej z možem, ki je opr avljal mestnemu g lavarstvu do- deljene v arnostne naloge, se je smel prit ožiti t emu g lavarstvu. Na drugi st opnji je o prit ožbi odločal okr ožni pr edsednik.94 T orej so pris tojni r ačunali s t em, da pritožnik ne bo zado voljen z odgo vorom mestneg a g lavarstva in so mu dali mo- žnost pritožbe. Prvi zak on o or ožništvu iz leta 1850 ni v seboval določbe o prit ožbi, bržk o- ne zar adi omenjene prv e in nat o še drugih d veh pr avnih možnosti za prit ožbo. Zakon je leta 1876 t o vnesel v odsta vek o dolžnosti v sakogar, da se je pok oraval orožnikovim uk azom, nak ar pa se je smel prit ožiti zoper moža posta ve.95 To se pravi, da drža vljan med samim ur adnim post opkom ni smel naspr otovati možu postave. Zak on iz leta 1894 je pr av tak o v seboval zelo podobno določbo: Najpr ej se ravnati po odredbah uradne osebe, šele nato se lahko pritoži zoper njo.96 Ta pr avica je pomenila pomembno no vost tak o za same pripadnik e t eh sil kot tudi za ja vnost. Za pr ebivalce je pomenila priprta vr ata, da so po vedali s voje mnenje o or ožniku ali str ažniku, če niso bili zado voljni z njunim delo vanjem ali r avnanjem ali odnosom do str ank v post opku, k ot bi r ekli danes. Za pripa- dnika v arnostnih sil je ta pr avica pomenila oblik o nef ormalnega nadzor ovanja prebivalcev nad njego vim poklicnim delo vanjem. Upr avičenost ugo vora zoper orožnika so ugota vljali na Dunaju in nat o, če je bilo smotrno in potr ebno, t o sporočili nižjim v arnostnim enotam, da so se tam sezna nili z ugo vorom in znali pravilno ravnati v prihodnje. 18. Hierarhija orožniškega osebja K d vigu str okovnosti star ešin [in s t em tudi moštv a] v or ožništvu so pri- spevali izpiti, s k aterimi so lahk o v ojaški častniki pr estopili k or ožniškim. Šlo je za nekakšno prekvalifikacijo vojaškega v orožniškega častnika. Prvi or ožniški zak on je leta 1850 določil hier arhijo čino v ozir oma polo- žajev v or ožništvu, g ledano od spodaj na vzgor: or ožnik, namestnik k orporala [poddesetnik], k orporal [desetnik], str ažmojster, lajtn ant [por očnik], nadlaj- tnant [nadpor očnik], ritmojst er [k apetan], major , podpolk ovnik in polk ovnik.97 Na čelu jim je bil občni nadzornik or ožništva, ki je pr aviloma bil v gener alskem činu. Napredovanje častnikov je bilo na pr edlog pristojnih starešin, ki so kandi- date primerno ocenili. Drugi zak on o or ožništvu je določil hier arhijo moštv a in častnik ov tak ole: orožnik, postajni v odnik [postaje vodja, k omandir postaje], str ažmojster, častni- ški namestnik , por očnik, nadpor očnik, ritmojst er 2. r azreda, ritmojst er 1. r a- zreda, major , podpolk ovnik in polk ovnik.98 Obči nadzor nik je bil osr ednji v odja celotnega or ožništva. T retji zak on ni v eč v seboval določb o hier arhiji, saj je bila poznana in se ni spremenila. Drugi or ožniški zak on je let a 1876 določil, da or ožniški častniki pr avilo- ma prih ajajo iz vrst sposobn ih or ožnikov; le izjemoma so lahk o prihajali tudi iz vrst častnik ov r edne v ojske ali deželne obr ambe, ki pa mor ajo po šestih mesecih preizkusne službe opr aviti pr eizkus znanja. V se or ožniške častnik e je imeno val cesar, pr edlagal pa minist er za deželno obr ambo. Častnišk e namestnik e je izbr al minister za deželno obr ambo iz vrst str ažmojstrov, ki so opr avili častniški iz- 94 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, čl. 31. 95 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 11. 96 Zakon z dne 25. 12. 1894. l o žandarstvu, čl. 14. 97 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, V. poglavje, čl. 47–55. 98 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 36 in razkazilo [preglednica] v prilogi. 289 Letnik 42 (2019), št. 2 pit.99 Le ta 189 4 je tr etji zak on v seboval podobne določbe o or ožniških častnikih, le da je prinesel še tr etjo možnost za izpopolnit ev častnik ov pri or ožništvu. Za častniške namestnik e so lahk o izbr ali tudi upok ojene može. Njiho va posk usna služba je tr ajala let o dni, nak ar so opr avili pr eizkus pr ed k omisijo upr avnih ur a- dnikov in orožniških častnikov.100 19. Povezanost državnih varnostnih sil z okoljem Že v prv em t emeljnem policijsk em pr edpisu je bila nak azana času primer- na obojestr anska po vezanost drža vnih v arnostnih sil z ok oljem, ki g a je pr edsta- vljala zlasti no va občina z županom na čelu. Okr ajni g lavar in okr ožni pr edse- dnik sta v odila policijo v s vojem ok olišu, deželni pog lavar v deželi in minist er za notranje zadeve v celotni državi. Policijska obla stnija je mor ala nadzor ovati in podpir ati občino pri njeni skrbi za kr ajevno policijo. Če je opazila kršitv e, ki jih je bila prist ojna k aznovati občina, je obl astnija t e naznanila občini. Če občina ne bi r avnala po nar očilu policijske obla stnije, je slednja smela v nujnih primerih sama izv esti potr ebne ukrepe. Nadzo rovala je izv ajanje policijsk e službe in sk upaj z občino odpr avljala ugotovljene pomanjklji vosti. Zlasti ob požarih, popla vah in drugih hudih nesr e- čah se je z občino dogo varjala o sk upnih ukr epih.101 Dr . Janez Blei weis, poslanec kranjskega deželneg a zbor a, se je na primer za vzemal za izboljšanje skr bi občin tudi do orožnikov in ne le do stražnikov.102 Drugi or ožniški zak on je do ločil, da ima or ožništvo za izv edbo s vojih na- log pr avico zaht evati pomoč v seh or ganov ja vne službe, posebno ci vilnih obla- stev, drugih straž, občin in vojaških poveljstev.103 Precej podobno določbo je v seboval tr etji zak on, sk oraj dobesedno pr epi- sano iz zakona iz leta 1876.104 Orožništvo in dežela Kr anjska sta postali t esneje po vezani tudi s t em, da je slednja mor ala prispe vati sr edstva za nastanit ev or ožništva. Finančna sr ed- stva so bila zagot ovljena v v sakokratnem deželnem pr oračunu, o k aterem je odločal deželni zbor Kr anjske, t orej par lament. T a znesek je na začetk u znašal približno tri odst otke deželn ega pr oračuna in zadnji d ve desetletji ok oli en od- stotek deželne ga pr oračuna.105 Zak on je leta 1894 potr dil dot edanjo ur editev t e vrste, po večal pa se je delež drža ve pri celotnih str oških za nastanit ev moštv a, in sicer od dot edanjih 2,5 kr ajcarja na dan na 4,7 kr ajcarja, in od t ega je odpadlo na stanovanje 3,5 krajcarja in 1,2 krajcarja za posteljo, opremo in vzdrževanje.106 20. Pomoč oblikam nedržavnega varovanja Orožništvo je imelo nalogo, da sodeluje ali pomag a r azličnim oblik am ne- državnega v arovanja, ki so obstajale v t edanjem času, na primer ču vaji deželne kulture [na primer poljski, lo vski, ribiški ču vaji], zasebni det ektivi, občinski ali mestni r edarji it d.107 Na ta način so or ožniki s voja poklicna znanja pr enašali še 99 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 28 in 30. 100 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 21 in 22. 101 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, I., čl. 1 in 2 ter II., čl. 31, 32 in 33. 102 Obravnave de želnega zbor a Kr anjskega v Ljubljani od 26. 11. 1873 do 13. 1. 1874, str . 156, 157. 103 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 14. 104 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 13. 105 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 87, 88, 271–275. 106 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 40. 107 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 368–372 in 383–386. 290 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers na druge sest avine t edanje v arnostne ur editve, zlasti tistim na podeželju, k ar bržkone tudi ni bilo brez vpliva na njihov ugled v javnosti. 21. Preveč kritično društvo upokojencev Na začetk u 20 . st oletja so upok ojeni or ožniki osno vali s voje društv o, ki je bilo or ganizirano na drža vni in deželni r avni. Imeno valo se je Enotnost (Einheit) in je začelo izdajati s voje g lasilo z imenom Orožniške vesti (Gendarmerie-Nachri- chten). Glasilo so r azširjali tudi med akti vnim or ožništvom. K er je bilo kritično do dunajskih oblasti, so na začetk u f ebruarja 1908 pr epovedali tak o društv o k ot tudi njegovo glasilo.108 22. S poklicem nezdružljiva opravila Orožniku ni smel nihče uk azati, da bi kr ajši ali daljši čas opr avljal dela, ki niso združlj iva z njego vim poklicem. T o je v eljalo tudi za osebna opr avila pri njegovih pr edpostavljenih.109 T orej ni smel biti tudi nek akšen posilni, slug a ali purš nadr ejenemu. P oznejša zak ona t ega nista v eč določala, saj je postalo brž- kone nepotrebno. 23. Uradni in nastanitveni prostori Orožniki in policijski str ažniki so imeli ur adne pr ostore v drža vnih, občin- skih ali zasebnih sta vbah. Zak up so ur ejale zak upne pogodbe o odšk odnini za uporabo nedržavnih prostorov. Če je bilo mogoče, so v ur adnih poslopjih tudi stano vali. Slednje je bila času primerna rešitev: a) moštvo je bilo hitro zbrano, če so to terjale varnostne naloge; b) starešina enot e je posr edno ali neposr edno nadzo roval moštv o tudi v pr o- stem času; c) stanovanje v enoti je pomenilo socialno ugodnost, saj je bilo brezplačno. Štabnim častnik om pri or ožništvu in ritmojstr om je pripadalo ali br ez- plačno stano vanje ali ustr ezna stanarina. P oročniki in nadpor očniki, podčastni - ki in or ožniki so mor ali br ezplačno stano vati v or ožniški v ojašnici ali v drugih primernih pr ostorih. Or ožniška v ojašnica je t edaj pomenila poslopje, kjer je bilo nameščeno in nastanjeno moštv o. Lahk o je šlo za zasebno poslopje, ki g a je or o- žništvo v celoti ali deloma zak upilo. Zar adi ug leda v ja vnosti se je bilo tr eba izogibati sk upinskim stano vanjem za moštv o, je pisalo že v prv em zak onu iz leta 1850.110 Drugi or ožniški zak on je v seboval zgolj določbo, da do tedanji pr edpisi o nastanitvi orožništva ostanejo nespremenjeni.111 Temeljni pr edpis o policijskih oblastvih je leta 1851 določil, da ur adniki in služabniki stanujejo v ok olišu, kjer so v službi. Če je bil ok oliš policijsk ega oblastva r azdeljen na manjše pr edele, so tam oblik ovali policijsk e k omisariate. Na sedežu le-tega je vodja tudi stanoval, enako velja za stražnike.112 108 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 259–262. 109 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 62. 110 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 76. 111 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 51. 112 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, I., čl. 24. 291 Letnik 42 (2019), št. 2 24. Dovoljenja za poroko Poroke or ožništva so bile celotno obdobje v ezane na do voljenje. T ega ni urejal prvi or ožniški zak on iz leta 1850, pač pa je t o leta 1852 ur edil uk az v o- jaškega ministrstv a.113 T o je pr ešlo nat o iz t e podz akonske določbe v drugi or o- žniški zak on. Cesar je do voljeval por oke or ožniškim polk ovnikom, častnik om od podpolk ovnika na vzdol, moštvu pa minist er za deželno obr ambo; slednji je to pr avico za moštv o smel pr enesti na deželna or ožniška po veljstva. Ženitne kavcije častnik om ni bilo tr eba v eč položiti in je bila nek akšno zagot ovilo, da bo lahko pr eživljal s vojo ženo. Št evilo por očenih or ožnikov v deželnem or ožniškem poveljstvu naj ne bi pr esegalo št evila or ožniških postaj.114 T retji or ožniški zak on je pr av tak o določil, da por oke or ožniškim polk ovnikom do voljuje cesar , drugim častnikom in moštvu pa minist er za deželno obr ambo, ki pa je t o pr avico smel prenesti na deželna orožniška poveljstva.115 25. Pravica do pokojnine Orožništvo je imelo ur ejeno pr avico do pok ojnine. Pr edpisi t e vrst e so bili vse ugodnejši, saj so se post opoma r avnali po ci vilnih drža vnih uslužbencih. Leta 1866 je t o ur edil cesars ki uk az. Višina pok ojnine je bila od visna od službe- ne dobe: za pod deset let službe je moštvu pripadala odpr avnina v višini eno- letne plače; za med 10 in 15 let službe je pr ejel pok ojnino v znesk u ene tr etjine plače; za nad 15 in do 20 let dela je pr ejel pok ojnino v višini tr eh osmin plače; za nad 20 in do 25 let službe je pr ejel pok ojnino v znesk u štirih osmin plače; za nad 25 do 30 let službe mu je pripadala pok ojnina v znesk u petih osmin plače; za nad 30 do 35 let službe mu je pripadala pok ojnina v višini šest osmin plače; za nad 35 do 40 let službe je dobil pok ojnino v višini sedmih osmin plače in za službo nad 40 let je dobil pok ojnino v znesk u celotne plače. Namest o tak o od- merjene pok ojnine je smel zapr ositi za odpr avnino, če se je odpo vedal drža vni službi, v sem pr avicam zase in s vojce t er pr edložil zdr avstveno spriče valo. Če je bila njego va pr ošnja ugodno r ešena, je dobil odpr avnino v višini d voletne pla- če.116 Zat em je na podlagi omenjeneg a cesarje vega skl epa leta 1871 t o ur edil zakon o plačah in oskrbi orožniškega moštva.117 Leta 18 76 je drugi or ožniški zak on določil, da za pok ojnine častnik ov v e- ljajo v ojaški pr edpisi, pri odmeri pok ojnine pa se upošt eva tudi or ožniški doda- tek, ne pa v eč osebni dodatki. Če je or ožnik postal nespo soben za službo, so zanj veljali pr edpisi za pok ojnine ci vilnega drža vnega ur adništva, v endar šele po izpolnjeni štiriletni ob vezni službi. P okojnino so mu odmerili od plače in služ- benega dodatk a. T o je v eljalo tudi za častnišk e namestnik e. Če se je mož med opravljanjem službe br ez s voje kri vde r anil ali t ežko pošk odoval, da je postal za službo nesposoben, so pri odmeri pokojnine prišt eli deset let službe. Izjemoma so lahk o odme rili višjo pok ojnino. V se t e določbe so v eljale, če je nek do postal nezmožen za službo ali za v sak zaslužek sploh. Če je mož pr ed dopolnjeno ob- vezno službo postal nezmož en za or ožniško službo, ne pa tudi za drug zaslužek, je ob odhodu iz or ožništva pr ejel trimesečne pr ejemke k ot odpr avnino. Če pa je orožniku pr enehala služba zar adi zmanjše vanja št evila moštv a, so zanj v eljala civilna upok ojitvena pr avila, in sicer ne g lede na t o, ali je s vojo službeno dol- žnost izpolnil ali ne. 113 Ukaz vojaškega ministrstva 1. 8. 1852. 114 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 47 in 48. 115 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 38. 116 Cesarski ukaz od 9. 12. 1866. 117 Postava od 25. 7. 1871 o služabnih plačah in preskrbovanji žandarmerijskega moštva. 292 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers Vdove in sir ote or ožniških častnik ov so se oskr bovale po določbah za ci- vilne dr žavne ur adnike. Ena ko je v eljalo za družine or ožnikov, ki so umr li pr ed izpolnitvijo ob vezne or ožniške službe. Če je or ožnik ali častnik med opr avlja- njem službe br ez lastne kri vde umr l, je pripadla v dovi in sir otam tak a oskr bni- na, kot če bi pokojni dovršil 40 let službe.118 Tudi tr etji or ožniški zak on je določil, da se častnik om in častniškim name- stnikom pri odmeri pok ojnin za leta službo vanja pri or ožništvu upošt eva or o- žniški dodatek.119 Ker so pok ojnine zaostajale za plačami, so zak oni leta 1897, 1902 in 1910 določili, da so se pok ojnine po večale. P okojnina je mor ala z let om 1900 znaša- ti v saj 400 kr on.120 Na začetk u t ega leta je bila v cesarstvu izv edena denarna reforma in namest o goldinarja in kr ajcarja sta bila u vedena kr ona in vinar . En goldinar je bil vr eden d ve kr oni, t orej bi po star em najnižja pok ojnina znašala 200 goldinarjev. Če je ur adnik mestneg a g lavarstva odpo vedal službo, je t o r eševal mestni glavar. Če je od poved spr ejel in je šlo za višjeg a k omisarja ali višjeg a ur adnika, je o od povedi por očal ministru za notr anje zade ve. Deželni g lavar je imel pr avico, da je za druge uslužbence mestneg a g lavarstva odločal, ali gr edo v začasni ali stalni pokoj.121 26. Urejanje drugih socialnih vprašanj orožništva Predpisi so ur ejali tudi širš a socialna vpr ašanja, po vezana z or ožniki in njihovimi družinami. Pr eskrba v dov in sir ot or ožniških častnik ov je t ekla po v o- jaških pr edpisih, enak o je v eljalo za v dove in sir ote or ožnikov od str ažmojstra navzdol, je let a 1850 pisalo v prv em or ožniškem zak onu.122 Oskr bo mož, ki so postali nespos obni za službo, njiho vih v dov in sir ot je ur edil zak on z dne 27. 4. 1887. V sako let o or ožniške službe so za pok ojnino št eli k ot 16 mesece v, k ar je veljalo tudi za pr eskrbo družin or ožnikov, ki so umr li pr ed upok ojitvijo. Če je umrl pri opr avljanju službe, je družina pr ejemala tak o pr eskrbnino, k ot da je pokojnik do vršil 40 let službe, pa tudi posmrtnino v znesk u tr ojnih mesečnih prejemkov pokojnika.123 Tretji or ožniški zak on je do ločil, da pot eka oskr ba or ožniških častnik ov, častniških namestnik ov t er njiho vih v dov in sir ot po v ojaških pr edpisih. Za oskrbo moštv a, ki je postal o nesposobno za službo, njiho vih v dov in sir ot so veljali pr edpisi za ci vilne drža vne uslužbence, pri odmeri pok ojnine pa se v sako leto službe upošt eva k ot 16 mesece v. Če je or ožnik umr l pr ed izt ekom ob vezne službe, so v eljale določbe o pr eskrbi ci vilnih drža vnih os eb. Če je mož br ez s voje krivde umr l pri opr avljanju službe, je v dovi in sir otam pripadala tak a oskr ba, kot bi mož službo val 40 let . K o je akti vni ali upok ojeni or ožnik umr l, je družini pripadala posmrtnina v višin i zadnjih trimesečnih pr ejemkov pok ojnika, ki so jo izplačali tri mesece po smrti . Za družine med v ojno ujet ega or ožnika ali moža, ki je duševno zbolel, so veljale določbe vojaških predpisov o oskrbovanju. Če se je or ožnik med službo br ez s voje kri vde t elesno pošk odoval, zar adi česar je tak oj ali v r oku eneg a leta postal nezmožen za or ožniško službo, so pri odmeri pok ojnine prišt eli deset let . Če je mož postal pridobitno nesposoben ali je potr eboval posebno str ežbo, ali pomoč, ali je bila onemog lost posledica pose- bej priznanja vr ednega službeneg a opr avila, so mu lahk o priznali višjo pok ojni- 118 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 42, 43, 44, 45 in 46. 119 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 29. 120 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 226. 121 Osnova za uredbo policijskih oblastnij,1851, I., čl. 15. 122 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 79. 123 Postava od 27. 4. 1887 o vojaški preskrbi vdov in sirot. 293 Letnik 42 (2019), št. 2 no, in sicer do znesk a celotneg a pr ejemka, ki se št eje v odmer o pok ojnine. Če je mož pr ed izt ekom ob vezne štiriletne službe br ez lastne kri vde postal za službo nezmožen, a ne za v sakršen zaslužek, je pri odhodu pr ejel odpr avnino v znesk u trimesečnih službenih prist ojbin; slednji sta vek je v eljal tudi za pripr avnika, če je postal za službo nesposoben pri opravljanju praktične službe.124 Leta 18 96 se je zak on socialne pr avice ci vilnih drža vnih ur adnikov in slu- žabnikov u veljavil tudi za or ožništvo. Or ožnikova v dova je bila upr avičena do pokojnine v višini ene tr etjine plače pok ojnega sopr oga, najmanj pa do najniž- je v dovske pok ojnine 200 goldinarje v. Če je v dova imela otr oke, ji je pripadal vzgojevalni prispe vek [danes: otr oški dodat ek], ki je za v sakega nepr eskrblje- nega otr oka znašal petino v dovske pok ojnine. Nepr eskrbljena sir ota, mlajša od 24 let , je pr ejemala sir otinsko pok ojnino v višini polo vice v dovske pok ojnine. Orožnik, ki je med službo postal popolnoma nezmožen za v sakršen zaslužek, je dobil polno pok ojnino. K dor je bil k azensko odpuščen iz or ožništva, je izgubil pravico do pokojnine ali odpravnine.125 27. Omejene državljanske pravice Za or ožnike so bile nek atere drža vljanske pr avice omejene. Za por oko je recimo potr eboval do voljenje. Or ožniki niso smeli ustana vljati s vojih društ ev za izražanje s vojih sindik alnih ali poklicnih t eženj, r azen po upok ojitvi; niso imeli niti akt ivne niti pasi vne v olilne pr avice; delo vni čas je bil neur ejen, od visen od varnostnih zaht ev in nalog, delali so ob petkih in s vetkih, k ot bi r ekli po star em; če je t o zaht evala služba, so bili lahk o pr emeščeni iz kr aja v kr aj ali iz ene dežele v drugo; dopust , zak onsko ur ejen šele leta 1896, je tr ajal naj več 14 dni ali v saki dve leti do 4 t edne, pr ej je v eljal izr edni dopust iz družinskih r azlogov, ki g a je odobril starešina. 28. Tudi nekaj predpravic Zaradi t eh, v pr ejšnji t očki našt etih omejit ev drža vljanskih pr avic, so imeli orožniki nek aj pr edpravic v primerja vi z drugimi poklici: omenil sem že nek aj ugodnosti ob upok ojevanju; lahk o so pr ostovoljno odšli v službo na nižja ci vilna pisarniška mesta, kjer je bil delo vni čas bolj ur ejen in plača pr aviloma višja; lahko so se naslonili na bolnišk o oskr bo v ojske; v se bolj je bilo poskr bljeno za družinske član e umr lih or ožnikov: v dovska pok ojnina; vzgoje valni prispe vek za otroka; sir otinska pok ojnina [pok ojnina za otr oka, ki je ostal br ez obeh starše v]; ugodnosti za dosego polne pok ojnine, k ar se je leta 189 4 oblik ovalo v jasno do- ločilo zak ona, da se mu eno let o službe št eje k ot 16 mesece v za pok ojninsko dobo [poznejša beneficirana delovna doba].126 29. Orožniki so imeli prednost za prestop v civilne službe Kot določeno pr edpravico je mogoče št eti tudi določila, k o so se or ožniki po končani obvezni službi želeli zaposliti v raznih civilnih službah. To je najpr ej, s cesarskim uk azom s k onca leta 1853, v eljalo za odslužene vojake. Za podčastnik e in v ojake, ki so opr avili s vojo ob vezo službo vanja, je bilo treba pridržat i določene službe: sluge in manipulanti pri v seh drža vnih ur adih 124 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 29, 30. 31, 32, 33, 34, 35, 36 in 37. 125 Zakon z dne 14. 5. 1896. 126 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 30. 294 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers ali ustano vah, ki jih v celoti ali deloma plačuje drža va; izvršilne nižje službe pri železnici, pošti in t elegrafu, gozdnih in rudarskih ur adih, drža vnih t ovarnah in solinah, kjer je bilo tr eba znati br ati, pisati in r ačunati. K omisija cesarsk e višje komande na Dunaju je v odila pr egled takih delo vnih mest in pr osilcev zanje. Tudi občine so bile dolžne r avnati skladno s t em cesarskim uk azom. Občine so jih zaposlo vale za nadzor ovanje polj, gozdo v, sejmo v, cest it d. Občine na Kr anj- skem so t ovrstne potr ebe spor očale deželni v ladi v Ljubljani.127 Notr anje mini- strstvo je spomladi 1854 določilo, da so t e določbe cesarje vega uk aza v eljale tudi za orožniško moštvo.128 Aprila 1872 je t o ur edil samost ojen zak on. T a pr edpis je sprv a v eljal za vojaške osebe. P odčastnik, ki je 12 let službo val v armadi ali deželni obr ambi, od tega v saj 8 let k ot podčastnik, in se lepo v edel, se je smel pot egovati za zaposli- tev v ja vni službi ali podjetjih, ki jih je podpir ala drža va. Zanje so bila ta delo vna mesta r ezervirana ali ali so jim dali pr ednost. Za r ezervirana delo vna mesta so šteli d voje zaposlit ev: a) služabnišk a in paznišk a mesta pri c.-kr . oblastvih, so- diščih, ur adih, k aznilnicah ali za vodih, ki so se v celoti ali deloma vzdrže vali iz državnih sr edstev; b) ur adni in pisarniški služabniki, nižji pazniki in kr etničarji na železnici, parniških in podobnih podjetjih. K ot pr ednostna delo vna mesta pa so št eli zaposlit ev pri finančni str aži, ci vilni v arnostni str aži in pri ur adni- ških mestih v pisarniški in manipulati vni službi pri oblastvih, sodiščih, ur adih, zavodih in podjetjih. O r ezerviranih in pr ednostnih vrstah služb so na Dunaju vodili pr egled, ki je bil od časa do časa obja vljen. Pr ošnji je bilo tr eba priložiti dokaz o t elesni primernosti, upr avičenosti za zapr ošeno službo in dok azilo o avstrijskem drža vljanstvu. P otrdilo o upr avičenosti pr ošnje je izdajalo v ojno mi- nistrstvo ali ministrstv o za deželno obr ambo in je v bistvu potrje valo določeno dobo službo vanja v v ojski ali deželni obr ambi.129 Kma lu je izšlo še na vodilo o izvajanju omenjenega zakona.130 Drugi zak on o or ožništvu je v eljavnost t ega zak ona z dne 19. 4. 1872 r az- širil tudi na or ožništvo,131 enak o tr etji zak on iz leta 189 4.132 Na ta način je ome- njena ugodnost v eljala za marsik aterega, ki si je želel sleči or ožniško unif ormo, ki se je z leti nek oliko spr eminjala, a je ostala t emnejša. Ministrstv o za deželno obrambo je julija 1879, decembr a 1880 in no vembra 1908 obja vilo seznam de- lovnih mest pridržanih in prednostnih služb. Iz zapisaneg a izhaja, da so se dosluženi or ožniki lahk o zaposlili tudi pri civilni policijski straži. 30. Dvojna povezanost orožništva Orožništvo je bilo po hier arhični in upr avni plati v ezano na okr ajno, spr- va nek aj časa tudi na okr ožno, deželno in drža vno v odstvo na Dunaju, saj so bila po vsod v t ej or ganizaciji drža vne upr ave tudi njego va hier arhična v odstva. Civilne in v ojaške oblasti se niso smele vtik ati v izvrše vanje službenih opr avil 127 Cesarski uk az 19. 12. 1853, De želni v ladni list za Kr ajnsko v ojvodino, št . 3/54, z dne 26. janu- arja 1854. 128 Razpis c. kr . ministrstv a notr anjih opr avil 3. 4. 1854, Deželni v ladni list za Kr ajnsko v ojvodino, št. 19/54, z dne 22. 5. 1854. 129 Postava od 19 . 4 1872 o podelje vanju služb dosluženim podofici rjem, Drža vni zak onik za kr a- ljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, št. 24/72, z dne 4. 5. 1872. 130 Ukaz ministrs tva deželne br ani v dogo voru z ostalimi udeleže nimi osr ednjimi oblastvi od. 12. 7. 18 72, da se izvrši zak on od 19. 4. 1872 o podelje vanju služb dosluženim podoficirjem, Državni zak onik za kr aljevine in dežele, v drža vnem zboru zast opane, št . 39/72, z dne 16. 7. 1872. 131 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 50. 132 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 39. 295 Letnik 42 (2019), št. 2 orožništva, je določal prvi or ožniški zak on.133 T udi dr ugi zak on je določil, da orožništvo ni podr ejeno drugim ci vilnim ali v ojaškim oblastv om ali občinam; ta oblastva ali občine so se mor ale t edaj za pomoč obrniti na prist ojno službeno oblastvo or ožništva.134 T retji or ožniški zak on je pr av tak o določil, da or ožništvo ni podr ejeno ne drugim ci vilnim ali v ojaškim oblastv om in ne občinam; na ve- dena oblastv a ali občine so se za pomoč mor ale obrniti na prist ojno službeno oblastvo, le ob ne varnosti odlašanja je or ožništvo smelo neposr edno pomag ati na tak način. Službeno oblastv o je pr av tak o odločalo o sodelo vanju or ožništva v zade vah kr ajevne policije. Sodelo vanje ni smelo o virati or ožništva pri izvrše- vanju nalog za zagota vljanje ja vne v arnosti. Št evilo deželnih or ožniških po velj- stev je določal minist er za deželno obr ambo, št evilo postaj pa deželni pog lavar v sporazumu z deželnim orožniškim poveljnikom.135 Povezava or ožništva je t ekla tudi po samoupr avni plati – v odnosu do ob- činskega s veta, deželneg a in drža vnega zbor a ozir oma par lamenta. Pr edstojnik občine je imel nalogo, da je v odil knjigo or ožniške službe z naslo vom Beležnice prihodov in odhodov orožniških patrulj in v anjo je vpiso val tudi primer e, k o je orožniška patrulja zar adi službe izostala v eč k ot 24 ur iz kr aja, kjer je bila or o- žniška postaja .136 Knjig a je bila se veda pisana v nemščini.137 T udi samoupr avi je pripadala pr avica, da je po vedala s vojo besedo o t ej v arnostni sili. Še pose- bej t edaj, k o so spr ejemali deželni ali drža vni pr oračun, kjer so bila zajeta tudi sredstva, namenjena za nastanit ev [deželni zbor]138 in celotno delo vanje t e var- nostne sile [drža vni zbor]. Drža vni pr oračun je za or ožništvo pr edvideval pribli- žno po en odstotek sredstev.139 Drugi zak on je določil, da je okr ajno g lavarstvo službeno oblastv o nad tam r azporejenimi or ožniškimi postajami in v odi t er nadzir a opr avljanje njiho- ve v arnostne službe. Če bi mest o z lastnim statut om zaht evalo, da bi or ožni- štvo pomag alo mestni v arnostni str aži, se o t em okr ajno g lavarstvo dogo vori z županstv om t ega mesta.140 Na sedežu okr ajnega g lavarstva je bilo po veljstvo okrajnega or ožništva, ki g a je v odil str ažmojster. On je hkr ati v odil tamk ajšnjo orožniško postajo in nadzor oval delo v seh drugih postaj na območju okr ajnega glavarstva. Če sta bila na postaji v eč k ot d va moža, jo je v odil k omandir. Lahk o pa je bil na postaji le en orožnik (Einzelpost ).141 Tretji or ožniški zak on je g lede pomoči or ožništva v arnostnim str ažam statutarnih mest v seboval podobno določilo k ot njego v pr edhodnik: Odločit ev bo sprejelo okrajno glavarstvo v dogovoru z dotičnim županstvom.142 Predpis za policijsk a oblast va je določal, da pot eka po vezava med poli- cijsko str ažo in političnimi upr avnimi oblastvi od okr ajnega g lavarstva do no- tranjega ministrstv a, k ar se m že omenil. P olitična oblastv a so mor ala o v arno- stno pomembnih zade vah spor očiti mestnemu g lavarju, ta jih je pr egledal in s pripombami poslal deželne mu g lavarju. Ista oblastv a in župani so bili dolžni ustreči zahtevi mestnega glavarstva po obvestilih.143 133 Organska postava žandarmerije, 1850, čl 39. 134 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 6 in 7. 135 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 6, 7, 8 in 16. 136 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 35. 137 SI A S 31, 14–1 –3, f asc. 66, št . 14.373: V ormerkungs–Buch über das Eintr effen und den A bgang der k. k. Gendarmerie–Pattrouillen. 138 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 238–239. 139 Čelik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str. 265–270. 140 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 3. 141 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 18 in 19. 142 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 3. 143 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, I., čl. 2 in 32. 296 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers 31. Ko so razmere terjale nastop večje enote Prvi, drugi in tr etji or ožniški zak on so pr edvidevali možnost in post opek pri po vezovanju v v ečje enot e, če so t o nar ekovali v arnostni r azlogi ozir oma iz- vršitev naloge. Prvi zak on je g lede t ega v seboval zelo skr omne določbe. R ečeno je bilo, da so smeli star ešine manjših enot , če so t o t erjale r azmere, združiti sebi podrejene enot e in jih r azporejati po s vojem ok olišu, nadr ejeni pa je mor al o tem tak oj ob vestiti pr edpostavljenega, v nujnih primerih tudi po veljstvo or ožni- škega polk a.144 Drugi zak on je določil, da je o po vezovanju v v ečjo enot o odločal okrajni ozir oma deželni pog lavar, v sak za s voj ok oliš. Če je tak a združena enota odšla na pomoč v drugo deželo, sta sk upaj odločila ministr a za notr anje zade ve in deželno obrambo.145 Prihajalo je namr eč do sta vk in demonstr acij iz socialnih ali nacionalnih nagibov. T o je bilo po vezano z vzposta vljanjem političnih str ank pri nas, r azma- hom dr uštvenega ži vljenja, dela vskim gibanjem, omeni ti pa je tr eba tudi tabor- sko gibanje pri nas, ki je zajelo 17 takih množičnih shod ov v podpor o nar odnim zahtevam Slo vencev. Na prv em taboru v Ljut omeru se je zbr alo deset tisoč Slo- vencev. T udi na Slo venskem so nastale politične str anke, med njimi so bile tri najpomembnejše: leta 1890 k atoliška, liber alna 1894 in socialna demokr atska stranka leta 1896.146 Orožnikom je bilo nar očeno, naj ne sodelujejo v političnem gibanju in se ne v ključujejo v politične str anke, ki so t edaj nastajale v A vstriji. Ob manjših izgredih so na kr aj poslali enot o 10 do 20 or ožnikov, sic er pa v ečjo enot o. Može so zbr ali iz enot ob železniških pr ogah, da so se z v lakom odpr avili na cilj, po- veljeval pa je po činu naj višji star ešina. Do k oncentracije mož je prišlo tudi ob pojavu r oparskih ži vali. A vtor knjige o or ožništvu na Štajersk em je ob t em na- vedel primer iz T rbovelj, kjer je mar ca 1869 prišlo do izgr edov med rudarji v Trbovljah, v k aterih je bilo nad 200 udeležence v. V kr aj je okr ajno g lavarstvo v Li tiji poslalo or ožništvo in že d va t edna za t em so tam odobrili ustano vitev orožniške postaje.147 O t em dogodk u v Zasa vju sem zasledil le kr atko v est v zbir ki dok umentov o zasa vski sta vki januarja 1958. Dela vci naj bi pr otestirali pr oti no vi st eklarni v H rastniku, zat o je okr ajno g lavarstvo tja poslalo or ožnike, da bi vzposta vili red.148 Take enot e so sesta vili iz mož in star ešin, ki so bili na v oljo. Ni (še) bilo stalnega sesta va t e vrst e enot e, k ot t o v elja za pr eteklo milico in današnjo policijo. Predpisi so ur ejali mor ebitno pomoč med moštvi v arnostne str aže in or o- žništvom, ko je bilo treba zbrati tudi večje število mož postave. 32. Letni dopust Prvi or ožniški pr edpis ni ur ejal letneg a dopusta. S voj službeni ok oliš je smel or ožnik zapustiti zar adi družinskih r azlogov, k ar je pomenilo, da je bil t e- daj lahk o ods oten iz službe. P oveljnik polk a je do voljeval do 5 dni izr ednega dopusta. Nat o je or ožnik leta 1876 dobil v sake d ve leti pr avico do 8 t ednov izr e- dnega dopusta, leta 1895 pa pr avico do 8 dni letneg a dopusta, postaje vodja in stražmojster pa do 14 dni, vsako drugo leto pa do 4 tedne.149 144 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 56. 145 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr . žandar stvu, čl. 20. Zak on z dne 25. 12. 1894. l. o žandar stvu, čl. 17. 146 Prunk: Slovenski narodni vzpon (1768–1992), str. 83, 84, 85, 106, 114 in 115. 147 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 98. 148 Skopec: »Stavka v rudnikih Trbovlje–Hrastnik in Zagorje od 13. do 16. 1. 1958«, str. 14. 149 Hörmann in Hesztera: Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich, str. 46. 297 Letnik 42 (2019), št. 2 Predpis je leta 1851 določil, da je mestni g lavar do voljeval s vojemu osebju največ do d va t edna dopusta. Pri t em je mor al upošt evati, da t o ni bistv eno pri- zadelo službe, zlasti ob sočasnem dopustu za v eč oseb. Deželni g lavar je mestne- mu g lavarju lahk o dal do d va t edna dopusta, ur adnikom mestneg a g lavarstva pa do šest tednov dopusta.150 33. Trajanje obvezne zaposlitve pri orožništvu Da bi zagot ovili določeno (sist emizirano) št evilo moštv a, je v eljala ob- veznost tr ajanja zaposlitv e pri or ožnikih. Sprv a se je or ožnik do v ključno str a- žmojstra mor al ob vezati, da bo v službi ostal najmanj deset let ,151 nat o osem let, nak ar je t o lahk o podaljšal v sakokrat za enak o dobo. P o letu 1876 je tak a obveznost tr ajala najmanj štiri leta in jo je bilo mogoče podaljše vati ozir oma ponavljati.152 T o štiriletno dobo je leta 1894 določil tudi tr etji or ožniški zak on.153 34. Orožniki so imeli svoj praznik Alexander Bach, ki je nadomeščal bolneg a notr anjega ministr a F ranza Se- rapha Stadiona, je 30. 5. 184 9 poslal cesarju pr edlog za ustano vitev or ožništva, ki g a je pripr avila sk upina v ladnih ministr ov in drugih str okovnih oseb. Cesar Franc Jožef I. je že 8. 6. 1849 z ur edbo potr dil ta pr edlog154 in začele so se pri- prave na oblik ovanje t e no ve v arnostne sile. Dan, k o je cesar potr dil pr edlog, je postal or ožniški pr aznik, ki so g a pr aznovali na v seh st opnjah or ožniške or gani- ziranosti. P o r azpadu monar hije je or ožništvo Z vezne r epublike A vstrije nada- ljevalo s t em pr aznikom, in t o v se do združitv e or ožništva z drža vno policijo, k ar se je zgodilo 1. 7. 2005.155 35. Tiralično gradivo Najvišja policijsk a oblastnija na Dunaju, ki je po vezovala or ožništvo in dr- žavno policijo v celotni drža vi, je no vembra 1853 začela izdajati Osrednji policij - ski list (Zentral-Polizei-Blatt ), ki je obja vljal ob vestila o isk anih in zasledo vanih osebah, ukr adenih pr edmetih, najdenih neznanih truplih it d., čemur danes r e- čemo tir alice in ob vestila.156 Na ta način je bil podan t emelj za ur esničevanje ene njenih nalog, pozornost na iskane osebe in ukradene predmete itd.157 Policijska dir ekcija v Ljublja ni je od leta 1855 izdajala Policijsko oznanilo (Polizei-Anzeiger) s podobno v sebino k ot Osrednji policijski list ,158 v endar za ob- močje Kr anjske, po ukinitvi t e dir ekcije pa je deželno pr edsedništvo za Kr anjsko začelo izdajati Policijski list za Kranjsko (Polizei-Blatt für Krain ), ki je nadomestil Policijsko oznanilo . T aka gr adiva so prispe vala k učink ovitosti delo vanja obeh varnostnih služb pri nas, tudi k r aziskovanju k aznivih dejanj. Lahk o r ečemo, da 150 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, čl. 13. 151 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 4. 152 Postava od 26 . 2. 1876, o c. kr . žandarstvu, čl. 24. Hörmann, He sztera: Z wischen Gef ahr und Berufung, str. 41. 153 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 20. 154 Kaiserliche V erordnung v om 8. 6. 1849, w omit die Errichtung einer Gendarmerie im g anzen Umfange des öst erreichischen Ka iserthums nach den angetr agenen Grundzügen genemigt wird. 155 Grah: »Slovo žandarjev«, str. 32. 156 SI AS 22, fasc. 1853, ovoj 1111–1528, spis št. 1182. 157 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 14. 158 SI AS 22, fasc. 1855, spis št. 174. 298 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers brez podobnih gr adiv ne mor e nobena policija, le današnja t ehnika posr edova- nja v enote je neprimerljiva z nekdanjimi tiraličnimi gradivi. 36. Napredovanje častnikov in orožnikov V t očki 18 t ega sesta vka sem našt el, k ako sta prvi in dru gi zak on o or ožni- štvu določila hier arhijo or ožniškega moštv a od najnižjeg a do naj višjega položa- ja. Kako so ti predpisi urejali napredovanje orožniških častnikov? Prvi zak on o or ožništvu je določil prv o posta vitev or ožniških častnik ov in njiho vo napr edovanje. Njih je posta vljal v ojni minist er na pr edlog g lavnega orožniškega nadzornik a. Štabne častnik e je imeno val cesar po pr edlogu v ojne- ga ministr a in nas vetu g lavnega nadzornik a t er spor azumno z notr anjim mini- strom. P o prvi posta vitvi so častniki napr edovali v višje čine tak ole: P ovišanje častnikov do prv ega ritmojstr a je po veljnik polk a ob sod elovanju štabnih častni- kov pr edlagal g lavnemu nadzornik u, ta pa jih je hkr ati s s vojimi pr edlogi za po- višanje štabni h častnik ov poslal v ojnemu ministru v odo britev. P oveljstvo polk a je pr edlagalo po višanje str ažmojstra v častnik a. Prilože no je mor alo biti pisno mnenje po veljnika krila o primernosti str ažmojstra za častnik a in spriče valo o stražmojstrovem obnašanju zadnje let o. Za r esničnost t eh prilog so odgo varjali krilni častniki. P odoben je bil post opek pri napr edovanju na mest o po veljnika polka pri povišanju na podčastniške stopnje.159 Drugi zak on je določil, da častnik e v or ožništvu pridobi vajo na tri načine: a) z napr edovanjem samih or ožnikov na častnišk e položaje; b) s pr estopanjem sposobnih častnik ov iz armade ali deželne obr ambe; c) s spr ejemanjem spo- sobnih častnik ov iz vrst upok ojencev ali tistih v službi zunaj armade ali deželne obrambe. V se je imeno val cesar . Pr eden je bil stalno pr emeščen k or ožnikom, je bil eno let o na pr eizkušnji in je nat o opr avljal izpit pr ed k omisijo, sesta vljeno iz or ožniških častnik ov in upr avnih ur adnikov. K o so pr estopili v or ožništvo, so morali priseči, enako kot moštvo.160 Zakon je leta 1894 g lede pridobi vanja or ožniških častnik ov našt el t e poti: a) s postopnim napredovanjem orožnikov na častniške položaje; b) s pr emestitvijo sposo bnih akti vnih ali neakti vnih častnik ov iz armade ali deželne obrambe; c) s spr ejemanjem sposo bnih upok ojenih častnik ov ali izv en armade ali de- želne obrambe službujočih častnikov. Vse t e častnik e je nat o imeno val cesar .161 T o je t orej pot ekalo pr ecej po- dobno kot od leta 1876 dalje. Drugi or ožniški zak on je določil, da nadzornik or ožništva po višuje or ožni- ke v postaje vodje t er postaje vodje v str ažmojstre, k o dobi mnenje prist ojnega službenega oblastv a, t o pr avico pa je smel v celoti ali deloma pr epustiti po velj- nikom deželneg a or ožništva. Kandidati za postaje vodje so mor ali pr ej opr aviti preizkus pr ed mešano k omisijo, sesta vljeno iz or ožniških častnik ov in upr avnih uradnikov. T ak pr eizkus je v eljal tudi za str ažmojstre, ki so želeli napr edovati v častnike. Minist er za deželno obr ambo je mor al str ažmojstru do voliti polag anje takega izpita.162 Junija 1914 so uvedli nove položaje v orožništvu. To so bili: 1) orožnik; 2) vodja, dotedanji naslovni postajevodja; 159 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 10. 160 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 21, 22 in 23. 161 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 21. 162 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 27, 28. 299 Letnik 42 (2019), št. 2 3) podstražmojster, prej naslovni stražmojster; 4) stražmojster 2. razreda, prej postajevodja-naslovni stražmojster; 5) stražmojster 1. razreda, prej stražmojster-poveljnik postaje; 6) štabni stražmojster, prej pomočnik v adjutanturi ali računski delavec; 7) okrajni str ažmojster, pr ej okr ajni or ožniški po veljnik ali str ažmojster-po - možni učit elj v učnem odde lku. Zanje so določili tudi no ve oznak e na uni- formi.163 Te opisane spr emembe so bile bržk one po vezane s pripr avami na v ojno, pa tudi s t ežnjo, da bi moštv o dobilo v eč podčastniških položaje v. Pr av slednje je verjetno spodbuje valo tudi vztr ajanje v t ej službi in zmanjše valo izst opanje, saj je bilo več možnosti za napredovanje v hierarhično urejenem poklicu. 37. Stroge določbe za varstvo mož Nihče ni smel motiti ali o virati or ožnikov pri njiho vih službenih opr avilih, marveč jih je mor al v imenu posta ve br ezpogojno ubog ati. P osebno pr edstojniki občin so mor ali podpir ati or ožnike pri njiho vih opr avilih. Njih r azžalitev z be- sedo al i dejanjem se je mor ala pri odmeri k azni št eti za obt eževalno ok oliščino, ker je bila st orjena zoper or ožnika. Pričanje or ožnika je v eljalo za polno r esnico. Pomagati je mor ala v saka v ojaška enota, če or ožništvo samo ne bi mog lo opr a- viti nal oge in v tak em primeru je po veljeval naj višji po činu. Druge str aže niso smele motiti or ožnikov pri službenih opr avilih, pač pa jim po potr ebi pomag ati, če bi bilo treba. Vojaška poveljstva so lahk o zaht evala od or ožništva, da je opr a- vilo naloge v ojaške policije le, če bi bilo ne varno odlag ati, t oda or ožniška služba ni smela trpeti.164 Cesar je 20. 4. 1854 izdal uk az, ki je določil, da smejo okr ajna g lavarstva in v arnostna oblastv a izr ekati denarne k azni od 1 do 100 goldinarje v ali zapor od 6 ur do 14 dni, od visno od primernosti tak e k azni. V določenih primerih je bila upr avičena tudi t elesna k azen, t orej t epež. T e k azni so bile t edaj, k o se je državljan možu posta ve upor al. Zaradi do voljenega tepeža so ta ukaz imenovali tudi »palični patent« (Prügelpatent ).165 Predpis za policijsk a oblastv a je določil, da je v ojaško-policijska str aža pri opravljanju s voje službe uži vala v se pr avice str aže in posebno v arstvo, pr edpi- sano za oblastne osebe in civilne ter vojaške straže.166 38. Zdravljenje v vojaških ali civilnih bolnišnicah Zdravljenje or ožnikov od str ažmojstra na vzdol je t eklo v v ojaški bolnišni- ci, podobno je v eljalo za častnik e. Moštv o je mor alo v t ej bolnišnici plačati do polovice s vojih pr ejemkov, enak o je v eljalo, t edaj k o so se zdr avili v ne vojaški bolnišnici, drug a polo vica pr ejemkov pa je šla v sklad. Če bi str oški oskr be v bolnišnici pr esegali polo vični znesek njego vih pr ejemkov, je ta pr esežek pokril državni pr oračun, je določal prvi zak on.167 Drugi or ožniški zak on je g lede str o- škov zd ravljenja v bolnišnici določil, da str oške nosi drž ava, za k ar pridrži polo- 163 Hörmann in Hesztera: Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich, str. 284. 164 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 43, 44, 58, 63 in 64. 165 Cesarski ukaz 20. 4. 1854. 166 Osnova za uredbo policijskih oblastnij, 1851, I., čl. 29. 167 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 70. 300 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers vico or ožnikove plače; če pa se je pošk odoval v službi, mu od plače niso odtr gali stroškov zdravljenja, pač pa je vse stroške krila država.168 39. Plačilo stroškov zapora Prvi zak on o or ožništvu je ur edil tudi plačilo str oškov, k o je bil or ožnik v zapor u. Če je bil or ožnik zar adi pr egreška ali hudod elstva zaprt , so mu od prejemkov od bili str oške zapor a, mor ebiten pr esežek pr ejemkov nad str oški zapora pa je šel v in validski sklad. Če je bil kri vde opr oščen in spoznan za nedol- žnega, je polo vico t eh zadržanih pr ejemkov dobil on, polo vica pa je šla v njego v osebni sklad; str oške zapor a pa je por avnal drža vni pr oračun.169 Drugi or ožniški zakon je to prepustil posebnim predpisom.170 40. Osebni sklad za orožnika Za v sakega or ožnika od str ažmojstra na vzdol je prvi or ožniški zak on u ve- del ose bni skla d. Obseg al je prvi v ložek za opr emo moža in mesečni prispe vek iz državnega pr oračuna. Prv o v logo v anj je plačala drža va, če je or ožnik pr estopil iz armade, če pa je prišel iz ci vilnega ži vljenja, je t o vplačal sam. Mesečni v ložki so bili od visni od čina in nek oliko višji za k onjenike t er malo nižji za or ožnike »pešce«. Za k onjenike je ta v ložek znašal od 50 do 60 goldinarje v na let o, za pe- šce pa 24 do 45 goldinarje v letno.171 Od sr edine leta 1854 je tudi prvi v ložek za orožnika, ki je prišel iz civilnega življenja, plačala država.172 V ta ose bni sklad so se zbir ala še drug a sr edstva: polo vica nagr ad za pri- jete v ojaške begune in tihotapce; tak se za spr emstvo drža vnih in pri vatnih po- štnih v oz; mor ebitni prispe vek drža ve za nekri vdno iz gubljeno opr emo; pr o- stovoljni v ložki or ožnikov; prihr anki pri str oških zdr avljenja v bolnišnici ali preiskovalnem zaporu. Sklad je bil or ožnikova osebna lastnina in v sak je imel skladno knjižico. Če je v loga v skladu pr esegla d vojni znesek letneg a vplačila iz državnega pr oračuna, je do bil ta pr esežek izplačan. Če je mož dezertir al ali je bil zar adi lastn e kri vde odpuščen, je njego v skladni delež pripadal in validskemu skladu, enak o tudi znesek or ožnikovih pr odanih stv ari.173 Pri krilnih po veljni- kih so v odili skladne knjižice or ožnikov in ustr ezne skladne r egistre. V skladni knjižici so bili vpisani ime or ožnika, njego v osebni opis, napr edovanja v službi in skladne dajatv e. V sake tri mesece so sklenili pr ejemke moža, in t o sta potr dili dve priči. Skladni registri so vsebovali enake razpredelnice.174 41. Invalidnina Invalidnina za or ožniško moštv o je bila v prv em or ožniškem zak onu do- ločena v dne vnem znesk u in je znašala od 13 do 20 kr ajcarjev. K dor je bil v invalidski hiši , je dobil še znesek za plačilo hr ane in kruha t er oblek o. P olinvalid je smel zaht evati, da so g a pr emestili na manj t ežavno mest o in je obdržal s voje dotedanje pr ejemke. Če t o ni bilo mogoče, je dobil prime rno darilo in je čak al na 168 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr. žandarstvu, čl. 41. 169 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 71. 170 Postava od 26. 2. 1876, o c. kr žandarstvu, čl. 41. 171 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 67, 68 in 69. 172 Razpis naj višje policijsk e obla stnije 19. 7. 1854, Deželni v ladni list za Kr anjsko v ojvodino, št . 36/54, z dne 23. 8. 1854. 173 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 73, 74 in 75. 174 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 85. 301 Letnik 42 (2019), št. 2 to, da je dobil ci vilno službo; oblastv a so mor ala dajati prednost njego vi pr ošnji za zaposlitev.175 Leta 18 97 je izšel poseben pr edpis o super arbitraži pri or ožništvu. T a je odločala o nesposobnosti za službo zar adi hibe. O t em je odločala k omisija pri deželnem or ožniškem po veljstvu, štabni zdr avnik in oskr bni ur adnik pri pri- stojnem poveljstvu deželne obrambe.176 42. Dodatek na leta službovanja Prvi or ožniški zak on je ut emeljil tak o imeno vano službeno darilo [službe- ni dodat ek], ki g a je pr ejemalo moštv o od str ažmojstra na vzdol v letnih zneskih. Ti letni zneski so bili določe ni za v sak položaj posebej, ki so bili našt eti tak ole: stražmojster, k orporal, namestnik k orporala, tr obentač, or ožnik, pripr avnik, oskrbnik k onj in pri vatni služabnik. Za v sak položaj je bil določen letni znesek za prvi h šest let in zat em od sedmeg a leta dalje. Za prvih šest let je bil letni znesek od 18 do 4 goldinarje, od sedmeg a leta napr ej pa od 24 do 6 goldinarje v. Za primer naj na vedem, da je ta letni znesek za str ažmojstra znašal do šest let službe 18 goldinarje v, za nad sedem let službe pa 24 goldinarje v; za or ožnika pa 6 oziroma 9 goldinarjev.177 Drugi zak on je t o darilo imeno val dodat ek na leta nepr ekinjenega službo- vanja pri or ožništvu. T ako je za nad tri leta službe dobil 50 goldinarje v t ega do- datka, za nad šest let 100 goldinarje v, za nad 12 let 150 goldinarje v in za nad 18 let 200 goldinarje v na let o.178 T retji zak on takih določb ni v eč v seboval, pa je t o prepustil poznejšim uk azom.179 T o »službeno darilo« je bilo v r azličnih oblik ah kot dodat ek na službena leta pripadnik ov v arnostnih sil znano tudi v Kr aljevini Jugoslaviji, zvezni državi in je znano še danes. 43. Nagrade za uspešno delo orožnikov Za nena vadno zaslužna dejanja v službi so or ožniki dobili t e nagr ade: pi- sno poh valo, v ojaška ali ci vilna odlik ovanja za zasluge, napr edovanje na višjo službeno st opnjo. Za nek atera navadna službena opravila je lahk o pr ejel denar- no nagr ado. Nagr ade za prijetje dezert erjev so ur ejali v ojaški pr edpisi. Za prijet e obsojene ne vojaške osebe je pr ejel denarno nagr ado, od visno od višine zaporne kazni od eneg a do nad 15 let in za obsojeneg a na smrtno k azen. Pri t em je mor al mož de lovati v estno, na lastn o pobudo, ne po po velju. P odobno je v eljalo za ube- žnike iz zaporov, upoštevajoč pri višini nagrade tudi trajanje zaporne kazni.180 44. Omejitve za premestitve orožnikov Drugi or ožniški zak on je v seboval določbe o pr emestitvah častnik ov in moštva. Pr emestitve so bile le iz pomembnih službenih r azlogov. Štabne častni- ke in po veljnika deželneg a or ožništva je pr emestil cesar , druge častnik e pa mi- nister za deželno obr ambo, k o se je pos vetoval z deželn im pog lavarjem. P ovelj- nik or ožništva v deželi je imel pr avico pr emestitve za moštv o znotr aj t e dežele, kar je st oril al i na pr edlog okr ajnega ozir oma deželneg a političneg a oblastv a ali 175 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 77. 176 Gebhardt: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str. 159, 160. 177 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 78. 178 Postava od 26. 2. 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 38. 179 Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu, čl. 27. 180 Začasna organska postava žandarmerije, 1850, čl. 91 in 92. 302 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers z njego vim so glasjem. Pr emestitev moštv a v ok oliš dru gega deželneg a po velj- stva je smel uk azati minist er za deželno obr ambo.181 T retji zak on je bil g lede tega zelo kr atek: Pr emeščanje or ožniških častnik ov in moštv a smejo do voljevati le pomembni službeni razlogi.182 45. Dodatki orožnikom za določena službena opravila Zakon je leta 1876 za častnik e in moštv o določil, da dobijo za nad 24-urno odsotnost iz kr aja namestitv e dodat ek k str oškom za hr ano in stano vanje. T o jim je pripadalo tudi ob službenih pr emestitvah ali ob dr ugih izr ednih primerih, ko so mor ali k am odpot ovati. T o so podr obno ur ejali podzak onski pr edpisi, saj je bilo na ta način lažje obračunavati stroške te vrste, ki so se spreminjali.183 Temeljne skupine poklicnih prvin Menim, da je tr eba upošt evati 45 našt etih poklicnih prvi n v začetnem pr o- cesu oblik ovanja drža vnih poklicnih v arnostnih sil v času A vstrije ozir oma A v- stro-Ogrske. Bržk one bi se dalo poisk ati še k atero drugo , od visno zlasti od t ega, s kakšnega zornega kota kdo preučuje varnostne sile tedanje dobe. Te prvine profesionalizacije bi se dalo razvrstiti v več skupin, na primer: a) predpisani t emeljni pogoji za v stop med može posta ve in k dor jih ni izpol- njeval, sploh ni mogel nastopiti te službe; b) določila o začetnem, lahk o bi r ekli pripr avniškem šolanju, usposabljanju in iz popolnjevanju v enotah, o šolanju za k omandirje postaj, izpiti za pr e- hod str ažmojstrov k častnik om ali izpiti za pr ehod v ojaških častnik ov v orožniško službo itd.; c) določen socialni položaj mož posta ve, ki se je post opoma izboljše val in t o tem bolj, čim bolj je or ožništvo pridobi valo nek atere prvine ci vilnih dr- žavnih uslužbencev in izgubljalo vojaški ustroj; d) oblike po vezanosti med drža vnima v arnostnima silama in lok alno samo- upravo [občinami], deželnim in drža vnim zbor om, or ganizacijo drža vne uprave na pokrajinski in deželni ravni; e) tudi skr b za socialne r azmere upok ojenih mož posta ve, da se niso počutili kot odrinjeni; f) orožniško moštv o in častniki so bili lahk o r azporejeni v službo po celotni državi; če je nastala v arnostna potr eba, so bili lahk o začasno poslani v pomoč znotraj iste ali druge dežele; g) strokovna pomoč or ožništva ali policijskih str ažnikov pri gr aditvi celo- tne v arnostne ur editve v de želi ozir oma drža vi, zlasti občinskim str ažam, čuvajskemu osebju v poljedelstvu, gozdarstvu, lo vstvu, ribištvu, finančni straži, zasebnim detektivom itd.; h) veljala je ob veznost, da je or ožnik službo opr avljal določena leta, najpr ej deset ozir oma osem let , nat o pa štiri; po pr eteku t ega časa je službo lahk o podaljšal, jo prenehal ali odšel v drugo državno ali zasebno službo. Te sk upine poklicnih prvin so nastajale in se kr epile že v obdobju a vstrij- skega cesarstv a in so pomenile nenadomestlji v t emelj za v arnostne sile v po- 181 Postava od 26. februvarja 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 21. 182 Zakon z dne 25. decembra 1894. l. o žandarstvu, čl. 18. 183 Postava od 26. februvarja 1876, o c.-kr. žandarstvu, čl. 39. 303 Letnik 42 (2019), št. 2 znejših obdobjih naše zgodo vine. K o sem leta 2009 primerjal naše v arnostne sile od leta 1850 do 2009, sem opazil 30 podobnosti in razlik med njimi.184 Povzetek Opravljanje v arnostnih nalog je posta( ja)lo poklic v določenih družbenih razmerah. Te bi mogli razdeliti na splošne in posebne okoliščine, na primer: a) položaj drža vljana v družbeni sk upnosti je bilo tr eba pr avno določiti z najvišjim pr avnim pr edpisom drža ve, z usta vo, zlasti njego ve t emeljne pravice in svoboščine; b) povečalo se je št evilo pr epovedanih dejanj, ki jih dot edanje str ažno mo- štvo v gr aščinah in mestnih naseljih ni v eč mog lo ob vladovati, saj je bilo premalo usposobljeno ali celo neusposobljeno za te naloge; c) prepovedana dejanja je bilo tr eba pr avno določiti in t o obja viti, da se je z njimi seznanil širši krog državljanov; d) pravni pr edpis je mor al določiti mest o in v logo no vih v arnostnih sil v družbeni sk upnosti, zlasti t o, k akšne pr avice in dolžnos ti imajo možje po- stave pri opravljanju novega poklica; e) treba je bilo s pr edpisi določiti, k akšne socialne pr avice pripadajo or ožni- ku ali str ažniku, od osebnih pr ejemkov do letneg a dopusta pa tudi njiho- vim družinam; f) za t em je bilo tr eba ja vnost ob vestiti, da oblast išče može, primerne za novo v arnostno silo, in do ločiti, k akšne pogoje mor ajo izpolnje vati za sprejem v to službo (starost, zdravstveno stanje, izobrazba, morala itd.); g) predpisi so ur ejali notr anje odnose v v arnostnih silah, šolanje, usposa- bljanje t er izpopolnje vanje njiho vih pripadnik ov, napr edovanje it d. Me- nim, da je bilo za moštv o t e str aže zelo pomembni, k ako so mog li napr e- dovati v službi, kakšni pogoji so bili za to itd. Večino t eh zaht ev je v seboval v sakokratni t emeljni zak on o v arnostni sili, torej o or ožništvu ali policijski str aži, pr eostale pa so bile obja vljene v drugih ali nižjih pr avnih aktih. T ako je delo vanje or ožništva določalo v eč pr edpisov, od temeljnega zakona za tako varnostno silo do ukazov pristojnih ministrov. Poklic or ožnika ozir oma str ažnika se je v celoti izoblik oval po r evolu- cionarnem letu 1848, ki je pr elomilo s starim družbenim r edom t er u veljavil svobodnega drža vljana. Pr ej so se post opoma oblik ovale le posamezne r edke prvine t ega poklica, in sicer najpr ej za str ažno osebje, saj or ožništva še ni bilo. Naslednja obdobja naše zgo dovine so na ta t emelj iz cesarstv a dodajala tist o, kar je bilo potrebno za določeno obdobje. ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije SI AS 22, Policijska direkcija v Ljubljani SI AS 31, Namestništvo v Ljubljani SI AS 33, Deželna vlada v Ljubljani SI AS 1153, Deželno orožniško poveljstvo št. 12 v Ljubljani 184 Čelik: »Nek aj podobnosti in r azlik med našimi v arnostnimi silami od leta 1850 do danes«, str . 148–153.VIRI IN LITERATURA 304 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers ČASOPISNI VIRI Delo KronikaNovice, gospodarske, obrtniške in narodneRevija za kriminalistiko in kriminologijoVarstvoslovje LITERATURA Čelik, P avle: »Nek aj podobnos ti in r azlik med našimi v arnostnimi silami od leta 1850 do danes«. V: Revija za kriminalistiko in kriminologijo (2009), št. 2, str. 148–153. Čelik, P avle: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918) . Ljubljana: Z veza zgodo vin- skih društev Slovenije, 2005. Die Gendarmerie in Österreich 1849–1989 , Wien: Bundesminist erium für Inner es, 1989. Gebhardt, Helmut: Die Gendarmerie in der Steiermark von 1850 bis heute . Gr az: Leykam-Verlag, 1997. Grah, Matija: »Slovo žandarjev«, Delo, 2. julij 2005, str. 32. Hörmann, F ritz in Heszt era, Ger ald: Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich . Wien: Museum verein W erfen, Bundesminist erium für Inner es, Gendarme - riezentralkommando, 1999. Hribar, Dr agutin (ur .): Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske . Ljubljana: Dragutin Hribar, 1907. Kačičnik, Alenk a: »P oročila ljubljanskih policaje v o pr estopkih 1901–1914«. V : Kronika (1987), št. 3, str. 190–198. Lobnikar, Br anko in Modic, Ma ja: »Pr ofesionalizacija slo venske policije«. V : Var- stvoslovje (2018), št. 3, str. 286–308. Neubauer, F ranz: Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924) . Wien: Gendarme - rie-Jubiläumsfond, 1925. Oberhummer, Hermann: Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich . Band I., II.. Wien: Gerold & CO, 1937. Orožen, Fran: Vojvodina Kranjska . Ljubljana: Matica Slovenska, 1901. Prunk, Jank o: Slovenski narodni vzpon (1768–1992) . Ljubljana: Drža vna založba Slovenije, 1992. Skopec, Darja: »Sta vka v rudnikih T rbovlje-Hrastnik in Zagorje od 13. do 16. ja- nuarja 1958«. V : Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958 , Ljubljana: Ministrstv o za pravosodje, 2007. Skopec, Darja: »Sta vka v rudnikih T rbovlje-Hrastnik in Zagorje od 13. do 16. ja- nuarja 1958«. V : Hančič, Damjan in P odbersič, R enato (ur .): Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958 , Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje, 2007. Stergar, Rok: Slovenci in avstro-ogrske oborožene sile (1868–1914) [doktorska di- sertacija]. Ljubljana: Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2002. Tavzes, Miloš: Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. Wandruszka, A dam in Ur banitsch, P eter: Die bewaffnete Macht . Wien: V erlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1987. TISKANI VIRI IN ZAKONODAJA Cesarski uk az 20. 4. 1854. Deželni v ladni list za kr ajnsko v ojvodino, št . 21/54, z dne 30. 5. 1854. Gesetz und Die nst-Instruction für die k. k. Gendarmerie der im R eichsrathe v e- tretenen Königreiche und Länder. Wien: Aus der k. k. Hof-und Staatsdruckerei, 1876. 305 Letnik 42 (2019), št. 2 Gesetze, betr effend die Gendarmerie der im R eichsrathe v etretenen K önigreiche und Länder , samt Dur chführungsverordnungen, dann or ganische Bestimmungen und Dienstinstriction für diese Korps. Wien: Aus der k. k. Hof-und Staatsdruckerei, 1912. Kaiserliche V erordnung v om 8. Juni 1849, w omit die Errichtu ng einer Gendarme - rie im g anzen Umf ange des öst erreichischen Kaiserthums nach den angetr agenen Grun- dzügen genemigt wir d. Reichsgesetz-und Regierungsblatt für das Kaiserthum Österrei- ch, Jahrgang 1849, Wien 1850, št. 272, str. 297–300. Obravnave deže lnega zbor a Kr anjskega v Ljubljani od 26. 11.1873 do 13. 1. 1874. Ljubljana, 1874. Osnova za ur edbo policijskih oblastnij. Opr avilstvo cesarsk o-kraljevih policijskih oblastnij, Deželni zak onik in v ladni list za kr ajnsko kr onovino, št . 13/51, z dne 4. 4. 1851. Oznanilo c.-kr . deželneg a pr edsedstva za kr anjsko deželo od 31. mar ca 1866, št . 612/P., s k aterim se je policijsk o v odstvo v Ljubljani r azpustilo t er so pr ešle opr avila dr- žavne policije, od njeg a do zdaj oskr bovane, na pr edsedstvo deželne gosposk e, opr avila lokalne policije na mestno občino Ljubljansk o, ozir oma na mestni magistr at Ljubljanski, Zakonik in ukazni list za vojvodstvo kranjsko, št. 3/66, z dne 10. 4. 1866. Poduk za deželn o žandarmerij o, k ako službo opr avljati, Dunaj: Iz c.-kr . d vorne in državne tiskarne, 1851. Postava od 26. f ebruvarja 187 6, o c.-kr . žandarstvu za kr aljevine in dežele za- stopane v drža vnem zboru, Dr žavni zak onik za kr aljevine in dežele v drža vnem zboru zastopane, št. 7/76, z dne 29. 2. 1876. Postava od 27. 4. 1887 o v ojaški pr eskrbi v dov in sir ot po oficirjih in moštvu vojstva, v ojnega pomorstv a, deželne br ambe in črne v ojske, Drža vni zak onik, št . 18/87, z dne 30. 4. 1887. Ranglisten der k. k. Land wehr und der k. k. Gendarmerie,Wie n: A us der k. k. Hof- -und Staatsdruckerei, 1918. Razglas c.-kr . kr ajnskega pog lavarstva 8. a vgusta 1852. Pr enaredba § 4 osno ve uredbe policijskih oblastnij, Deželni zak onik in v ladni list za kr ajnsko v ojvodino, št . 43/52, z dne 24. 8. 1852. Razglas c.-kr . kr anjskiga pog lavarstva od 7. mal. serpana: zastr an pričetja deja v- nosti žandarme rije na Kr anjskem, Deželni zak onik in v ladni list za kr ajnsko kr onovino, št. 16/50, z dne 17. 7. 1850. Standesausweis der k. k. polit ischen Behör den und Or gane in Kr ain, nach dem Stande vom 1. Jänner 1917, Laibach 1917. Ukaz c.-kr . ministrstv a za notr anje stv ari z dne 26. 3. 1913, št . 3500/m. z. n. stv . o ustano vitvi policijsk ega r avnateljstva v Ljubljani, Deželni zak onik za v ojvodino Kr anj- sko, št. 7/13, z dne 31. 3. 1913. Ukaz v ojaškega ministrstv a 1. 8. 1852, Občni drža vni zak onik in v ladni list A vstri- janskega cesarstva, št. 49/52, z dne 13. avgusta 1852. Verordnungsblatt für die keiserlich-königliche Gendarmerie, Wien. 1876–1918. Začasna or ganska posta va žandarmerije v A vstrijanskem cesarstvu, Občni drža v- ni zakonik in vladni list Avstrijanskega cesarstva, št. 12/50, z dne 23. 3. 1850. Zakon z dne 14. 5. 1896, Državni zakonik, št. 27/96, z dne 19. maja 1896. Zakon z dne 2. junija 1912, s k aterim se določena opr avila kr ajne policije v dežel- nem st olnem mestu Ljubljani in v selskih občinah Most e, Zgornja Šišk a, Spodnja Šišk a in Vič odk azujejo posebnim ces arskim or ganom, Deželni zak onik za v ojvodino Kr anjsko, št. 18/12, z dne 10. 7. 1912. Zakon z dne 25. 12. 1894. l. o žandarstvu v kr aljevinah in deželah, zast opanih v državnem zbor u, Drža vni zak onik za kr aljevine in dežele v drža vnem zboru zast opane, št. 1/95, z dne 1. 1. 1895. 306 Pavel Čelik: Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica, str. 271–306 Članki in razprave || Articles and Papers WHEN GENDARME AND CONST ABLE ST ARTED TO BECOME A PROFESSION IN OUR TERRITORYOUR SECURITY FORCES IN THE PERIOD BETWEEN 1791 AND 1918 Security task s w ere becoming a pr ofession in certain so cial cir cumstanc - es. The latt er could be di vided int o gener al and special cir cumstances, f or e x- ample: a) the situation of a socia l community national had t o be leg ally defined with the hig hest leg al r egulations of the stat e, with constitution, especiall y their fundamental rights and freedoms; b) increase in the numb er of pr ohibited acts w hich could not be contr olled by the then constables in manors and ur ban agg lomerations as the y w ere not educat ed enoug h or w ere uneducat ed and thus unable t o perf orm these tasks; c) these pr ohibited acts had t o be leg ally specified and published in or der t o present them to a wider range of citizens; d) legal regulation had t o det ermine the place and r ole of new security f orc- es in so cial community , in particular w hat rig hts and duties shall la wmen enjoy and exercise in their profession; e) it w as necessary t o de fine with r egulations the rig hts that belong t o gen- darme or constable and their family, from remuneration to annual leave; f) then it w as necessary t o inf orm the public that the authority is looking f or men suitable f or the new se curity f orce, and those w ho w ould be willing to join men of la w had t o be inf ormed of the conditions under w hich the y could be recruited, such as age, health conditions, education, moral etc.; g) regulations go verned int ernal r elations in sec urity f orces, schooling, training, and further training of its members, promotion etc. I belie ve that it w as v ery important f or the t eam of constables t o kno w how t o ad vance in their job, w hat ar e the conditions et c. Most of these r equire- ments w ere included in the r espective basic la w on security f orce, and ther efore on gendarmer ie or police constabulary , w hile other r equirements w ere pub- lished in other or lo wer leg al acts. The oper ation of gendarmerie w as thus go v- erned b y se veral r egulations, fr om basic la w f or such sec urity f orce t o behests of competent minist ers. The pr ofession of gendarme or constable w as complet ely formed aft er the r evolutionary y ear of 1848 w hich br oke with the old social order and established a fr ee citizen. Pr eviously, onl y r are indi vidual elements of this pr ofession w ere gr adually shaping, starting wit h constables as gendar- merie did not y et e xist. The f ollowing periods of our hist ory had built upon the foundation from the Empire everything necessary for a certain period.SUMMARY 307 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: Valentin Stanič, Goriška, 19. stoletje, črne koze, vakcinacija Key-words: Valentin Stanič, Gorizia region, 19th century, smallpox, vaccination1.01Izvirni znanstveni članek UDK 929Stanič V.:614.47(497.473)"1802/1819" Prejeto: 29. 9. 2019 Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik « TATJANA M. PETERLIN NEUMAIER dr. naravoslovnih ved Breslauer Straße 58, DE-85748 Garching, Nemčija e-pošta: tanja_pn@gmx.de Izvleček Prispevek obr avnava Stanič evo delo vanje k ot »zdr avnik«. Za časa s vojega pastirovanja na Banjšicah in v R očinju (1802–1819) je v ečkrat cepil pr oti črnim k ozam. K er ni imel primerneg a kiruršk ega noži čka, je vnašal serum kar s trni. Uspelo mu je v akcinirati nad 1000 ljudi, v ečinoma otr oke, in jih na ta način ob varovati ne samo pr ed smrtjo, ampak tudi pr ed iznak aženjem in oslepitvijo od te nevarne bolezni. Abstract VALENTIN STANIČ WAS ALSO A »PHYSICIAN« This article describes V alentin Stanič’s acti vity as a »ph ysician«. He w as a Catholic pries t. While servi ng the communities on Ba njšice and in R očinj (1802–1819) he has v accinated ag ainst smallpo x se veral times. Inst ead of a surgical knif e, w hich he didn ’t ha ve, he used thorns t o appl y the v accine. He succeeded in inoculating mor e than 1000 people, most of them childr en, and in this w ay pr otected them not onl y fr om death, but also fr om disfigur ation and/or blindness by this dangerous disease. 308 Tatjana M. Peterlin Neumaier: Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik«, str. 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers Valentin Stanič je bil po poklicu duho vnik. Rodil se je 12. 2. 1774 k ot kmečki sin v Bodr e- žu pri Kanalu. Deset let s vojega ži vljenja (1792– 1802) je pr eživel v Salzbur gu, kjer je najpr ej obiskoval gimnazijo, nat o pa študir al filozofijo in bogoslovje. P o vrnitvi v dom ovino je 1. 10. 1802 nastopil s vojo prv o službo k ot k ooperator v Ka- nalu, kjer je ostal manj k ot d va meseca. Nat o je šest in pol let (1802–1808) pastir oval k ot k aplan na Banjšicah in deset in pol let (1808–1819) k ot vikar v R očinju. Dne 26. 7. 1819 g a je goriški šk of Jožef Ba lant imeno val za st olnega k anonika v Go- rici, kjer je de loval do s voje smrti. T oda Stanič ni bil le pr edan dušni pastir , t emveč tudi izvrst en gornik – danes v elja za začetnik a moderneg a alpinizma v V zhodnih Alpa h –, pesnik, učit elj, narodni pr eporoditelj, tisk ar, umni kmet ovalec, zavetnik g luhonemih – po njego vi zaslugi so leta 1840 ustano vili g luhonemnico v Gorici –, in ži vi- novarstvenik – leta 1846 je ustano vil prv o dru- švo pr oti mučenju ži vali v a vstrijski monar hiji . Na Ban jšicah in v R očinju je dajal s vojim f aranom tudi zd ravstvene nas vete in jim nudil zdr avstve- no pomoč. Udejstv oval se je celo k ot »zdr avnik«, kajti v ečkrat je pr oti črnim k ozam cepil pr edvsem otroke, k er pa ni imel prime rnega kiruršk ega no- žička, je cepil kar s trnom.1 Črne koze in zaščitno cepljenje Pred u vedbo zaščitneg a cepljenja pr oti čr- nim k ozam so po E vropi v edno zno va r azsajale epidemije črnih k oz, ki niso prizanesle našim krajem. V v elikem št evilu so jim v edno zno va podlegli pr edvsem najšibk ejši, t o je otr oci. V Aziji so že pr ed mnogo st oletji poznali in izv ajali v ari- olacijo, t o je namerno ok uženje zdr avega z vno- som malenk ostne k oličine k užnine iz gnojneg a mehurčka bol nika z blago oblik o črnih k oz. Pri tem načinu zaščitneg a cepljenja je pacient obi- čajno dobil la hko oblik o čr nih k oz, v časih pa je resno zbolel in celo umr l. T a način cepljenja je bil nevaren tudi zat o, k er je pacient do ozdr avitve ostal nalezlji v. V 18. st oletju se je izv ajanje v ario- lacije r azširilo tudi po E vropi, a je ostalo omejeno na višje sloje.2 Na Gorišk em jo je u vedel in nat o uspešno izv ajal v odja tam kajšnje zdr avstvene službe dokt or Ant on Muznik (1726–1803), r ojen na Mostu na Soči.3 Leta 17 75 je po lastni izja vi cepil obe hčeri in edineg a sina gr ofa Str assoldi- 1 Peterlin Neumaier: Valentin Stanič. 2 Falk, Weiß: »Hier sind die Blattern«, str.164–166. 3 Marušič: Zaslužni zdravnik, str. 41. Portret Valentina Staniča. Purtscheller: Zur Entwicklungsgeschichte des Alpinismus und der alpinen Technik, str. 100. 309 Letnik 42 (2019), št. 2 ja s člo veškimi k ozami po met odi očeta ang leške medicine Thomasa S ydenhama (1624–1689),4 kot jo je upor abljal in opis al ang leški zdr avnik Thomas Dimsdale (1712–1800)5.6 Zaščitno cepljenje je postalo nene varno in splošno izv edljivo šele z odkr itjem kr avjega ce- piva. Iz imena le-t ega, pr avilneje iz imena virusa, ki po vzroča kr avje k oze, »v ariola v accina« (lat . vaccinus, -a je 'kr avji, -ja '), izvir a beseda vakcina- cija in v elja danes za zaščitno cepljenje nasploh. Angleški zdr avnik E dward Jenner (1749–1823) ni edini ugot ovil, da so ljudje, ki so pr ebole- li kr avje k oze, imuni pr oti črnim k ozam, je pa prvi sist ematično pr eučil in dok azal ef ektivnost kravje v akcine. Leta 1798 je s voje izsledk e obja- vil v epohalnem delu An Inquiry into the Causes and Effects of the Variolae Vaccinae, Or Cow-Pox (Raziskava o vzrokih in posledicah kravjih koz ), ki g a je izdal na lastne str oške.7 V est o njego vem spoznanju se je blisk ovito r azširila po E vropi. Naslednjega leta je Jennerje v spis na Dunaju izšel v latinsk em pr evodu. Ist ega leta (1799) je vodja zdr avstvene službe v Spodnji A vstriji P a- scal F erro (1753–1809) pr ešel na upor abo cepi- va iz kr avjih k oz, ki g a je k ar v na vadnem pismu, v pr eji, pr epojeni z v akcino in pritrjeni na listu papirja, dobil od Jennerja njego v k olega, dunaj- ski zdr avnik Jean de C arro (1770–1857). T ega sta nat o oba zdr avnika upor abljala, r azmnože - vala in r azpošiljala. Občasno sta g a pomladila z novim cepi vom iz Ang lije.8 Leta 1801 je kirur g Vinzenc K ern (1760–1829) u vedel v akcinacijo v Ljubljani,9 v erjetno tudi Muznik k ot r azgledan in napreden mož v Gorici. Cepivo je bila k užnina iz nek aj dni starih gnojnih mehur čkov. T o so nanesli na bombažno nit ali pr ejo, jo posušili in r azpošiljali zdr avni- kom in r anocelnikom. Ti so s t em cepi vom obi- čajno cepili eneg a otr oka ali v eč, a ne samo na enem mestu k ot na sliki, t emveč na v eč mestih. Po nek aj dneh so k užnino iz gnojnih mehur čkov cepljenih otrok uporabili k ot cepivo za druge pa- ciente. Pri t em načinu r azmnoževanja cepi va je obstajala ne varnost pr enašanja bolezni, ki so jih 4 Thomas Sydenham. 5 Leta 1767 je v Londonu izšlo epohalno delo Thomasa Dimsdala The present metod of inoculating for the small pox (Sedanja metoda inokulacije proti črnim kozam ). Za- radi v elike odme vnosti je knjig a še ist ega leta doži vela več ponatiso v in bila pr evedena v št evilne tuje jezik e. Thomas Dimsdale. 6 Musnig: Clima Goritiense , str. 98–99, 125–137. 7 Falk, Weiß: »Hier sind die Blattern«, str. 166–167. 8 Flamm, Vutuc: Geschichte, str. 266–268. 9 Zupanič Slavec: Zgodovina, str. 68.Mesto cepilnega vboda z rdečino. Ferro: Über den Nutzen der Kuhpockenimpfung, str. 28. 310 Tatjana M. Peterlin Neumaier: Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik«, str. 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers imeli prvi cepljenci. Od t eh so bile najne varnejše tuber kuloza, hepatitis in spol- ne bolezni.10 Ker je pri hudih epidemijah črnih k oz umr l sk oraj v sak drug otr ok in k er se je iz kazalo, da je cepljenje s kr avjimi k ozami uspešno zaščitno sr edstvo, je oblast želela u vesti splošno v akcinacijo pr ebivalstva. Izdajala in r azpošiljala je okrožnice, ki so pozi vale k v akcinaciji. Zdr avstvo je v časopisih in br ošurah r az- širjalo v est o nene varnem no vem zaščitnem cepljenju . K ern je zat o leta 1803 napisal in na lastne str oške izdal v Ljubljani pr opagandno br ošuro Aufruf an die Bewohner Krains zur allgemeinen Anname der Kuhpocken-Impfung (Poziv prebivalcem Kranjske k splošnemu sprejetju cepljenja s kravjimi kozami ).11 T udi tržaška zdr avnika P ogačnik in Garzar olli sta še ist ega leta napisala br ošuro Is- truzione sulla Vaccina: dedicata agli abitanti di Trieste (Pouk o kravjih kozah: za prebivalce Trsta ) in jo na lastne str oške izdala in širila med ljudmi.12 A vtorji so v s vojih br ošurah opisali od kritje kr avjih k oz za zaščit o pr oti črnim k ozam, pri- pravo cepi va in način cepljenja t er na vedli tudi št evilo uspešno cepljenih oseb, pomisleke ljudi proti cepljenju ... Pozivi v časopisih in br ošure o pr ednostih v akcinacije so doseg li pisme- ne ljudi, a v ečina pr ebivalstva je bila nepismena. Zat o g a je bilo t ežje doseči, predvsem pa izr edno t ežko pr epričati o k oristnosti v akcinacije. Cepljenje je bilo skregano z v erskim pojmo vanjem ljudstv a, ki si nik akor ni mog lo pr edstavljati in r azumeti, da je namerna pr esaditev po vzročitelja bolezni v člo veško t elo po- trebna za imunizacijo pr oti bolezni. Ljudje so bili pr epričani, da s takim pose- gom naspr otujejo božji v olji. Zat o je pos vetna oblast zadala nalogo duho vnikom, naj poučijo lju dstvo o k oristnosti in dobrih posledicah cepljenja, naj odpr avljajo njegov odpor in strah in naj preganjajo njegove vraževerske zadržke.13 Oblast je pose bno v času epidemij pozi vala pr ebivalstvo k cepljenju. Na začetku 19. st oletja so v letih 1801, 1806 in 1807 epidem ije črnih k oz pr eplavile naše kr aje k ot posledice v ojaških pohodo v med napoleonskimi v ojnami.14 Od leta 1797 dalje so v t eku v ojne vihr e a vstrijske in fr ancoske čet e v edno zno va korakale po Soški dolini in pr ebivalstvu po vzročale v eliko trpljenja in šk ode. De- cembra leta 1805 so F rancozi dok ončno zasedli Gorišk o in jo obdržali do k onca leta 1813, od oktobra leta 1809 dalje kot del Ilirskih provinc.15 Staničeva vakcinacija na Banjšicah in v Ročinju Avstrijska v lada na Dunaju je s voje odr edbe in uk aze pošiljala deželnim vladam, ti pa napr ej lok alnim upr avnim or ganom. Okr ožni ur adi so šk ofijskim ordinariatom nar očali, naj jih duho vništvo spor oči in r azloži ljudstvu. Dv orna pisarna je 30. 6. 1804 izdala pomemben dekr et, s k aterim je uk azala izdajo ti- skanih ob vestil staršem, v k aterih ne samo h valijo pr ednosti v akcinacije, t emveč tudi vnet o pozi vajo starše, naj cepijo s voje otr oke. Deželne oblasti naj dajo ob- vestila pr evesti v tamk ajšnje jezik e, nat o pa naj jih r azpošljejo duho vnikom, da jih ti izr očijo staršem pri krstu. Če so slednji nepismen i, naj jim duho vniki v se- bino r azložijo. P oleg t ega naj duho vniki ob v saki primerni priložnosti s prižnice opominjajo starše, da je njiho va dolžnost skr beti za zdr avje s vojih no vorojenih otrok in jih zaščititi pr oti tak o ne varni bolezni, k ot so črne k oze.16 Domne vam, da je pr eteklo k ar nek aj mes ecev, pr eden so na vedena ur adna ob vestila prispela 10 Falk, Weiß: »Hier sind die Blattern«, str. 172. 11 Kern: Aufruf. 12 Istruzione. 13 Falk, Weiß: »Hier sind die Blattern«, str. 175–177. 14 Studen: Garje, str. 157. 15 Grafenauer: Zgodovina , str. 149–179, 205–207. 16 Dekret: str. 171–174. 311 Letnik 42 (2019), št. 2 v goriš ki k onzistorij. Prv o t ozadevno okr ožnico, ki so ji bila got ovo priložena ob vestila, je ta r az- poslal 9. 4. 18 05, t orej v času, k o je bil Stanič že tretje let o k aplan na Banjšicah, drugo 30. 6. 1806, tretjo pa 14. 4. 1807.17 Prepričana sem, da je Sta- nič tak oj po pr ejemu prv e okr ožnice z v elikim zanimanjem pr ebral v sebino ur adnega ob vestila, namenjenega staršem, in se z v eliko gor ečnostjo posvetil nar očenemu delu. Zdelo se mu je smisel- no. Že za časa s vojega študija v Salzbur gu je leta 1800 doži vel epidemijo črnih k oz in se v erjetno tudi se znanil s prizade vanjem oblasti za v akci- nacijo pr ebivalstva in s cepljenjem samim.18 Na Banjšicah je zelo v erjetno odpr avljal pomislek e svojih f aranov, vnet o h valil pr ednosti cepljenjain jih pozi val k t emu. Mogoče si je celo naba vil eno od br ošur, ki so jih izdali K ern, P ogačnik in Gar- zarolli, da z na vedbo uspešnih primer ov v akci- nacij podkr epi s voje prizad evanje. Got ovo mu je uspelo pr epričati v eliko kmet ov, da pustijo s voje otroke cepiti pr oti črnim k ozam, a za izv edbo je potreboval zdravniško pomoč. Nobenega podatk a ni o t em, k daj je Stanič cepil otr oke pr oti črnim k ozam. V emo le, da jih je cepil na Banjšicah in v R očinju.19 Pr edpostavljam, da se je lotil t ega dela, k er na Banjšicah ni bilo ne cepiva ne zdr avstvene osebe, ki bi lahk o izv edla inokulacijo.To so zdr avniki v erjetno izv ajali le ob določenih t erminih v mestih in v ečjih naseljih. Ker kmetje niso hot eli nositi s vojih no vorojenih otrok na oddaljeno cepilno mest o, je Stanič k ot mož de janj vz el zade vo v s voje r oke. Domne vam, da je nek aj močnih in zdr avih star ejših otr ok od- peljal na cepljenje v Kanal ali pa celo v štiri ur e hoda oddaljeno Gorico. Nat o je čez nek aj dni na Banjšicah lahk o od vzel k užnino iz gnojnih me- hurčkov t eh prvih cepljence v in z njo cepil druge otroke. Ni imel primerneg a primerneg a nožičk a za cepljenje, zat o je serum vnašal k ar s trnom. To pr oceduro je pona vljal, dokler ni cepil v seh otrok, katerih starši so privolili v vakcinacijo. Okrožnico s pozi vom k cepljenju, ki jo je goriški k onzistorij r azposlal 13. 5. 1809,20 je pr e- jel Stanič že v R očinju, kjer je dober mesec pr ej (7. 4. 1809) nast opil s vojo no vo službo k ot vik ar. Ker je fr ancoska oblast post opoma omeje vala vpliv cer kve – ta naj bi skr bela le za v erske po- trebe drža vljanov – sčasom a ni v eč upor abljala duhovščine za r azglaševanje s vojih okr ožnic in odlokov. T e so ob nedeljah pr ed cer kvijo oznanja- 17 ASAG, EPOEG 1805, 1806, 1807. 18 Doutrepont: Nachrichten, str. 378–380. 19 [Levec]: Valentin Stanič, str. 17. 20 ASAG, EPOEG 1809.Okrožnica goriškega ordinariata z dne 14. 4. 1807, v katerem naroča duhovništvu, naj s prižnice hvali prednosti vakcinacije in poziva starše, naj cepijo svoje otroke. ADG, Atti cancellereschi, 1807. 312 Tatjana M. Peterlin Neumaier: Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik«, str. 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers li župani.21 V erjetno zat o za časa Ilirskih pr ovinc (1809– 1813) goriški k onzisto- rij ni r azposlal v eč nobene t ozadevne okr ožnice. T udi poznejših okr ožnic nisem zasledila v Nadškofijskem arhivu v Gorici razen ene, odposlane 6. 3. 1818.22 Stanič je menda v R očinju s še v ečjo vnemo cepil otr oke pr oti črnim k o- zam k ot na Ba njšicah. Cepljenje pod fr ancosko oblastjo tak o k ot pod a vstrijsko ni bilo ob vezno, r azen za v ojake od leta 1804 dalje,23 t oda fr ancoska oblast si je bolj smotrno k ot a vstrijska prizade vala za splošno v akcinacijo pr ebivalstva. V Franciji so že leta 1800 začeli ustana vljati zdr avstvena društv a za popularizaci - jo v akcinacije. Zdr avstvene službe v v seh v ečjih mestih so mor ale imeti v zalogi cepivo. V arovance v seh drža vnih ustano v so v akcinirali, ostalo pr ebivalstvo pa so vnet o pozi vali k cepljenju in g a vzpodbujali z dobrimi zg ledi.24 Zdr avniki in lekarnarji so za v sako uspešno cepljenje dobili denarno nagr ado v višini 3 fr an- kov, cepljencem pa so izsta vili cepilna potr dila.25 Videt i je, da fr ancoska oblast ni naspr otovala, da Stanič nadaljuje s cepljenjem pr av zar adi št evilnih izk ušenj s t em opr avilom. P o odhodu F rancozov okt obra 1813 in vrnitvi pod a vstrijsko oblast je ta v erjetno spet u veljavila odr edbo iz leta 1806, po k ateri je bilo do- voljeno v akcinirati le zdr avnikom, r anocelnikom in padarjem.26 Ne v emo, ali je smel Stanič še napr ej cepiti pr oti črnim k ozam. P o njego vi lastni izja vi v dopi- su mar kizu de Mont ecuccoli z dne 4. 1. 1830 je v času s vojega pastir ovanja na Banjšicah in v R očinju hodi l od v asi do v asi in na lastn e str oške cepil v eč k ot 1000 lj udi27 in jih na ta način ob varoval ne samo pr ed smrtjo, ampak tudi pr ed iznakaženjem in oslepitvijo od črnih koz. 21 Mal: Zgodovina , str. 92–93, 141–147. 22 ASAG, EPOEG 1818. 23 Tega leta je dal Napoleon v taboru pri Boulogne-sur-Mer cepiti pr oti črnim k ozam v se v ojake svoje v elike armade, ki je imela okr og 60.000 mož. P oleg t ega je zapo vedal v akcinacijo v seh bodočih rekrutov. Biraben: La diffusion, str. 274. 24 Številni župani so dali javno cepiti svoje otroke. Dne 11. 5. 1811 je bil ja vno cepljen Napoleo- nov sin, star komaj 52 dni. Biraben: La diffusion, str. 270–274. 25 Zupanič Slavec: Zgodovina zdravstva , str. 70. 26 Falk, Weiß: »Hier sind die Blattern«, str. 173. 27 ASAG, Cartella sacerdote. Staničeva navedba svojega cepljenja proti črnim kozam. Staničev dopis markizu de Montecuccoli, 4.1.1830. ASAG, Cartella Sacerdote. 313 Letnik 42 (2019), št. 2 ARHIVSKI VIRI ASAG – Archivio storico dell‘ Arcidiocesidi Gorizia, Fondo della Curia Arcivescovi- le di Gorizia • ASAG, Cart ella sacer dote, Pr atiche dal documenti: Stanig. Staniče v dopis mar kizu de Montecuccoli, 4. 1. 1830. • ASAG, Atti cancellereschi, Cartella 165, Anno 1807. • ASAG,Expeditorum Pr otocollum Officii Episcopalis Goritiensis (=EPOEG)1805, 1806, 1807, 1809, 1818. INTERNETNI VIRI Thomas Dimsd ale: https://en.wikipedia.or g/wiki/Thomas_Dimsdale. Pridoblje - no 16. 9. 2019. Thomas S ydenham: https://en.wikipedia.or g/wiki/Thomas_Sydenham. Prido- bljeno 16. 9. 2019. LITERATURA Biraben, Jean-Noël: La diffusion de la v accination en F rance au XIX e siècle. V : Annales de Bretagne et des pays de l’Ouest , 86 (1979), št. 2, str. 265–276. Dekret der v ereinten Hofk anzlei v om 30. Junius, an sämtliche Länderst ellen. V : Sr. k.k. Majestät Franz des zweyten politische Gesetze und Verordnungen für die Österreichi- schen, Böhmischen und Galizischen Erbländer, Jahrgang 1804 , 21 (1807), str. 171–174. Doutrepont, Joseph: Nachricht en über die K uhpocken über haupt und die Im- pfung derselben in Salzbur g insbesonder e. V : Intelligenzblatt von Salzburg , 2 (1801), str. 378–380. Falk, Sabine, W eiß, St efan: »Hier sind die Blatt ern«. V : Mitteilungen der Gesell- schaft für Salzburger Landeskunde , 131 (1991), str. 163–185. Ferro, P ascal Joseph: Über den Nutzen der Kuhpockenimpfung . Wien: F .J. R ötzel, 1802. Flamm, Heinz, V utuc, Christian: Geschicht e der P ockenimpfung in Öst erreich. V : Wiener klinische Wochenschrift , 122 (2010), str. 265–275. Grafenauer, Bogo: Zgodovina slovenskega naroda , V . knjig a. Ljubljana: Drža vna založba Slovenije, 1974. Istruzione sulla V accina dedicata ag li abitanti di T rieste. 8. T rieste, 1803, pr esso Gasparo W eiss. 51 Seit en. V : Annalen der Literatur und Kunst in den österreichischen Sta- aten, 3 (1804), 2. del: Intelligenzblatt , št. 12, str. 94–95. Kern, Vinzenz: Aufruf an die Bewohner Krains zur allgemeinen Anname der Kuh - pocken-Impfung . Laibach: Gassler, 1803. Klinar, Stank o (ur .): Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah . Ljubljana: Pla- ninska zveza Slovenije, 2000. [Levec, F ran –] P aulus: Valentin Stanič, Feuilleton iz Soče . Gorica: Vikt or Dolenec, 1873. Mal, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba . Ce lje: Družba s vetega Mohorja, 1928. Marušič, Br anko: Zaslužni zdr avnik Ant on Muznik. V : Slovenska kronika XIX. sto - letja, 1800–1860 . Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 41. Musnig, Antonio: Clima Goritiense . Gorica: Valerio de Valeriis, 1781. Peterlin Neumaier , T atjana M.: V alentin Stanič (1774–1847), pr eroditelj, vzgoji- telj in dobr otnik. V : Oset , Željk o (ur .): Goriški izobraženci skozi zgodovino . No va Gorica: VIRI IN LITERATURA 314 Tatjana M. Peterlin Neumaier: Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik«, str. 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers Univerza v No vi Gorici, 2018, str . 26–49.[Int ernetni vir: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-C8SR5054 ]. Purtscheller, Lud wig: Z ur Entwicklungsgeschicht e des Alpinismus und der alpi- nen T echnik. V : Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins , 25 (1894), str. 95–176. Studen, Andr ej: Garje in nek atere druge bolezensk e nadloge. V : Slovenska kronika XIX. stoletja , 1800–1860 . Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 157. Valentinčič, Ma rko (ur .): Valentin Stanič, Cerovščkov gospod. No va Gorica: E duca, 2009. Zupanič Sla vec, Z vonka: Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Ljublja- na: Slovenska matica, 2017. VALENTIN STANIČ WAS ALSO A “PHYSICIAN” Valentin Stani č w as born on F ebruary 12, 1774 as a peasant son in Bodr ež near Kanal in the Gorizia r egion. Aft er studies in Salzbu rg (1792–1802), w here he w as or dained as a Catholic priest , he r eturned home. In the y ears 1802–1819 he serv ed the communities on Banjšice and in R očinj and aft er being named canon of the ar chdiocese of Gorizia in 1819 he serv ed the ar chdiocese till his death on April 27, 1847. He w as not onl y a dedicat ed priest , but also an e xcel- lent mountain eer (he is consider ed t o be the pioneer of modern alpinism in the East ern Alps), poet , t eacher, champion of Slo venian national r ebirth, print er, skilled f armer, pr otector of the deaf (he w as par amount in f ounding of the In- stitute f or the Deaf in Gorizi a in 1840), and of animals (in 1846 he f ounded the first society for the protection of animals in the Austrian empire). Smallpox epidemics had fr om times immemorial caused hundr eds of thousands of deaths and left those w ho survi ved scarr ed and oft en blind. The eradication of smallpo x beg an in 1798 with the publication of E dward Jenner’s seminal w ork An Inquiry into the Causes and Effects of the Variolae Vaccinae, Or Cow-Pox. The use of his method – v accination – r apidly spr ead acr oss the w orld. The go vernment of the A ustrian Empir e stri ved t o get its subjects, in par- ticular childr en (their mortality w as e xtremely hig h), v accinated ag ainst small- pox. It issued decr ees and notices t o this eff ect; new spapers published articles prizing the benefits of v accination and ur ged its perf ormance. Ho wever, t o r each the majority of the population, w hich w as illit erate, r ecourse t o cler gy as mes- sengers w as necessary . E cclesiastical authorities f orwarded decr ees and notic- es is sued b y w orldly authorities t o parish priests, w ho then r ead and e xplained them t o their illit erate paris hioners. In the y ears 1805 , 1806, 1807, 1809, and 1818, the ar chdiocesan chancery in Gorizia sent off cir cular lett ers pr omoting vaccination. I am con vinced that on his r eception of the first cir cular lett er of April 9, 1805, Stanič immediat ely beg an e xtolling the benefits of v accination t o his peasant flock. Because the near est medical doct or w as se veral hours’ w alk away, he t ook the matt er int o his o wn hands. He pr ocured himself the v accine and inoculat ed all the childr en w hose par ents had consent ed t o the pr ocedure. Instead of a sur gical knif e, w hich he didn ’t ha ve, he used thorns t o appl y the v ac- cine. He continued this acti vity as a »ph ysician« f or man y y ears; he w alked fr om village t o village and at his o wn cost succeeded in inoculating mor e than 1000 people, most of them childr en, and in this w ay pr otected them not onl y fr om death, but also from disfiguration and/or blindness by this dangerous disease.SUMMARY 315 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: zapuščinski popis, platno, sukno, volna, preja, srajca, hlače, krilo z životkom, rekonstrukcijske skice in slike, Motnik, Zgornji Motnik Key-words: Succession inventory, linen, cloth, wool, yarn, shirt, trousers, skirt with bodice, reconstruction drawings and paintings, Motnik, Zgornji Motnik1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 391(497.4Motnik)"1800/1850" Prejeto: 12. 9. 2018 Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik MARIJA MAKAROVIČ upokojena dr. etnologije z etnografijo Adamičeva 15, SI-1000 Ljubljana JANA DOLENC akademska slikarka Kamno 13, SI-5220 Tolmin Izvleček Raziskava je nastala na pobudo Marjana Semprimožnik a, pr edsednika T uri- stičnega društv a Motnik, ki je tudi omogočilo r aziskavo. Njego va želja je bila, da bi bila v r aziskavi obdelana le oblačilna podoba pr ebivalcev tr ga Motnik. Toda pr edhodno r aziskovanje je pok azalo, da se v ečina doslej znanih oblačil- nih vir ov nanaša pr edvsem na naselja, ki tv orijo današnjo Kr ajevno sk upnost Motnik. Abstract ON THE WAY TO COUNTRY AND BOROUGHLY CLOTHING IMAGE IN THE FIRST HALF OF THE 19TH CENTURY IN TODAY'S MOTNIK LOCAL COMMUNITY This r esearch ar ose fr om an initiati ve of Marjan Semprimožnik, the pr esi- dent of the Motnik T ourism Society , w hich made this r esearch possible. It was his wish that onl y clothing image of r esidents of Motnik bor ough w as addressed in the r esearch. Ho wever, the pr evious r esearch sho wed that most sources on clothing cultur e kno wn so f ar r elate t o settlements f orming t o- day's Motnik Local Community. 316 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Uvod Raziskava Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik je nastala na pobudo Marjana Sem- primožnika, pr edsednika T urističnega društv a Motnik, ki je tudi omogočilo r az- iskavo. Njego va želja je bila, da bi bila v r aziskavi obdelana le oblačilna podoba prebivalcev tr ga Motnik. T oda pr edhodno r aziskovanje je pok azalo, da se v ečina doslej znanih oblačilnih vir ov nanaša pr edvsem na naselja, ki tv orijo današnjo Krajevno sk upnost Motnik. Zat o je bil spr ejet pr edlog podpisane, da bi pr edsta- vila oblačenje moških in žensk iz kmečk ega in tršk ega ok olja; pot emtakem iz naselij, ki tv orijo današnjo Kr ajevno sk upnost Motnik. T o pa so poleg Motnik a še Bela, Okrog pri Motniku, Špitalič, Zajasovnik in Zgornji Motnik. V r aziskavi so upošt evani poleg r edkih tisk anih vir ov pr edvsem z oblače- njem po vezani ar hivski viri. Oboji so omogočili izdela vo pr edlogov, na podlagi katerih je ak ad. slik arka Jana Dolenc naslik ala r ekonstrukcijske skice in slik e pražnje letne in zimsk e mošk e oblek e v kmečk em ok olju Zgornjeg a Motnik a in vsakdanje ter pražnje ženske obleke v trgu Motnik v prvi polovici 19. stoletja. Vsebina predlogov temelji na: • zapuščinskih in izr očilnih popisih, t . i. in ventarjih iz prv e četrtine 19. st o- letja; • opisu mošk e pr ažnje oblek e v Zgornjem Motnik u in opisu žensk e v sakda- nje obleke v Motniku sredi 19. stoletja ter • primerjalnih slik ovnih virih iz prv e polo vice 19. st oletja o oblačenju v kmečkem ok olju na alpsk em oblačilnem območju, ki je v ključevalo tudi naselja današnje Krajevne skupnosti Motnik in Motniku bližnje kraje. Večina pr ebivalcev Motnik a, ki je leta 1423 postal tr g, se je v pr eteklih st o- letjih ukv arjala z r azličnimi, pr edvsem oblačenju namenjenimi obrtmi. Pr ebival- ci, ki so spadali pod okrilje Imenja Zgornji Motnik, pa so se pr etežno ukv arjali s poljedelstvom in živinorejo. V tr gu Motnik se je ob pr evladujoči usnjarski obrti, ki je k oreninila v saj že v 15. st oletju, u veljavljala tudi če vljarska, klobučarsk a, krznarsk a, str ojarska, suknarska in tk alska obrt . V začetk u 19. st oletja je bilo v Motnik u še ži vo bar- varstvo, tk alstvo in klobučar stvo, ki pa je že v drugi polo vici 19. st oletja zamr lo. V 20. stoletju sta sčasoma zamrla tudi strojarstvo in usnjarstvo. V matičnih knjig ah župnije Motnik so v prvi polo vici 19. st oletja nek ajkrat omenjeni motniški oblačiln i obrtniki. Na vajam nek aj primer ov za Motnik oz. Trg, kot je navedeno v matičnih knjigah. • V T rgu št . 11 se je 9. 8. 1825 r odil Lo vrenc očetu Matiji Kajbiču in mat eri Mariji rojeni Lavrač. Njegov prvi boter je bil irhar Matevž Kovšek.1 • V T rgu št . 34 sta se 2. 2. 183 1 por očila Mat evž Hacin in Magdalena Mati- jovc. Za prvo pričo je bil usnjar Janez Humar.2 • V T rgu št . 10 sta se 17 . 7. 18 31 por očila Jak ob Sli vca, 22 letni sin krznarja in 25 letna Cec ilija r ojena Berv ar. Za prv o pričo je bil usnjar Ant on Gla vič.3 • V T rgu št . 22 se je 20. 6. 1835 r odil Janez Krstnik, zak onski sin Gr egor- ja Gomičarja in Katarine r ojene Grilc. Bot er je bil usnjar Ant on Gla vatič, botra pa klobučarka oz. žena klobučarja Terezija Prešeren.4 • V T rgu št . 46 se je 11. 12. 1836 r odila Lucija. Njen oče je bil če vljar Luk a Bervar.5 1 SI NŠAL, Motnik R 1835: str. 1. 2 SI NŠAL, Motnik R 1817: str. 9. 3 SI NŠAL, Motnik R 1817: str. 9. 4 SI NŠAL, Motnik R 1817: str. 39. 5 SI NŠAL, Motnik R 1835: str. 2. 317 Letnik 42 (2019), št. 2 • V T rgu št . 38 se je 27. 5. 183 6 r odila Magdalena, zak onska hči Blaža Vid- marja in Marije Macer l. Botr a sta bila Jožef Lipo všek in Gertruda R azbor- šek, vdova tkalca.6 • V Motn iku št . 4 sta se 24. 2. 1840 por očila leta 1840 r ojeni kr ojač Jurij Skerbič in leta 1789 rojena Marija Lokar z Brezovice.7 • V T rgu št . 45 se je 22. 1. 1842 r odila Apolonija. Njen oče Janez Berv ar je bil kajžar in krojač.8 • V T rgu št. 38 se je 14. 4. 1855 rodila Helena Njen oče je bil str ojar Matevž Skerbič.9 Do danes pa se je tudi v iz ročilu ohr anil spomin na nek danje oblačilne dejavnosti v hišnih imenih, na primer Klobučar, Ledrar, Šuštar in Firbar.10 Oblačilne surovine, blago in oblačila V obr avnavanem kmečk em in deloma tudi tršk em ok olju so se za lastne oblačilne potr ebe in ob vezne dajatv e pos vetni in cer kveni gospodje ukv arjali z gojenjem lanu za tk anje domačeg a platna in o vc za pridobi vanje v olnene pr e- je za tk anje sukna in r aševine. Najstar ejši doslej znani zapis o gojenju lanu za tkanje domačeg a platna, iz k aterega so bila izdelana nek atera mošk a in žensk a oblačila, je v ur barju iz leta 1612. Med dajatv ami 49 motniških tržano v in tujce v ter 20 podložnik ov zunaj tr ga je na vedeno, da mor ajo letno oddati zemljišk e- mu gospodu po d ve po vesmi pr ediva. Pr av t oliko pr ediva so na primer oddajali tudi motnišk emu vik arju iz Špitaliča, kjer je takr at bilo 50 hišnih posestnik ov. V Zgornjem Motnik u pa je v saka kmetija dajala po 10 po vesem lanu namest o desetinskega lanu.11 Pridelovanje in pr edelovanje lanu v oblačilne namene je zamr lo v drugi polovici 19. st oletja. P osledično je zamr lo tudi tk anje domačeg a platna. Za pr e- hrano in oblačila so na kmetijah gojili tudi o vce zar adi mesa, mlek a in v olne. Ovce so spadale tudi med ob vezne dajatv e. Zgornjemotničani so med drugim oddajali Cerkvi po 8 jagnjet na leto.12 V ze mljiški knjigi Imenja Zgo rnji Motnik so ohr anjeni v nemščini napisani zapuščinski popisi ali »in ventarji« iz začetk a 19. st oletja. V njih je gospoščinski uradnik po smrti v sakega podložnik a popisal pr edvsem pr emično imetje kmeti- je. P oleg go veje ži vine in o vc t er r azličnega kmečk ega or odja je v zapuščinah vpi- sano tu di lane no seme in or odje za obdelo vanje lanu in o včjega runa. V popisih so ohr anjeni dr agoceni podatki, ki so po vezani s pride lovanjem in pr edelova- njem oblačilnih sur ovin t er tk anjem domačeg a platna. R azlične k oličine lanene in v olnene pr eje t er pr ediva in pr ažnjega t er gr obega domačeg a platna so bile v v eliki meri namenjene za ši vanje delo vnih in pr ažnjih oblačil t er oblačilnih dodatkov kmečkega in trškega prebivalstva. Poleg zapuščinskih popiso v so izjemoma ohr anjeni tudi izr očilni in ven- tarji. E den od njih je z Anžet ovčeve kmetije. Namr eč, zgornjemotniški podložnik Janez Kropivšek/ Johann Kropiuscheg z Vrha, po domače Anžetovc, se je v začet- ku leta 1807, k o je bil star k omaj 33 let , odločil, da zar adi slabeg a zdr avja ne bo v eč gospodaril na kmetiji. P oleg d vainsedemdesetletnega o vdovelega očeta Jurija so ži veli na kmetiji še Janezo vi br atje Blaž, Jernej in Mat evž, stari od 15 do 6 SI NŠAL, Motnik R 1835: str. 41. 7 SI NŠAL, Motnik P 1835: str. 3. 8 SI NŠAL, Motnik R 1835: str. 12. 9 SI NŠAL, Motnik R 1835: str. 41. 10 Prim.: Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 80, 81 11 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 76. 12 Prav tam, str. 60, 76. 318 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers 27 let , in sestr a Marija, star a 18 let . V dok aj obširnem ur adnem popisu njego- vega pr emoženja so med dr ugim na vedene tudi sesta vine namenjene izdela vi oblačilnega blaga, domačega platna in sukna: • 1 šk af laneneg a semena je bil ocenjen na 4 florin te (od slej samo fl in za krajcarje kr) • 10 funtov grobe preje po 34 kr, skupaj 5 fl • 6 ¾ funta fine preje po 51 kr, skupaj 5 fl 44 kr • 30 ½ funta grobega prediva po 21 kr, skupaj 10 fl 40 ½ kr • 9 ¼ grobe preje po 34 kr, skupaj 5 fl 31 ½ kr • 5 funtov fine preje po 51 kr, skupaj 4 fl13 kr • 2 ½ funta volnene preje po 1 fl, skupaj 2 fl 30 kr • 10 ½ funta grobega prediva 24 kr, skupaj 4 fl 5 kr V popisu so navedeni tudi 8 ovc, 1 koštrun in 4 jagnjeta (slika 1). V Le moncah je 20. 2. 1806 umr l Andr ej F ermec/ Andreas Fermec , podlo- žnik imenja Zgornji Motnik. Gospodaril je na polo vični kmetiji. Njego vo zapušči- no so v na vzočnosti cenilce v popisali 7. 3. 1806. Med dediči so bili poleg pok oj- nikove v dove Bar bare štirje otr oci (Martin, Jak ob, Andr ej, Jer a) iz prv ega zak ona in d va otr oka (Marija in Uršula) iz drugeg a. Najmlajša Uršula je bila star a k omaj tri četrt leta, najstarejša Jera pa 26 let. V zapuščini si cer pogr ešamo vpis moških oblačil. V pisani pa so drugi, z obdelovanjem lanu in oblačilnim blagom povezani podatki: • 1 mernik lanenega semena, ocenjenega na 2 fl • 1 greben za lan 6 kr • 15 funtov grobega preje po 15 kr, skupaj 3 fl 45 kr • 12 palic pražnjega platna po 1 fl 8 kr, skupaj 3 fl 36 kr • 2 palici beljenega platna 34 kr • 3 funti o včje volne po 17 kr, skupaj 51 kr • 7 ovc po 1 fl, skupaj 7 fl (slika 2) V r edkih moških zapuščinah je vpisano tudi k akšno k olikor t oliko ohr an- jeno in zato ocene vredno oblačilo. Večinoma je ocenjena le suknja(!). Andrej R eberšek/ Andreas Reberschegg, po domače Andr ejček z V rha, je preminil 6. 3. 1806. Zapuščina je bila ocenjena in popisana »Na Andr ejčkovi hubi na Verhu 14. maja 1806«. Dediči so bili v dova Marija in otr oci T omaž, Neža, Uršula, stari od 10 do 18 let. T riindvajsetletna Andr ejeva hči Marija iz prv ega zak ona je umr la 24. mar ca 1806, torej osemnajst dni po očetovi smrti. V zapuščini je bilo ocenjenih: • 5 funtov volne po 24 kr, skupaj 2 fl • 4 palice pražnjega beljenega platna po 45 kr, skupaj 3 fl • 3 palice sukna ali lodna, skupaj 6 fl • 11 štren izprane grobe preje, skupaj 2 fl 16 kr • 2 kolovrata 45 kr • 13 ovc po 2 fl, skupaj 26 fl • 1 moška suknja 2 fl 50 kr (slika 3) Tu in tam so poleg suknje izjemoma vpisani in ocenjeni tudi škornji. Luka Št er/ Lucas Störr , ki je bil prist ojen za Imenje Zgornji Motnik, je umr l 18. decembr a 1805 na Št erovi kmetiji v Jaso vniku. T am je bilo 8. mar ca 1806 ocenjeno in popisano njego vo imetje. P oleg njego ve v dove Uršule so bili dediči tudi štirje otr oci. Najstar ejši P ankrac je bil star 26 let , Jer nej deset in Jurij sedem. Dvajsetletna hči Uršula je bila že por očena z Gr egorjem Križnik om. Zapuščina je bila popisana »v Jasovniku 8. marca. 1806«. Poleg - • ¼ škafa lanenega semena 2 fl • 1 grebena za lan 6 kr 319 Letnik 42 (2019), št. 2 Slika 1: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih oblačilnih sestavin, ki jih je zapustil pokojni Janez Kropivšek. »Na Anžetovcovi hubi na Verhu 10. januarja 1807« (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 2: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih oblačilnih surovin, ki jih je zapustil pokojni Andrej Fermec. Lemonce, 7. marca 1806 (SI _ZAC/ 1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 3: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih oblačilnih sestavin, ki jih je zapustil pokojni Andrej Reberšek, po domače Andrejček. »Na Vrhu, 14. 5. 1806 « (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 4: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih surovin ter moške suknje in škornjev, ki jih je zapustil pokojni Luka Šter. Jasovnik, 8. 3. 1806 (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). 320 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers • 10 funtov preje po 30 kr, skupaj 5 fl - • je bila ocenjena tudi • 1 moška suknja 51 kr in • 1 par škornjev 30 kr (slika 4) Simon Št efek/ Simon Stefegg je umr l 21. 1. 1806 v Jaso vniku. T am je bilo 7. mar ca 1806 tudi ocenjeno in popisano njego vo borno oblačilno imetje, ki je s pr eostalim pr emoženjem pr ipadlo vdovi Ur šuli in sino voma, de vetletnemu Lo vren- cu in d veletnemu Juriju. Simon je zapustil eno – verjetno – sk orajda pr azno skrinjo za oblek o, ki je bila ocenjena na 51 kr ajcarjev. Od oblačil je bila ocenjena le suknja na 2 florinta, od obutv e pa 1 par škornjev, ocenjen na 30 krajcarjev (slika 5). Iz prv e četrtine 19. st oletja je ohr anjen tudi edini zapuščinski popis obl ačil neznane žensk e. Tudi kr aj ni na veden. Glede na spr emna podatk a s priimk oma, ki sta še zdaj znana v Kr ajevni sk u- pnosti Motnik, da dolguje »Jos. K okoletu zaostalo poselsko plačo 4 fl 7 kr« in »Jos. Mar ovtu za str o- ške pr evozov 6 fl«, s pridržk om pr edvidevam, da gre bodisi za gospodinjo z v ečje kmetije na oze- mlju Imenja Motnik bodisi za tržank o iz Motnik a, ki je imela v prvi četrtini 19. st oletja v s voji g ar- derobi naslednja oblačila, pokrivala in obutev: • 1 novo krilo • 1 belo platneno krilo 24 kr • 2 grobih rokavcev po 20 kr, skupaj 40 kr • 2 predpasnika 30 kr • 1 barvan lanen predpasnik 1 fl 25 kr • 1 bombažno pokrivalo 45 kr • 3 lanena pokrivala po 15 kr, skupaj 45 kr • 3 avbe po 7 kr, skupaj 21 kr • 1 pas 40 kr • 1 jopič iz lodna 1 fl 15 kr • 2 para rdečih suknenih nogavic 24 kr • 1 par čevljev 18 kr • 1 par škornjev 30 kr • 1 skrinja za oblek o iz or ehovega lesa 2 fl (slika 6) Opis vsakdanje oblečenih Zgornje- motničanov in motniških dekel leta 1857 Tako k ot za v elik del slo venskega etnič- nega oz emlja tudi za Kr ajevno sk upnost Motnik pogrešamo k akršno k oli slik ovno gr adivo o t em, kako so bili oblečeni moški in žensk e v prvi polo- vici 19. st oletja. Zat o je še k ako dr agocen K onše- kov, čepr av ze lo posplošen opis v sakdanje oble- čenih moških z zgornjem otniškega kmečk ega okolja in pr av tak o v sakdanje opr avljenih dek el v trgu Motnik. Obja vljen je bil leta 1857 v časnik u Blätter aus Krain . Slika 5: Del kopiranega zapuščinskega izvirnika v nemščini. Med drugimi predmeti, ki jih je zapustil Simon Štefek, sta bila vpisana in ocenjena tudi moška suknja in par škornjev. Jasovnik, 7. 3. 1806 (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 6: Del popisa vsakdanjih oblačil in oblačilnih dodatkov neznane ženske. Motnik ali okolica, prva četrtina 19. stoletja (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). 321 Letnik 42 (2019), št. 2 Motniški r ojak Ur ankar je K onšekov prispe vek pr evedel iz nemščine in g a leta 1940 objavil v svojem delu z naslovom Zgodovina trga Motnik in okraja.13 »Zgornjemotničani so nosili kratke hlače iz temnorjavega blaga ali črnega platna, bogatejši tudi iz črne irhovine. Hlače so segale od sklepa kolen do kolčnic. Nad kolkom so jih tesno spenjali s hlačnim robom, ker so smatrali uporabo naramnic za nepotrebno navado. Ta hlačni rob v nenavadni legi je oviral prosto gibanje in se kmalu raztegnil, tako da ni mogel več držati hlač. Zato so všili nekaj gub. Obnošene hlače so dobile na ta način celo vrsto takih gub, ki so jih zaradi podobnosti v šali imenovali šobe (pri vrču). Telovnik je bil iz rdečega sukna.Pozimi so si ovijali život z več vatlov dolgim in do ¾ vatla širokim volnenim pasom. Pas je bil živordeče barve; na strani je bil zvezan v pentljo, ki je ma - hala ob levem stegnu do kolen. Kratek suknjič, prav tako iz škrlatnordečega blaga, s prav kratkim stoječim ovratnikom, ali tudi brez njega, je pokrival roke, prsi in zgornji život. Spre - daj na suknjiču sta se svetili dve vrsti velikih kovinskih gumbov. K praznični obleki je spadala tudi dolga vrhnja suknja iz kot kava rjavega blaga, brez ovratnika in z rdečo podlogo. Imela je sicer rokave, vendar je niso oblačili, marveč le ogrinjali čez rame.Klobuk je imel široke okrajce, ki so bili s 4 do 8 ozkimi svilenimi trakovi pripeti na kopo. Če je bil veter, je bilo treba držati klobuk, suknjo in hlače, za kar sta dve roki komaj zadoščali. Izpod klobuka je visel okrog glave venec dolgih las, dočim je bil ostali del glave z ovčjimi škarjami na kratko in stopničasto ostrižen. Nosili so škornje, ki so segale čez meča .« 14 Opis vsakdanje oblečenih dekel je veliko bolj skromen: »Dekle so namreč v trgu dobivale namesto plače (14 – 18 fl letno) večinoma obleko in sicer: naglavne rute, navadne avbe, ošpetlje (oplečke), lodnaste jo - pice, platnena krila in predpasnike, templance za čevlje in usnje za sprednji del čevljev.« 15 Navedeni opis mošk e in že nske noše pa obenem z oblačilnimi zapušči- nami omogočajo sklep, da so se na obr avnavanem območju poleg moških tudi ženske oblačile podobno, k ot je bilo v na vadi na pr eostalem alpsk em oblačilnem območju. P otemtakem so bili t emeljni moški oblačilni k osi in dodatki: sr ajca iz belega, gr obega ali fineg a domačeg a platna, nek oliko čez k olena kr ojene hlače iz irhovine ali sukna in tudi platna t er t elovnik iz škr latno r dečega sukna. Od obu- val so bili priljubljeni šk ornji na vihale, od pokri val pa klobuk s šir okimi kr ajci in nizkim oglavjem. Temeljna žensk a oblačila so bila poleg do pasu seg ajočih r okavcev z dol- gimi r okavi iz pr ažnjega ali hodneg a platna, dolgo pod pasom v dr obne gube položeno krilo z ži votkom in do pasu kr ojen pr edpasnik. Od obu val so bili v navadi poleg nizkih tudi čez g ležnje seg ajoči če vlji na v ezalke iz črneg a usnja t er rdeče bombažne nog avice; od pokri val pa v ezena peča iz tank ega beleg a platna ali bombaža ter glavi priležna mala avba z mehkim oglavjem. 13 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 46. 14 Prav tam, str. 46. 15 Prav tam, str. 46. 322 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Predlogi za rekonstrukcijo moških in ženskih oblačil, pokrival ter obutve po krajevnem pisnem in primerjalnem slikovnem gradivu ter ohranjenih oblačilih z alpskega oblačilnega območja Krajevno gr adivo iz prv e četrtine in sr e- dine 19 . st oletja obenem z izbr anim, v ečinoma sočasnim, primerjalnim gr adivom z alpsk ega oblačilnega območja omogoča podr obnejšo predstavitev posameznih oblačil in oblačilnih dodatkov g lede na njiho vo oblik o oz. kr oj, upor a- bljeno blago in barvo blaga. Naslednja pr edstavitev posameznih mo- ških in ženskih oblačil, ki je namenjena pr edvsem izdelavi r ekonstrukcijskih skic in slik t er mor e- bitnemu r ekonstrukcijskemu ši vanju moških in ženskih oblek/kostumov, temelji na: • zapuščinskih popisih Imenja Zgornji Mo- tnik in opisu mošk e in žensk e noše na ob- močju Imenja Zgornji Motnik t er tr ga Mo- tnik; • primerjalnih podr obnostih v pisnem in zlasti slik ovnem gr adivu t er ohr anjenih oblačilih s pr eostalega alpsk ega oblačilne - ga območja. T orej območja, k amor u vršča- mo tudi naselja, ki tv orijo današnjo Kr ajev- no skupnost Motnik. Moška oblačila Srajca V zapuščinskih popisih in opisu iz leta 1857 srajca ni omenjena. Predlog: Na alp skem oblačilnem območju so bile moške sr ajce dok aj ohlapne, r azmeroma dolge, čez pas seg ajoče in z dolgimi r okavi kr ojene t er zataknjene v hlače. Pražnje sr ajce so bile še po prvi polo vici 19. st oletja lahk o sešit e iz domačeg a nebarv ane- ga, v endar tan jšega platna, delo vne pa iz gr obega domačega lane nega ali k onopljinega platna. Obo- je so bile spr edaj pr erezane sk oraj do pasu, zape- te samo pod vr atom z enim gumbom ali d vema okrasnima gumboma. Srajca lahk o ima ozek, na vzdol za vihan ovratnik ali malce zaobljen o vratnik. R okava za- ključuje namest o manšet e le ozk a, naj več 2 cm široka obroba (slika 7). Slika 7: Risba in kroj moške pražnje srajce. Rateče, druga polovica 19. stoletja (risala Lidija Frankovič, v: Makarovič: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče, tabela I). 323 Letnik 42 (2019), št. 2 Hlače V zapuščinskih popisih hlače niso navedene. Po opisu iz let a 1857 so » Zgornjemotničani nosili kr atke hlače iz t emnor- javega blag a ali črneg a platn a, bog atejši tudi iz črne ir hovine. Hlače so seg ale od sklepa k olen do k olčnic. Nad k olkom so jih t esno spenjali s hlačnim r obom, k er so smatr ali upor abo nar amni za nepotr ebno na vado. T a hlačni r ob v nena vadni legi je o viral pr osto gibanje in se kmalu r aztegnil, tak o da ni mogel v eč držati hlač. Zat o so v šili nek aj gub . Obnošene hlače so dobile na ta način celo vrst o takih gub, ki so jih zaradi podobnosti v šali imenovali šobe (pri vrču).«16 Predlog: Hlače so lahk o iz t emnorjavega sukna ali črne ir hovine, pa tudi iz črneg a platna. Hlače so oprijet e in na tr ebuhu na t . i. ba vtaro kr ojene, seg ajo nek oliko čez k oleno. Ob hlačnih r azporkih so bodisi zapet e s ploščatimi k ovinskimi gum- bi bodisi zavezane s trakovoma. Pri novih hlačah ni šob (slika 8). Telovnik V zapuščinskih popisih telovnik ni naveden. Po opisu iz leta 1857 je bil »telovnik iz rdečega sukna«.17 Predlog: Telovnik je oprijet o kr ojen s st oječim o vratnikom iz sukna škr latne barv e. Ploski in gost o našiti k ovinski gumbi »z nogo« so lahk o zlat e ali sr ebrne barv e. Telovnik je podložen z grobim domačim platnom (slika 9). Suknjič V zapuščinskih popisih suknjič ni naveden. Po opisu iz let a 1857 je bil »kr atek suknjič, pr av tak o iz škr latnordečega blaga, s pr av kr atkim st oječim o vratnikom, ali tudi br ez njeg a, je pokri val r oke, prsi in zgornji ži vot. Spr edaj na suknjiču sta se s vetili d ve vrsti v elikih k ovinskih gumbov.«18 Predvidevam, da je r deča, škr latna barv a suknjiča za ljubit eljske pozna- valce »nar odne noše« zelo nena vadna, če že ne nemogoča motnišk a poseb- nost. Zat o k aže poudariti tu di na t em mestu, da je na primer Seidl leta 1836 napisal, da je » V množici opaziti tudi Gor enjce s škr latnordečimi suknjami in kamižolami.«.19 Predlog: Suknjič s st oječim o vratnikom je oprijet o, nek oliko čez pas kr ojen iz su- kna škr latne barv e. Ob r obovih je lahk o obšit z ozkim črnim žametnim tr akom. Na spr ednjih delih so prišiti zgor aj plosk o oblik ovani gumbi zlat e ali sr ebrne barve »z nogo« na spodnji str ani. Suknjič je podložen s tanjšim bombažnim bla- gom, lahko tudi domačim platnom (slika 10, slika 11). Suknja V oblačilnih zapuščinah iz prv e četrtine 19. st oletja je suknja nek ajkrat omenjena, na primer v zapuščini pokojnega Luke Štera. Jasovnik, 8. 3. 1806.20 16 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 46. 17 Prav tam, str. 46. 18 Prav tam, str. 46. 19 Baš: Opisi kmečkega oblačilnega videza, str. 27. 20 SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik. Slika 8: Risba in kroj moških oprijetih in nekoliko čez kolena segajoč hlač iz irhovine. Rateče, druga polovica 19. stoletja (risala Lidija Frankovič, v: Makarovič: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče, tabela 2). Slika 9: Kroj telovnika iz rdečega sukna. Alpsko oblačilno območje, 19. stoletje. Iz zbirke Slovenskega etnografska muzeja, inv. št. 95 (risala Terezija Horvatič, v: Makarovič: Slovenska ljudska noša, krojna pola 3). 324 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers slika 10: Kmet s (spodnje) štajersko-hrvaške meje. Slikal Karl Russ, okoli leta 1811 (povzeto iz: Geramb: Steirisches Trachtenbuch II. Graz 1935, slika 139). Slika 11: Risba in kroj pražnjega suknjiča ter fotografija moškega v pražnjem suknjiču. Rateče, druga polovica 19. stoletja (risbo in kroj risala Lidija Frankovič, v: Makarovič: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče, tabela III; fotografiral je Branko Miletič). Slika 12. Pražnje opravljeni moški, podrobnost z votivne podobe z Blečjega Vrha pri Mokronogu z letnico 1802 (povzeto iz Makarovič: Slovenska ljudska noša, sl. XII). Slika 13: Pražnje oblečeni moški, podrobnost z votivne podobe v cerkvi sv. Matevža. Mali Vrh pri Mirni Peči, začetek 19. stoletja (foto: Sonja Povše Krmc, Škocjan). Slika 14: Kmet in kmetica iz Savinjske doline, pokrita s širokokrajnim klobukom. Naslikal Karl Russ okoli leta 1811 (povzeto iz Geramb II, Graz 1935: slika 140). 325 Letnik 42 (2019), št. 2 Po opisu iz let a 1857 je »k pr aznični obleki spadala tudi dolg a vr hnja su- knja iz k ot k ava rja vega blag a, br ez o vratnika in z r dečo podlogo. Imela je sicer rokave, vendar je niso oblačili, marveč le ogrinjali čez rame«.21 Predlog: Dolga zimsk a pr ažnja suknja je iz gr obega sukna k avne barv e in br ez ovratnika. P odložena je z r dečim blagom, nek akšno flanelo (slik a 12). Suknja nima gumbo v (lahk o ima prišit e le skrit e zaponce), k er je le ogrnjena pr eko r a- men. (P onekod na alpsk em oblačilnem območju je imel ženin ogrnjeno suknjo še pred prvo svetovno vojno.) Trebušni pas, opasivka »Pozimi so si ovijali život z več vatlov dolgim in do ¾ vatla širokim volnenim pasom. Pas je bil živordeče barve; na strani je bil zvezan v pentljo, ki je ma - hala ob levem stegnu do kolen .«22 Trebušni pas ali opasivko omenja tudi Motničan Gašpar Križnik.23 Predlog: Pas, do datek k zimski obleki, je lahk o dolg najmanj d va metr a, širok pa največ četrt vatla (1 vat el je približno 77 cm). Pas je ročno tkan iz tanko spredene dom ače živordeče volne (slika 18). Po tedanji splošni šegi je bil ok oli telesa o viti k onec pasu le zataknjen, kv ečjemu pr etaknjen čez nastali o voj na levi strani pasu, ne pa zavezan v pentljo (slika 13). Klobuk Po opisu iz leta 1857 je »Klobuk imel šir oke okr ajce, ki so bili s 4 do 8 ozkimi svilenimi trakovi pripeti na kopo.«24 Predlog: Klobuk je obl ikovan iz bolj gr obe črne klobuče vine z nizkim okr oglim oglavjem in širokimi, rahlo navzgor zavihanimi krajci (slika 14). Obutev Po podatku iz leta 1857 so moški »Nosili škornje, ki so segale čez meča.«25 Škornji so vpisani tudi v nek aterih zapuščinah iz prv e četrtine 19. st oletja, na primer v zapuščini Simona Štefeka. Jasovnik, 7. 3. 1806.26 Predlog: Škornji iz črneg a usnja so visok o kr ojeni na za vihek. P eta je nizk a, nalože- na, kar pomeni, da jo sestavljajo največ štirje bleki (slika 15). Ženska oblačila Rokavci V oblač ilni zapuščini neznane žensk e z območja današnje Kr ajevne sk up- nosti Motnik je bilo v prvi četrtini 19. st oletja tudi »2 grobih rokavcev ocenjenih na 40 krajcarjev«.27 21 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 46. 22 Prav tam, str. 46. 23 SI AS 1002, Križnik Gašpar. 24 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 46. 25 Prav tam, str. 46. 26 SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik. 27 SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik. 326 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Slika 15: Pražnja moška noša. Škofja Loka (slikal F. Goldenstein, leta 1838: hrani Slovenski etnografski muzej, zbirka Goldensteinovih akvarelov, št. 4). Slika 16: Skica in kroj rokavcev (Makarovič: Slovenska ljudska noša, narisala Terezija Horvatič). Slika 17: Prilagojena risba in kroj krila z životkom, alpsko oblačilno območje, 19. stoletje (risala Jana Dolenc v delu: Makarovič – Dolenc 1995: 25). Slika 18: Podrobnosti krila z životkom: gubanje krila z notranje strani (iz knjige Makarovič: Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. Mozirje, zadnja četrtina 19. stoletja). Slika 19: Podrobnost krila z životkom: notranja spodnja stran krila (iz knjige Makarovič: Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. Mozirje, zadnja četrtina 19. stoletja). Slika 20: Risba predpasnika z alpskega oblačilnega območja, 19. stoletje (risala Jana Dolenc). 327 Letnik 42 (2019), št. 2 Leta 1857 je za r okavce na vedenih d voje poimeno vanj »ošpetlje in opleč - ke«.28 Predlog: Rokavci, ki jih hr ani Slo venski etnogr afski muzej (EM5236), so kr ojeni iz tankega beleg a domačeg a platna. Spr edaj so pr erezani le do žličk e. V r amenih so položeni v dr obne gube in pr av tak o v zapestju. Namest o o vratnika imajo le ozk o, naj več 2 cm šir oko obr obo (slik a 16). Enak a obr oba je lahk o namest o širših manšet. Krilo z životkom V oblačilni zapuščini neznane žensk e z območja današnje Kr ajevne sk u- pnosti Motnik je v prvi četrtini 19. st oletja vpisano »1 novo krilo in 1 belo platne - no krilo, ocenjeno na 24 kr «.29 V prispevku iz leta 1857 je navedeno le, da so bila krila platnena.30 Predlog: Na krilo iz do mačega platna umazano bele barv e, lahk o s s vetlosivim ali svetlosivim odt enkom, je prišit ži votek k avne barv e. Ži votek je spr edaj polkr o- žno izrezan in spredaj zapet s k aveljčki, ki se ne vidijo (slik a 17). Krilo je v pasu položeno v dr obne gube (s lika 18 ), spodnji r ob krila zaključuje na notr anji str ani ok oli ped šir ok podšiv iz vzorčastega ali enobarvnega bombažnega blaga (slika 19). Predpasnik V oblačilni zapuščini neznane žensk e z območja današnje Kr ajevne sk u- pnosti Motnik je v prvi četrtini 19. st oletja vpisan poleg d veh pr edpasnikov tudi »1 barvan lanen predpasnik«. (SI _ZAC/ 1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik) Predlog: Predpasnik je le do pasu kr ojen iz d veh širin tank ega laneneg a platna in- digo modr e barv e. Seg a sk oraj do spodnjeg a r oba krila. P od ozkim pasom, ki se nadaljuje v tr akova za za vezovanje, je položen v dr obne – enkr at pr ešite – gube (slika 20). Avba in peča V oblač ilni zapuščini iz prv e četrtine 19. st oletja je vpisanih sedem pokri- val: 1 bombažno pokri valo, ocenjeno na 45 kr , 3 lanena pokri vala po 15 kr v skupni vr ednosti 45 kr , 3 a vbe po 7 kr sk upaj 21 kr (SI _ZA C/ 1580, Kr ajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). V opisu iz sr ede 19. st oletja se poučimo le o t em, da so dekle v Motnik u nosile »naglavne rute, navadne avbe«.31 Predlog: Po sk opih opisih in cenah sodeč gr e za d ve vrsti pokri val: za na vadno »malo avbo z mehkim oglavjem «32 in skromne peče. 28 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 46. 29 SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik. 30 Urankar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str. 46. 31 Prav tam, str. 46. 32 Več o tem: Žagar: Pokrivala , str. 68. 328 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Malo a vbo ses tavlja poleg osno vnega mehk ega og lavja še čelnik, ki je ob- dan z ozkimi čipk ami. Og lavje je nar ejeno iz bele, g azi podobne tk anine, ki je položena v širše vzdolžne gube. Čelnik je pr avokotno kr ojen iz s vetlorjave ali bež vzor často tk ane s vile (lahk o tudi mešanice s vila bombaž). V se r obove čelni- ka obr oblja oz ka, lahk o v gube položena bela klekljana čipk a (slik a 21, slik a 22). Peča Predlog: Peča je kv adratno kr ojena (npr . 100 x 100 cm) iz tanjšeg a beleg a bomba- žnega platna. Na enem v ogalu je okr ašena s skr omno r astlinsko v ezenino. V si robovi so obdani s str ojno izdelano belo čipk o. K onca v trik ot zložene in na g la- vo položene peče nista zavezana, zato padata po prsih (slika 14, slika 28). Slika 21: Kmetica, pokrita z mehko avbo ali zavijačo. Gorenjsko, leta 1787. Podrobnost s slike v delu: B. Hacquet: Abbildung und Beschreibung der s üdwest und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven , I/1. Leipzig 1801, stran 18. (hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Sg. 1465). Slika 22: Kmetica, pokrita z mehko avbo. Podrobnost s freske F. Jelovška. Sladka Gora pri Šmarju pri Jelš ah, leta 1752/53. Slika 23: Kmetica v rdečih nogavicah in nizkih črnih čevljih. Gorenjska, leta 1787. Podrobnost s slike v delu: B. Hacquet: Abbildung und Beschreibung der s üdwest und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven , I/1. Leipzig 1801, stran 18. (hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Sg. 1465). Slika 24: Kmečka hči iz Gornjega Grada v pražnji obleki. Akvarel Karla Russa, okrog 1811 (povzeto iz Geramb II, Graz 1935: slika 141). 329 Letnik 42 (2019), št. 2 Obutev V oblačilni zapuščini iz prv e četrtine 19. st oletja sta vpisana »2 par a r de- čih suknenih nog avic«, ocenjena na 24 kr . 1 par če vljev na 18 kr in 1 par šk or- njev na 30 kr.33 Predlog: Rdeče suknene nog avice k aže nadomestiti s pr av tak o r dečimi, iz domače volne g ladko plet enimi, lahk o spolst enimi dolgimi nog avicami. Lahk o so nepod- vezane, zato da nastanejo prosto nastale nogavične gube (slika 23, slika 24). Rekonstrukcijske skice in slike pražnje in vsakdanje obleke v kmečkem in trškem okolju v prvi polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik Zgornji Motnik, prva polovica 19. stoletja Zgornji Motnik, prva polovica 19. stoletja Motnik, prva polovica 19. stoletja 33 SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik. Slika 25: Rekonstrukcijska skica in slika: Moška zimska obleka v kmečkem okolju. Slika 26: Rekonstrukcijska slika: Moška pražnja letna obleka v kmečkem okolju. Slika 27: Rekonstrukcijska skica in slika: Delovna poletna obleka dekle v trškem okolju. 330 Marija Makarovič, Jana Dolenc: Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja ..., str. 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Motnik, prva polovica 19. stoletja ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 100 2, Križnik Gašpar , Šumi F ranc, Križnik ovi zapiski za zgodo vino Motnik a /…/. Motnik, okoli 1883 NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • SI NŠAL, Motnik R 1817 • SI NŠAL, Motnik R 1835 ZAC – Zgodovinski arhiv Celje • SI ZAC/1580 , Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik LITERATURA Baš, Angelos: Opisi kmečkega oblačilnega videza . Ljubljana 1984. Geramb, Viktor: Steirisches Trachtenbuch II . Graz 1935. Hacquet, Baltha sar: Abbildung und Beschreibung der südwest und östlichen Wen - den, Illyrer und Slaven , I/1. Leipzig 1801. Makarovič, Marija: Slovenska ljudska noša . Ljubljana 1971. Makarovič, Marija: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče . Zagreb 1988. Urakar, Pavle: Zgodovina trga Motnik in okraja . Ljubljana 1940. Žagar, Janja: Pokrivala . Ljubljana 2004. ON THE WAY TO COUNTRY AND BOROUGHLY CLOTHING IMAGE IN THE FIRST HALF OF THE 19TH CENTURY IN TODAY'S MOTNIK LOCAL COMMUNITY Folklore gr oups and some t ourism societies, Motnik T ourism Society among them, endea vour t o pr esent t o visit ors also the local clothing heritage, beside other elements of the local cultur al heritage. Similar t o the gr eater part of Slo venian ethnic t erritory, the same applies t o the ar ea of t oday’s Motnik Lo- cal Community that neither pri vate collections nor museum collections include men's and w omen's clothing. Succession and tr aditional in ventories, the most representative amongst them, ar e k ept at Hist orical Ar chives Celje. Certain pieces of men 's and w omen's clothing ar e mentioned sparing ly in in ventories. VIRI IN LITERATURA SUMMARYSlika 28: Rekonstrukcijska skica in slika: Pražnja poletna obleka dekle v trškem okolju. 331 Letnik 42 (2019), št. 2 Although in ventories ar e poor in descriptions, the y mak e typological identifica - tion of clothing possible. Occasionall y, e ven the colour of a clothing piece can be f ound. Most oft en, hous e st ocks of clothing f abric ar e list ed beside flax en yarn, mostl y linens, e xceptionally also cloth or loden cloth. Ther e is onl y silence about the cut , althoug h it is r evealed in dialect names of certain certain pieces of clothes. In the lig ht of the ab ove, the compar ative mat erial of the r emaining part of Alpine clothing ar ea had t o be tak en int o account in or der t o design pr oposals on ho w men and w omen dr essed in this particular ar ea. Based on the pr oposals, academic paint er Jana Dolenc, distinguished b y e xcellent kno wledge of clothing image of the w hole Slo venian ethnic t erritory, pr epared r econstruction dr aw- ings and cr eated paintings of men 's wint er clothing (pictur e 25) and summer clothing (pictur e 26) in rur al ar ea of Zgornji Motnik, w omen's e veryday clothing (picture 27), and Sunda y clothes in Motnik bor ough in the first half of the 19th century. The r esearch and the r econstruction dr awings and paintings that w ere based on the r esearch ar e one of the e xpert endea vours t o pr esent a r easonably historically authentic clothing image of people w ho li ved in the rur al or bor ough area of today's Motnik Local Community in the first half of the 19th century. 333 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: dediščina, orgle, terenski popis, analiza besedil, vrednotenje Key-words: Heritage, pipe organs, field inventory, texts analysis, evaluationIZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK FROM THE ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 719:780.649(497.4)"19" Prejeto: 23. 4. 2018 Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine JURIJ DOBRAVEC Ars organi Sloveniae, Jarina Bohinj, kulturno društvo Srednja vas v Bohinju 79, SI-4267 Srednja vas v Bohinju e-pošta: jurij.dobravec@jarina.org Izvleček Vsebinsko ur ejeni ar hivski podatki prispe vajo k učink ovitosti njiho ve upor a- be. V prispe vku smo pr egledali in ur edili podatk e, ki so jih v pr eteklih 100 le- tih o or glah zbr ale spomeni škovarstvene službe. Za r acionalizacijo obdela ve okrog 6000 str ani tipk opisov, ki v sebujejo popise posameznih zgr adb, so bila pri ana lizi besedil upor abljena r azlična pr ogramska or odja. V prv em delu so te met ode dela, ki so pot encialno upor abne tudi na sor odnih podr očjih, po- drobneje opisane. R ezultati so pr esenetljivo pok azali, da so popiso valci na terenu spr egledali sk oraj d ve tr etjini takr at obst oječih or gel. Drugi del r az- prave je v sebinski in pr edstavlja k ategorizacijo v sebin iz 311 zapiso v, kjer so or gle bile opažene. Izbr ali smo sedem k ategorij, ki za posamezno g lasbilo kažejo znanstv eno opr edelitev, splošni opis in vr ednotenje. Ob primerja vi rezultatov smo sk ušali najti r azloge za zaposta vljenost or gel pri dosedanjih raziskavah in v prihodnje spodbuditi bolj poglobljeno obravnavo. Abstract REFERENCES OF PIPE ORGANS IN ARCHIVES OF FIELD INVENTORIES OF CULTURAL HERITAGE Substantively arr anged ar chival data – indi vidual as w ell as compa- ratively – contribut e t o the eff ectiveness of their use. In this paper , w e r e- viewed and arr anged data on pipe or gans collect ed b y heritage officers in the past 100 y ears. T o r ationalize the pr ocessing of appr ox. 6,000 pages of typescripts, containing indi vidual buildings censuses, v arious softw are t ools were applied in the anal ysis of t exts. In the first part , these w ork methods that ar e pot entially useful in other r elated fields ar e de scribed in mor e de- tail. Th e r esults surprising ly sho wed that r egistrars in the field o verlooked almost tw o-thirds of the then-e xisting pipe or gans. The second part of this discussion is substanti ve and r epresents cont ent cat egorisation fr om 311 r e- cords w here pipe or gans w ere observ ed. W e chose se ven cat egories sho wing scientific iden tification, gener al description, and e valuation f or each musi- cal instrument . In comparing the r esults, w e att empted t o find r easons f or marginalisation of pipe or gans in r esearch t o dat e and encour age a mor e in-depth future consideration. 334 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections 1. NAMEN IN CILJ PROJEKT A Orgle so k ot g lasbilo hkr ati zgodo vinska, t ehniška, g lasbena in umetnost - nozgodovinska dediščina. Obr avnavajo jih r azlične znanosti in na Slo venskem je znanja r elativno v eliko. T o t emelji na t erenskih r aziskavah, ar hivskih virih in pog lobljenih primerjalnih analizah. R ezultati, ki so zbr ani v tisk ani in digi- talni obliki, k ažejo, da so doslej na nacionalni r avni pr evladovale muzik ološke in zgod ovinske raziskave, medtem ko je rezultatov s področja umetnostne zgo- dovine občutno manj. Prispevek obr avnava obst oječe umetnostnozgodo vinske podatk e in nji- hove možnosti upor abe. Izhajam iz po vsem aplik ativne pr edpostavke, da pr e- gledno ur ejeni podatki – tak o posamezni k ot primerjalno – lahk o učink oviteje in bolj dolgor očno služijo k ot ar gument za r aziskave, mnenja, odločbe ali druge pomembne dejavnosti varstva kulturne dediščine. Cilj prispe vka je dati izhod išče in spodbuditi pripr avljavce prihodnjih umetnostnozgodovinskih t opografij k bolj pog lobljeni obr avnavi or gel. S podat- kovno ar gumentiranim prist opom je namr eč mogoče pr eseči ne varnosti, ki jih srečujemo pri obno vah or gel, kjer se zdi, da odločitv e r edkeje t emeljijo na pri- merljivi oceni vr ednosti ali k akovosti nek ega k ulturnega objekta ozir oma pr e- pogosto na po vsem nesist emski priljubljenosti določe ne lok acije ali osebnem mnenju brez argumentov. Za presečno raziskavo, s katero bo prikazano, kako so umetnostni zgodo- vinarji in k onservatorji doslej obr avnavali or gle in k aj so o njih zapisali, so bili uporabljeni ar hivi pr episov besedil iz njiho vih t erenskih beležnic. Izv edena je bila primerja va obseg a in v sebine njiho vih zapiso v z dejanskim stanjem v ist em časovnem obdobju, k akršno so ugot ovile druge znanosti, pr edvsem zgodo vina in muzikologija. V pr ojektu so obr avnavane or gle k ot r elativno majhen segment umetnosti in k ulturne dediščine. V endar je podobne analitsk e prist ope mogoče k oristno uporabiti tudi na drugih podr očjih dediščinsk ega v arstva, upr avljanja, načrt o- vanja in umetnostnozgodovinskih raziskav. 2. UPORABLJENO GRADIVO IN PODATKI V okvir u pr ojekta sta bili upor abljeni d ve sk upini gr adiv. Na eni str ani ar- hivi t erenskih zapiso v, ki so jih v r azličnih oblik ah napisali ozir oma zbr ali ume- tnostni zgodo vinarji, na drugi je ar hiv nacionalne podatk ovne zbir ke Ars or gani Sloveniae. Obe sk upini zbr anih podatk ov t emeljita pr etežno na t erenskem delu. Pri obeh zbir kah gr e za celo viti zbir ki, ki pokri vata celotno območje Slo venije oziroma obr avnavata v se objekt e, kjer st ojijo or gle in imajo status umetnostne ali drug ačne dediščine. V t em pog lavju bosta pr edstavljeni in na kr atko kritično ocenjeni uporabljeni skupini arhivskih virov. 2.1 Topografije Umetnostne t opografije so pr etipkane beležk e (v bistvu gr e za gradivo za um. t opografije), ki so jih ob s vojem t erenskem delu zapiso vali r aziskovalci ozi- roma poklicni k onservatorji. V ečino so zapisali F ranc é St ele, F ranc é Mesesnel, Marijan Zadnik ar, Stane Mik už in Jože C urk. Drug a imena se poja vljajo r edkeje. Iz pr egleda je r azvidno, da so si str okovnjaki delo r azdelili geogr afsko in da ne- katera območja niso bila podr obneje obdelana, je pa okvirno pokrita celotna država. Pri t opografiji gr e za d ve sk upini besedil, ki so nastala pri t erenskem delu. Prvo sk upino pr edstavljajo pr episi (tipk opisi) r okopisov, ki so jih nek atere usta- 335 Letnik 42 (2019), št. 2 nove pr etipkale zaint erno upor abo. Gr e za delo vno besedilo v r elativno sur ovi obliki iz prv e polo vice 20. st oletja, ki g a je začel St ele. Drugo sk upino pr edsta- vljajo umetnostnozgodo vinske t opografije, t . i. t opografska gr adiva, ki so jih avtorji pripr avili sami na osno vi lastnih t erenskih zapisk ov. T u gr e za str okov- ni pripo vedni slog, občasno pospr emljen s k omentarjem, v ključena pa so tudi druga zgodo vinska dejstv a, ugot ovljena po takr at dost opni lit eraturi. V pr ojektu smo obdelali tak šna t opografska gr adiva Jožeta C urka. K ot na vajamo v nadalje- vanju, smo skupini besedil deloma obravnavali ločeno. Iz zapisk ov je slutiti, da so popiso valci t erensko delo dok aj natančno in sistematično izv ajali. Čepr av niso upor abili podatk ovnega sist ema ali str ogega pristopa v obliki in ventarizacije, imajo njiho va besedila v bistvu značaj ar hi- vskih podatk ov, saj je posamezne sta vke ali odsta vke mogoče z ustr ezno obde- lavo br ez izgube inf ormacij pr edelati v izbr ane k ategorije, posamezna dejstv a je mogoče vpisati v r azpredelnico z or dinalnimi ali celo št evilčnimi podatk ovnimi nizi. 2.1.1 Terenski zapiski Franceta Steleta in njegovih naslednikov Po naših ugot ovitvah obstaj ata d ve r azličici pr episov t . i. St eletovih zapi- skov. Eno hr ani ZR C S AZU,1 drugo pa cent er INDOK na Ministrstvu za k ulturo, kjer so dopolnjeni z zapisi drugih str okovnjakov. Obe ustano vi v v eč opisih in na ja vnih pr edstavitvah izja vljata, da gr e za nepr ecenljivo dediščino, k ar daje pomembno težo tudi naši raziskavi. V posameznih delih se pr episa r azlikujeta pr edvsem po obsegu za posa- mezno lok acijo, pri čemer so na ZR C v ečji poudar ek dali časo vni k orektnosti, na ministrstvu pa pr ostorski doslednosti in izpolnjenosti. Slednji so tak o združe va- li posamezne r okopise z ist e lok acije v enot en k arton, ki so g a v ezali na e videnco dediščine (t . i. EŠD) ozir oma druge identifik atorje. Obe zbir ki sta geok odirani, pri čemer IND OK upor ablja geolok acije EŠD , ZR C pa posamezen podat ek v eže na ime najbliž jega kr aja. P odatki iz int ernih skladišč ZR C S AZU med našo r azi- skavo niso v celoti dost opni spletni ja vnosti: podatk e še dopolnjujejo.2 V si sk e- nogrami INDOK so bili na v oljo na njiho vem int ernem portalu GIS3 in na portalu Europeana.4 Njihovih zapisov je skupaj 27145 in so obdelani s tehnologijo OCR. Ocenili smo, da v sebinske r azlike med pr episoma na isti lok aciji za isti čas minimalne in na r ezultat našeg a dela ne mor ejo vpli vati. Zat o je bilo zar adi popolnejše pokrit osti drža ve smiselno vzeti v obr avnavo pr etipkana besedila, ki jih hrani center INDOK. 2.1.2 Curkova Topografska gradiva Jože C urk je s voje t erenske zapisk e združil po posamez nih občinah. T ako so bile v letih 1966 in 1967 obdelane in v posameznih zv ezkih izdani podatki nekdanjih občin (zdaj v ečinoma upr avne enot e) Gornja R adgona, R ogatec, Šen- tjur pri Celju, Ljut omer, Ormož, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Celje, V elenje, Mozirje, Maribor, Br aslovče, Lašk o, Zagorje, Jar enina, Gornji Gr ad in Slo venske K onjice. 1 Zajc in Resman: Umetnostni spomeniki na Slovenskem, str. 37, 38. 2 Na int eraktivni k arti je pr edstavljenih 1089 sakr alnih spomenik ov v sk upnem obsegu 2744 skeniranih zapiso v. Zadnje spr emembe so bile vnesene v letu 2011 (na vedba na spletu zbir ke ARZENAL, vpogled 1. 10. 2016, pozneje spletni dostop ni deloval). 3 Internetni vir: R egister nepr emične k ulturne dediščine. URL: http://giskd6s.situla.org/gi - skd/ ali https://gisportal.gov.si/rkd. Pridobljeno, 6. 12. 2019. 4 Internetni vir: Europeana. URL:www.europeana.eu . Pridobljeno, 6. 12. 2019. 5 Interno preštevanje, stanje leta 2017. 336 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Ker gr e za sakr alne spomenik e, je v sak zv ezek r azdeljen po kr ajih ozir oma žu- pnijah in znotr aj župnij po posameznih cer kvah. Za našo analizo smo besedilo razkosali na posamezne lokacije, najpogosteje cerkve. Teh je skupaj 430. 2.2 Podatkovna zbirka ARSORS Slovenska nacionalna zbir ka podatk ov o or glah ARSORS je pr ogram inšti- tuta Ars or gani Slo veniae, ki g a izv aja ne vladna or ganizacija Društv o Jarina Bo- hinj k ot deja vnost v ja vnem int eresu R epublike Slo venije na podr očju k ulturne dediščine.6 Digitalna zbir ka je nastala na t emeljih obsežneg a gr adiva, ki so g a v pr eteklosti zbr ali r azlični str okovnjaki. Naj večji delež je z obja vami obsežnih katalogov, kjer je obdelal 20 or glarskih dela vnic na Slo venskem, prispe val dr . Edo Šk ulj. P odatkovni sist em AR SORS je sesta vljen iz tr eh delo v:7 [1] ja vni del v obliki podatk ovnega sezn ama, [2] int erni del v obliki digitalne k artoteke, v kateri je med r aziskavo e videntiranih in s 65 par ametri opisanih okr og 2900 slovenskih or gel in [3] skladišče vir ov, v k aterem se v digitalni ali digitalizir ani obliki shr anjuje v eč k ot 14.000 ar hivskih dok umentov in okr og 52.000 f otogra- fij sedanjih orgel in njihovih delov.8 Relacijska podatk ovna struktur a in v sebinska k ategorizacija podatk ov druge st opnje omogočata r azlične analize in pr eglede podatk ov. Med atributi na posameznih lok acijah je tak o iz podatk ovne zbir ke AR SORS mogoče ugot oviti, čigave in k akšne or gle so bile na neki lok aciji v določen em času, pr edvsem pa, ali tiste orgle še obstajajo. 3. METODA IN POSTOPEK DELA V t em pog lavju obr avnavamo met ode in pot ek pr ojekta. Naslo vi posame- znih stopenj dela so označeni na začetkih odstavkov v polležeči pisavi. 3.1 Obdelava gradiva in priprava besedil Osnovno gradivo Obravnavali smo 2714 besedil t erenskih zapisk ov, ki jih po lok acijah obravnavajo a vtorji in zanje skr bi cent er INDOK, t er 430 besedil podobneg a tipa po lok acijah, ki jih je obja vil Jože C urk v t opografijah. P odvojitve na isti lok aciji smo r očno združili, k akor so že pr edhodno bili združeni mnogi tipk opisi pri za- pisih INDOK. Izločitev objektov, ki praviloma nimajo orgel Od 271 4 zapiso v iz ar hiva INDOK smo na drugo r aven pr ojektne obr av- nave pr enesli 1336 zapiso v, in t o tist e, ki v besedilu podr obneje obr avnavajo cerkveno notr anjo opr emo, k ot na primer oltarje, posamezne slik e ali kipe, li- turgično posodje, mašne oblek e ipd. T u bi t orej pričak ovali, da obr avnavajo tudi tako v elik objekt , k ot so or gle, ali v saj na vedejo, da or gel ni. P odobno smo iz 430 C urkovih opiso v sakr alne dediščine izvzeli zapise o k apelah, znamenjih in podobnih manjših sakr alnih objektih, kjer načeloma ni or gel. T ako je ostalo 310 zapisov Curkovega arhiva, ki so bili izločeni ročno. 6 Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Odločba 0140-97/2016/7 dne 28. 12. 2016. 7 Dobravec: Presečni arhiv in zbirka podatkov o slovenskih orglah ARSORS, str 264–275. 8 Dobravec: Ars organi Sloveniae v letu 2015 . Pr edstavitev na k onferenci Dan slovenskih cerkve - nih glasbenikov , Stična 2015. 337 Letnik 42 (2019), št. 2 Obravnavali smo sk upaj 164 6 zapiso v z lok acij, kjer bi na vedbo o or glah načeloma lahko pričakovali.9 Strojno prepoznavanje besedila Za C urkova besedila je bilo pr epoznavanje izv edeno s pomočjo pr ogram- skega or odja ABB YY FineR eader. Pr avilnost pr epoznavanja je ocenjena k ot 99,8- % in smo jo r očno pr everili na vzor cu okr og 5 % besed il. Besedilo iz centr a IN- DOK je v obliki .pdf že v sebovalo r azpoznano besedilo, zat o smo upor abili t ega in g a iz vozili v oblik o .txt . Zaneslji vost pr epoznavanja t eh besedil je bistv eno nižja, g lede na vzor ec celotneg a besedila pod 95 %. V endar je fizično pr everja- nje za 10-odst otni vzor ec isk anja besede orgle pok azal, da je str ojna r azpoznav - nost isk anih besed s k orenom orgl- bila 100-%. Isk ane besede namr eč ne v se- bujejo šumnik ov, s čimer se izognemo tudi t ežavam zapiso v ali OCR -obdelanosti v različnih kodnih tabelah. Filtriranje Izbranih 1646 zapiso v smo v sakega posebej zapor edoma analizir ali v pr o- gramu za obdela vo besedil. Isk alnik besed je z izbr anim algoritmom isk al nasle- dnje besede ozir oma dele besed: orgel*, orgl*, organ*, orglj*, orgij*.10 Tako so bila v obdela vo vzeta v sa besedila v slo venskem, latinsk em in nemšk em jezik u, ki jih zapisi v sebujejo. Upošt evan je bil tudi star ejši zapis orglje z v semi pr egibi. Kot posebnost se je pok azala potr eba po isk anju k orena besed orgije, k ar je oči- tna posledica sist emske napak e pr epoznavanja slo venskih besedil, ki v ključuje slovensko čr kovanje. Črkovalniki namreč ne poznajo starinsk ega izr aza orglje, poznajo pa množino besede orgija, t orej orgije, zar adi a vtomatske OCR -obdela- ve v ar hivu INDOK pa domne vamo, da je pr ogram besedo samodejno popr avil. Predpostavili smo, da se v obr avnavani t ematiki zar adi po vsem r aznorodnega pomena besedi orglje in orgije sočasno ne pojavljata. Rezultat filtrir anja je 350 dat otek z besedili, ki v saj enkr at omenjajo or gle. S pomočjo pr ogramskega or odja za besedno analizo AntConc 3.4.3, s k aterim smo dat oteke filtrir ali, smo v v sakem besedilu na v saki str ani izr aza 'or gle' iz- ločili tu di po 15 bližnjih besed na v sako str an in tak o dobili r ezultat, ki g a je bilo mogoče tu di r očno smis elno pr egledovati, hkr ati pa so se tudi za analizo že izoblikovali smiselni sta vki. Iz pr eostalih 28 primer ov, kjer gr e za daljše besedi- lo, smo v sebino pr enesli r očno, v sa besedila pa so bila tudi pr egledana. Odpr a- vljene so bile še očitne pravopisne napake. Izločanje nesmislov in besedil, ki se ne nanašajo na or gle k ot g lasbilo (npr . »na str opu je s v. Cecilija z or glami«), je pot ekalo vizualno ozir oma r očno. K ončni rezultat je 311 besedil, ki nedvomno in eksplicitno omenjajo orgle. Na videz zaplet en post opek izločanja se je pok azal za solidno časo vno racionalizacijo, saj ni bilo tr eba pr ebrati sk oraj 6000 str ani tipk ane dok umen- tacije. P o izv edenem post opku pa smo r očno obdela vo omejili samo na najnuj- nejše pr ocesne module. Napak e, ki so se v post opku mor da v seeno poja vile, so sistemske in zat o z izboljšanim str ojnim post opkom odpr avljive, v sekakor pa neodvisne od tr enutnega r azpoloženja br alca ozir oma r aziskovalca, ki bi se lah- ko pojavilo ob analizi 6000 strani. 9 Navedbo, da or gel ni, obr avnavamo z enak o t ežo k ot podat ek, da or gle so. V nek aterih prime- rih so avtorji odsotnost orgel izrecno navedli tudi v umetnostnozgodovinskih opisih. 10 Besedila smo pr ed obdela vo si cer namer avali lematizir ati s pomočjo spletneg a or odja JOS T o- TaLe t ext anal yser f or Slo vene t exts (http://nl.ijs.si/anal yse/). Pr eizkus na vzor cu 5 % besedil ni dal boljših r ezultatov k ot obdela va osno vnega besedila s filtrir anjem na vedenega seznama besednih delov. 338 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections 3.2 Izločitev časovnostvarne napake V času med 1913 in 1965, v k aterega seg ajo obr avnavani zapisi, je bilo za cer kve v Slo veniji izdelanih 212 or gel. P o podatkih baze AR SORS je 7 od t eh predstavlja prv o g lasbilo v cer kvi, na ostalih lok acijah pa je šlo za zamenja vo starejših or gel ali pa so bili posta vljeni v no ve cer kve, ki jih umetnostna zgodo- vina še ne obravnava. Stanje podatk ov je t orej tak ole: Leta 1914 je v cer kvah, ki so danes e vi- dentirane k ot k ulturna dedi ščina, na Slo venskem stalo 936 or gel, leta 1965 pa 943. Pri t em so upošt evane tudi cer kve, ki so bile med v ojnama porušene in po- tem nek atere na no vo zgr ajene, npr . na območju sošk e fr onte po I. s v. v ojni. R az- lika 7 cer kva je pri št etju zanemar ljiva (manj k ot 1 %) in je bistv eno manjša od ocenjene sist emske napak e (okr og 4 %), ki jo ocenjujemo za podatk ovno zbir ko ARSORS.11 Pri delu smo tak o pr edpostavili, da se število orgel na obravnavanem območju v obravnavanem času ni bistveno spreminjalo. Analiza časo vno-stvar - nih napak je bila izv edena s pomočjo vrtilnih tabel v pr ogramskem or odju MS Excel. 3.3 Analiza besedil 3.3.1Predhodni pregled pogostnosti uporabe besede orgle in izpeljank Za okvirno pr edstavo, k oliko se posamezen pisec ukv arja z določenim segmentom v sebine, smo v v seh 311 zapisih str ojno pr ešteli omembe or gel v posameznem zapisu in dolžino stavkov, ki te vsebine opisujejo. V naj več primerih od 311 obr avnavanih je sk upaj v v eč k ot d veh tr etji- nah (68 %) primer ov beseda orgle upor abljena na začetk u sta vka. K ot naslo v odstavka ali prv a beseda sta vka se poja vi v 176 primer ih (57 %), k ot drug a be- seda – k er je prv a pride vnik – pa v 28 primerih (11 %). K er gr e za sist ematične terenske zapis ke, pri k aterih popiso valec po vrsti popisuje posamezne sklope notranje opreme, je bil tak rezultat pričakovan. Izrecno »omara« v smislu or gelske omar e, ki je pr edmet za umetnostno zgodovino, je omenjena 63- krat, iz česar sklepamo, da opiso valci ne opr edelju- jejo nat ančno, ali gr e za opis or gelske omar e k ot lik ovne stv aritve ali or gel k ot celote. Bolj k ot lok acija besed v sta vku je pomemben podat ek pogostnost omem- be. K oren besede orgl- se v posameznih zapisih oz iroma na posameznih lok aci- jah pojavlja takole: 11 Podatkovno zbir ko AR SORS (prim. Dobr avec: Presečni arhiv ..., str. 267–269) stalno dopolnju - jemo z no vimi podatki in popr avljamo g lede na no va dejstv a. Odst otek je ocenjen na osno vi obsega spr ememb v enem letu v r elativno int enzivnem r aziskovalnem obdobju od 2010 do 2015. Po 2015 je sprememb manj.Tabela 1 Koren orgl se pojavi:V številu zapiskovTo je v %Zapisi ima skupaj povprečno besed: Mediana in njen položaj glede na povprečje 4x 2 0,7 58 (39 in 77) 58 (50 %) 3x 5 1,6 36,8 (13–77) 28 (68 %) 2x 31 10 33,7 (7–292) 24 (59 %) 1x 271 87 13,4 (2–114) 10 (66 %) 0 2 0,7omenjena samo omara, vendar se izrecno nanaša le na orgelsko omaro 339 Letnik 42 (2019), št. 2 Kot vid imo, v d veh primerih a vtor or gle omeni štirikr at, v petih primerih pa trikr at. Gr e za sicer nek oliko obširnejša besedila, v k aterih pa je opazno, da niso bil i upor abljeni zaimki. T orej gr e za slogo vno označeno besedilo in ne t oli- ko za v sebinsko int enziteto upor abe besede or gle. Za f aktor 6 odst opajo besedi- la z d vakratno omembo, od t eh pa s f aktorjem 9 zapisi, kjer so or gle omenjene le enkr at. R azlika med vr ednostjo po vprečja št evila besed orgl- v zapisu in vr e- dnostjo mediane je pok azatelj r elativne dolžine sta vkov: kjer je po vprečje višje od mediane, gr e za pr evlado kr ajših sta vkov. V v seh tr eh r elevantnih primerih je med iana približno v d veh tr etjinah po vprečja (68 %, 59 % in 66 %), k ar se sklada z zgorn jo ugot ovitvijo, da so or gle v d veh tr etjinah omenjene k ot prv a beseda – in so tako tudi edinkrat omenjene. Ta pr eprosta met oda zar adi značilnosti jezik a in pogost e ne vzporedno - sti pomena in upor abljenih besed sicer ne mor e dati ned voumnih r ezultatov. Vseeno pa je učink ovita in po vsem zadostuje, da izsledk e lahk o upor abimo za osnovni vtis, v k atero smer so se pisci nagibali. Kak ovostnejše r ezultate smo zato izluščili z metodami v nadaljevanju. 3.3.2 Kategorizacija Po zgor aj opisanem post opku smo 311 izbr anih besed il ozir oma lok acij (od sk upaj v eč k ot 3144 oz iroma okr og 6000 str ani, ki bi jih sicer mor ali pr e- brati) podr obneje obdelali in ugot ovili določene značilnosti, ki jih je g lede na sedanjo k onservatorsko pr akso in umetnostnozgodo vinsko obdela vo drugih predmetov de diščine mogoče k ategorizirati. Kat egorizacija je pot ekala na osno- vi pog lobljenega br anja besedila, pri čemer smo pri v sakemu besedilu g lede na vsebino izbr ali iz sedmih vnapr ej pripr avljenih t ematskih k ategorij: slog, čas, opis, podr obnosti, pr epis, vr ednotenje, smernice. Prv e štiri k ategorije so str o- kovno opisne, ena je zgolj ugotovitev, zadnji dve pa sta strokovnoanalitski. Opredelitev kategorij je naslednja: • Slog je označen, k adar besedilo v k akršni k oli slo vnični obliki v sebuje ustaljeno poimeno vanje slogo vnega obdobja, t orej »gotski«, »moderen« , »barok« ipd. Domne vamo, da je str okovno usposobljen popiso valec v e- dno in ustr ezno pr epoznal slog, zat o g a štejemo za zaneslji v in r elevanten podatek. • Čas je označen, če se v sta vku poja vijo letnica, približek ali neslogo vno označeno časo vno obdobje. Na primer »1830«, »prva desetletja 17. st ol.«, »sodobne or gle « ipd. Domne vamo, da letnice nastank a or gel ali or gelske omare (ali obojeg a) ni neposr edno odkril popiso valec, ampak gr e za na- vedbo/prepis letnice, ki je zapisana na igr alniku, kr onograma ali oznak na samem g lasbilu ozir oma je letnica ugot ovljena iz zgodo vinskih dok u- mentov ali zapiso v. Pr edvidevamo tudi, da se je popiso valec zar adi s vo- je str okovne usmerjenosti bolj pos vetil letu nastank a omar e k ot letnici izgradnje or gel, ki so v omari, če sta se veda letnici r azlični. P ogosto je v opisu tu di izr ecno zapisano, da gr e za letnico or gelske omar e, čepr av smo pri s vojem t erenskem delu ugot ovili, da mat erialni dok azi danes takih na- vedb ne potrjujejo. • Opis pr edstavlja oznak o, da gr e za kr atko besedilo, v k aterem se a vtor opredeli samo do splošnih značilnosti zunanje podobe, npr . v elikosti, po- ložaja. Naj večkrat gr e samo za ugot ovitev, da or gle so (ali jih ni) na k oru. Podatki iz t e k ategorije nimajo neposr ednega pomena za umetnostno zgodovino niti za or ganologijo v ožjem pomenu besede . P omembni pa so za zgodovino. • Podrobnosti so k ategorija, ki po ve, da je v besedilu na vedenih v saj nek aj podatkov o or glah ozir oma o omari sami. T u gr e lahk o za omembo in opis okrasja, redkeje za tehnične podrobnosti. 340 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections • Prepis je pomožna k ategorija, s k atero je označeno, da gr e pri besedi- lu o or glah očitno za pr epis nek ega drugeg a a vtorja. Opiso valci v ečkrat navedejo vir , npr . r esolucijo vizitacije, župnijsk o kr oniko, kr onogram. T a kategorija se upor ablja tudi za oznak o tist ega opisa, ki g a je umetnostni zgodovinar po vzel iz zgodo vinskih or ganoloških vir ov, saj jih iz obisk a samega ni mogel ugot oviti. Na primer za nesočasne dogodk e v zv ezi z or- glami, k ot so pr emestitve al i čas izdela ve. P odatek je pomemben za or ga- nologijo predvsem na lokacijah z doslej pomanjkljivimi podatki. • Vrednotenje je k ategorija, ki po našem mnenju pr edstavlja bistv o dela sodobne umetnostnozgodo vinske znanosti. Namr eč, gr e za opr edelitev strokovnega popiso valca o t em, ali ima obr avnavano delo samo po sebi vrednost ozir oma je vr edno v primerja vi z drugimi. V nek aterih primerih gre zgolj za subjekti vno oznak o, da je omar a »lepa«, »čedna«, v v eč prime- rih pa je slutiti bolj poglobljeno določitev vrednosti, tudi z utemeljitvijo. • Smernice so v bistvu upr avna k ategorija, ki je pomembna pr edvsem za odločanje in načrt ovanje. T o današnje g ledanje na nek način lahk o pr ene- semo tu di za nazaj, k o so na namen k ulturne dediščine mor da g ledali dru- gače. K onkretno gr e za v sebine, s k aterimi opiso valec upr avljavca napoti k določenim akcijam. Za lažjo pr edstavo, k ako smo v ezano besedilo pr edelali v podatk e in jih vnesli razpredelnico, navajamo dva primera: Primer tipk opisa izvirneg a v ezanega besedila št. 1: »Orgle so velike, toda polomljene. Omara je bila čeden baročen izdelek iz sredine ali 2. pol. 18- stol. z bo - gato akantovo in školjkasto ornamentiko. Krasita jo 2 cvetni vazi z letnico 1760 .« Primer tipk opisa izvirneg a v ezanega besedila št 2: »Orgeljska omara iz 2. pol. 17. st. je zelo lepa; če bi se ne ohranila, jo je treba dati v muzej .« Primera smo prevedli v razpredelnico in kategorije označili takole: Primer št. 1 Primer št. 2 Oznaka Iz besedila Oznaka Iz besedila Slog x baročen izdelek Časxiz sredine ali 2. pol. 18- stol. ... z letnico 1760x 2. pol. 17. st. Opis xz bogato akantovo in školjkasto ornamentiko. Krasita jo 2 cvetni vazi z letnico 1760. Podr. xakantovo in školjkasto ornamentiko ... 2 cvetni vazi Prepis Vredn. xčeden ...bogatoxOrgeljska omara zelo lepa Smern. xče bi se ne ohranila, jo je treba dati v muzej 341 Letnik 42 (2019), št. 2 4. REZUL T ATI IN RAZPRAVA 4.1 Pogostnost posameznih kategorij 4.1.1 Kategorija »Znanstvena opredelitev« – ugotovitve in primeri Slogovno obdobje , v k atero bi lahk o u vrstili or gelsko omar o g lede na po- dobo pr očelja, je opr edeljeno v manj k ot eni tr etjini primer ov (28 %), kjer so sicer or gle omenjene. Že uvodoma se postavi vprašanje, zakaj se umetnostni zgodovinarji niso pogost eje opr edeljevali do slog a na podoben način, k ot so praviloma opr edelili npr . ar hitekturo, oltarje, prižnice, mašno oblek o ali dr obno cerkveno opremo. Opisi slog a so namr eč v ečinoma r elativno sk opi. Na vajamo nek aj prime- rov in jih komentiramo v oklepajih. »Orgle so klasicistične.« (Sveta Planina) »Kvalitetne rokokojske orglje .« (Velike Brusnice) »Orgle z rokokojsko ornamentiko .« (Vesela Gora) »Sedanje so neogotske.« (prejšnje v Veržeju) »Psevdorenesančni oltarji. Prižnica in orgle tudi .« (Liboje , zdaj v skladišču) Le v nek aterih primerih dodatneg a opisa je besedilo nek oliko daljše, npr .: »Iz iste dobe je orgeljska omara, ki pa že ima v ornamentiki rokoko motive .« (Št. Ilj pod Turjakom, odstranjene, ostanki na podružnici) »Orgle so baročnega koncepta, toda klasicistično preprosto okrašene z am - foro in 2 vazama.« (Frankolovo, odstranjene) »Orglje so poznobidermajerske s prvimi načetki historičnih slogov .« (V elika Nedelja) Ti opisi mor da k ažejo, da mnogih or gelskih omar iz 19. st oletja pr avza- prav ni mogoče natančno slogo vno umestiti ozir oma da celota mor da ni soča- sna, če so npr . r ezljani okr aski bili dodani pozneje. V endar bi bila pr av ugot ovitev zgodovinske v ečplastnosti za or ganologijo izjemno pomembna, saj slogo vno so- časni dodat ek lahk o nak azuje tudi sočasno spr emembo zv očne podobe ali t eh- ničnih spr ememb znotr aj g lasbila. Upor abnost časovno večplastnih podatk ov za r aziskave sta v zadnjem obdobju odlično prik azala npr . Štefanič in Roškar v monografiji o celjskem orglarju Janečku.12 Omemba časa nastank a je opr edeljena sk oraj v tr eh četrtinah prime rov (72,3 %). Od t ega je 54 primer ov na st oletje natančno, ostale so letnice, ki pa sicer niso v edno zaneslji ve, če jih primerjamo z drugimi viri. P ozitivna oznak a pri t ej k ategoriji nam po ve, da si je popiso valec or gle og ledal od blizu ali da je 12 Štefanič in Roškar: Tipologija ohišij glasbil Janeza F rančiška Janečk a in njiho v ornamentalni ter kiparski okras, str. 109–115, 194–195.Zapise vseh 311 lokacij smo torej podrobno analitsko prebrali in po opisani metodi dobili naslednje seštevke: Sklop Kategorija Pojavov % 1Znanstvena opredelitevslog omare ali orgel 87 28,0 % 2 čas nastanka ali postavitve 225 72,3 % 3 Opissplošni opis celote 92 29,9 % 4 opis podrobnosti , posameznih delov in detajlov 49 16,1 % 5 navedba je prepisana 60 19,6 % 6Vrednotenjevrednotenje ali podobna ocenja stanja in kakovosti 78 25,4 % 7 smernice za prihodnost 8 2,9 % 342 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections za let o izv edel iz drugih vir ov. K er so na vedbe letnic pogost ejše na Štajersk em, sklepamo, da so popiso valci upor abljali P opis or gel la vantinske šk ofije iz leta 1911,13 na Kr anjskem pa Pr emrlove Statistik e or gelj14 niso upor abili, k er je r az- deljena na v eč št evilk in letnik ov Cerkvenega glasbenika in je tak o bila v erjetno nerodna za upor abo. V r edkih primerih je umetnostni zgodo vinar r azločil r azli- čen čas nastanka mehanizma in omare: »Orgelska omara je iz l. 1794, a ima Brandlov mehanizem .« (S vetinje, ne- davno rekonstruirane) »Orgle je izdelal Peter Rumpel, Orgelbauer in Stein. Omaro je poslikal in pozlatil rezljane dele leta 1839 Aleks. Janeshitsch, Vergoldner in Stein .« (V rh pri Boštanju) V nek aterih primerih popiso valec or ganologu nudi tudi izhodišče za do- daten razmislek glede izdelovalca: »Baje so iz l. 1866, čeprav se mi zdijo starejše.« (Sedraž) 4.1.2 Kategorija »Opis« – ugotovitve in primeri Kot splošen opis smo označili tist e zapise, kjer je omenjena posta vitev orgel, splošni vtis, v elikost ali podobne lastnosti, ki nimajo or ganološkega ali umetnostnozgodovinskega značaja. Najpogost eje je podat ek dr agocen le zat o, ker potrjuje druge arhivske ali terenske vire. Toliko bolj pa so se v posameznih primerih ukv arjali z opisom podr obno- sti. Dok aj izčrpno so opisane v naslednjih cer kvah: Ptuj – s v. R ok, Vinski V rh – s v. Barbara, Ptujsk a Gor a, Boštanj, Sladk a Gor a in Strmca – s v. Krišt of. T reba pa je poudariti, da gr e pri 47 primerih za sek undarni zapis, po vzet iz C urkovih T opo- grafskih gr adiv, in le v d veh za primerni pr epis t erenske beležnice. T o dejstv o nakazuje, da si je C urk izda tno pomag al z lit eraturo. Najobširnejši opis je pri orgelski omari, ki zdaj st oji v podružni cer kvi s v. R oka na Spodnji Hajdini, danes del Ptuja, in ga je prispeval Stele v svoji beležnici za leto 1925. Zapisano je: »Na koru so stare orglje v obliki renesančnega nastavka s predelo in ati - ko. Sprednji del se zapira s 2 kriloma, ki sta poslikana. Na vrhu je doprsni kip Jezusa, s trnjem kronanega; piramidni okraski; karakteristična zavojna ornamentika iz 17. stoletja. Delo izvira iz let ok. 1630. Na krilih sta na stra - neh naslikana zunaj David in sv. Cecilija, znotraj Marija in angel oznanenja. Marija kleči ob baročnem klečalniku in ima pred seboj odprto knjigo, kjer se more citati Ecce ancilla Dei. Oblečena je v bogato drapirano obleko. Na levi in nad njo je zastor olivno-zelene barve, na desni se odpira pogled v pokra - jino s cerkvi jo, zgoraj je venec oblakov in sv. Duh. Marijin plašč je umazano - -sinje barve, črno modeliran v velikih nemirnih potezah, ki so sploh značil - ne. Tip obraza je zelo energičen ital. baročni. David sedi naprestolu in igra na harfo. Bogato ozadje tvori arhitektura stebrov in podstavkov. Na desni je zastor olivno-zelene barve. David gleda navzgor, kjer se v oblakih prikazuje angel; od Davida k angelu gre napis: Ne reminiscaris Domine delicta nostra. Na levi strani je na mizi odprta knjiga, kjer se čita: Laudate eum in sono tubae laudate eum in psalterio et cithara. Pogled je precej od zgoraj, per - spektiva je jasno konstruirana. Nad nejasno pokrajino je na oblaku angel; na nogah ima klasično obutev /baročne gamaše/; suknjo ima nad kolenom speto z zaponko; kaže golo nogo. Močna velika krila. V rokah drži lilijo z napisom: Ave Maria. Gratia plena. Najlepša je sv. Cecilija, ki sedi pri orgljah 13 Orgle v cerkvah lavantinske škofije, 1911. 14 Premrl: Nek oliko statistik e o or glah v ljubljanski šk ofiji, 1918 do 1920. V : Cerkveni glasbenik , 41 (1918), 12–16, 25–28, 55–58, 70–74; 42 (1919), 6–10, 21–25, 33–38; 43 (1920), 54–56. 343 Letnik 42 (2019), št. 2 in igra; obrača se nazaj, kjer se v desnem kotu prikazuje angel; ob Ceciliji sta dva angelčka, ki pojeta iz not. Njen obraz je lep. Obdelava slike je hitra. Obleka je rumena in bela; ogrinjalo Cecilijinega plašča sedeža je črno, rdeče in belo.« Pozoren br alec bo opazil, da se je a vtor pos vetil krilnim vr atom, kjer je vsako od podob podr obno opisal in tudi deloma o vrednotil. K er v emo, da je žu- pnija takr at načrt ovala pr edelavo or gel, domne vamo, da je bil k onservator po- klican k pr esoji pr ed zamenja vo mehanizma in f oničnega dela, ki je v tist em času dejansko dok umentirana. V endar or gelske omar e in krilnih vr at niso menjali, zato je nesor azmerje med opisom poslik anih kril in sameg a zgodo vinskega in- štrumenta, ki je bil nameščen v t ej omari, nek oliko nena vadna. T akrat sta v t ej omari še bila nameščena pr ejšnja mehanski in zv očni del or gel, ki so prv otno stale pri S v. T rojici v Slo venskih goricah,15 leta 1927 pa je sedanje (danes neu- poraben inštrument) k ot s voj opus namestil mariborski or glar Josip Br andl.16 Orgle v prvotni celoti oz. podobi so bile okrog leta 1925 tudi fotografirane.17 Večina umetnostnih zgodo vinarjev, ki so popisovali dediščino, je bila tudi sicer opazno usmerjena v slik arstvo, saj so med najobsežnejšimi opisi or gel prav tist e s krilnimi vr ati, in sicer se t e nahajajo na Ptuju, Ptujski Gori, Vinsk em Vrhu in na Strmci. Ob t em pa v seeno pogr ešamo pog lobljene zapise za P olenšak, Vič pri Dr avogradu, Primsk ovo na Dolenjsk em in še v eč drugih lok acij, kjer so poslikave vrat ohranjene. V petini primer ov je bilo ugot ovljeno, da gr e za pr epis zapisa o or glah iz različnih vir ov, ki jih je popiso valec v erjetno našel v župnijsk em ar hivu ali tisk a- ni lit eraturi. Za našo r aziskavo ti primeri niso posebej r elevantni, saj ne gr e za primarne vire. 4.1.3 Kategorija »Analiza in vrednotenje« – ugotovitve in primeri Arhivska dok umentacija obr avnavnih zapiso v ima naj večjo upor abno vr e- dnost za nadaljnje r aziskovalno delo in načrt ovanje t er izv ajanje ohr anjanja de- diščine v zadnjih dveh kategorijah, analizi in vr ednotenju. Prisotnost zgolj v če- trtini zapiso v sicer ne k aže izr ecnega namena vr ednotenja dediščine, k akršnega bi pričakovali od odgovorn ih konservatorjev danes, vseeno iz njih ocenjuje- mo, da str okovni popisi niso bili namenjeni zgolj bazični znanosti, ampak tudi aplikativni upor abi. P osebej dr agocene so smernice, ki so danes po pr edpisih sestavni del v sakega r estavratorskega načrta, mnenja ali določbe na podr očju spomeniškega v arstva.18 P odrobnosti o t em, k oliko se je v naslednjih desetletjih morda upošt evalo vr ednotenje ali smernice, bomo pr edvidoma obr avnavali v naslednjih nalogah in projektih. Tu se ustavimo le ob pregledu stanja. Vrednotenje je d veh vrst: poziti vno in neg ativno. Pri poziti vnih, ki jih je 41, se pogost o poja vljajo r elativno v sakdanje besede »lep«, »čedna«, »krasno delo« ipd. K ot neg ativne – t eh je 35 – so na vedene npr .: »ni mnogo vr edna« ( Ke- belj, Šk ofja Lo ka ...), »neokusne« (K ovor), »nelepo delo« (P odbrezje). V nek ate- rih primerih se neg ativna ocena skri va v sta vku: »Nobene škode ne bi bilo, če bi 15 Glej V iktor Škr abar: Breg pri Ptuju, podružnica sv. Roka , str . 169, kjer na vaja zapis v or glah: »Diese Orgel ist anno 1825 hicher in diese Kapelle worden, welchefrüher in der Kirche zu heiligen Treufaldigkeit 226 Jahr gethan hat und ist hieher gestellt worden von Herrn Karl Schehl .« Kar l Schehl je tistega leta pri Sv. Trojici v Sl. goricah postavil svoje orgle. 16 Cecilija Emeršič (Oblonšek): Orgle v dekanijah Ptuj in Zavrč. Maribor , P edagoška f akulteta (di- plomska naloga), str. 26. 17 Fototeka centra INDOK Ministrstva za kulturo. 18 Zakon o varstvu kulturne dediščine, čl. 76–80. 344 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections se jih zamenjalo za primerna nadomestila .« (Dobrnič). P odobno pisec na vaja v Solčavi, kar je hkrati tudi smernica za ravnanje. V neg ativno k ategorijo smo št eli tudi na videz ne vtralne oznak e, k ot »obi- čajen« ali »bp« (br ez posebnosti). S stališča str oke gr e r es za neopr edeljenost, ki bi jo mor da v eljalo še raziskati, vendar gledano s str ani lastnik a ali in vestitorja to običajno pomeni, da se str okovnjak za objekt ni menil, k er g a ni cenil k ot nek o vrednoto. Nekaj primerov konkretnih smernic iz preteklega obdobja: »Oltarji, prižnica in orgle so leseni, potrebni obnove .« (Ostenk) »Orgeljske omare ni škoda .« (Preloka) »V zvoniku so potrebni zvonovi in na koru orgle .« (Čermožiše, spodnja cer- kev) »Orgeljska omara je ... vredna je ohranitve.« (Gorica) »Orgeljska omara ...; če bi se ne bi ohranila, jo je treba dati v muzej .« (S v. Trojica v Slov. goricah) »... orgeljska omara, ... so zelo slaba dela .... Nobene škode ne bi bilo, če bi se jih zamenjalo za primerna nadomestila .« (Dobrnič) Rezultati t e k ategorije se veda kličejo k (načrt ovani) podr obni obr avnavi, v k ateri bi ugota vljali, k aj se je pozneje dejansk o zgodilo z opisanimi or glami oziroma k oliko in k ako so r avnali pri poznejših posegih v k onkretne objekt e orgelske dediščine. 5. SKUPNE UGOTOVITVE IN RAZPRAVA O MOREBITNIH RAZLOGIH Dejstvo, da je bilo v obisk anih cer kvah v eč k ot 900 or gel, je v zapisih ugo- tovljena na vedba or gel v le 311 kr ajih r elativno nizek r ezultat. Dv eh tr etjin or- gel t orej umetnostni zgodo vinarji ozir oma pooblaščenci spomenišk ega v arstva niso opazili. Dejstv o je ner azumljivo pr edvsem zat o, k er so or gle v cer kvi r ela- tivno velik objekt, obenem pa predstavljajo kompleksno dediščino. Če odmislimo dejstvo, da se je umetnostna zgodovina v t em času na Slo- venskem začela šele dobr o r azvijati in or ganizirati, je r azloge mogoče isk ati na različnih podr očjih; mor da so v ozadju politične r azmere, k ulturno in družbeno vzdušje, got ovo pa tudi stanje in dinamik a r azvoja or glarstva. V nadalje vanju razprave bomo sk ušali os vetliti pot encialne r azloge za t olikšno spr egledanost tega se gmenta k ulturne, umetnostnozgodo vinske, g lasbene in t ehniške dedišči- ne. 5.1 Upravnopolitična razdeljenost Najprej gr e v erjetno za takr atne upr avnopolitične r azmere. Primorsk a je na primer v času St eletovih najint enzivnejših t erenskih let bila pod Italijo. Služ- beno zat o k onservatorji iz Kr aljevine SHS ozir oma Jugosla vije niso bili prist ojni za t o območje in so g a obisk ali le naključno. Mnogo primorskih cer kva so pr av v tem med vojnem obdobju posta vili po vsem na no vo, zat o tudi k asneje niso bile posebej zanimi ve za umetn ostno zgodo vino, s stališča v arstva spomenik ov pa jih seveda ni bilo treba obravnavati. V času fronte so bile tudi podrt e pr av v ečje, župnijsk e cer kve z or glami. Ker so t e cer kve izhodišče tudi za podružnice, na k aterih so or gle sicer posta- vljene r edkeje, a v seeno, je r azumljivo, da so se t erenske r aziskave v izbr ani žu- pniji tak o tudi usta vile. Iz neda vnih t erenskih r aziskav je r azvidno, da je bilo v nekdanjih popisih v eč or gel zgr ešenih pr av na podružn icah, kjer njiho va matič- na župnijska cerkev ni imela orgel. 345 Letnik 42 (2019), št. 2 5.2 Kulturne in gospodarske razmere Drug r azlog za spr egledanost or gel so t edanje r azmere. V burni drugi po- lovici 19. st ol. posebej opoz arjamo na tri poja ve: pomla d nar odov (slo venstva) in posledice v 20. st ol., r omanticizem v or glarstvu t er industrializacija in pr odor modernih pogledov na oblikovanje in odnos do dediščine. Od pomladi narodov sr edi 19. st ol. napr ej je opazen poja v obrtnik ov s slovenskimi priimki. Njim je str oka in tudi ljudstv o v takr at no vih slo venskih časnikih namenjalo v eliko pozornosti, pr edvsem pa poh val. T udi nekritičnih. Nemalo je časopisnih člank ov, v k aterih pisci odkrit o za vračajo t . i. tuje mojstr e, čeprav so pr aktično v si bili r ezidenti slo venskih mest z obrtnimi do voljenji, in promovirajo t . i. domače.19 T ako se je dog ajalo tudi pri or glarstvu in oblik ovanju orgelskih omar . Na Kr anjskem se v t em času poja vita or glarski dela vnici Goršič20 in Z upan,21 na Celjsk em oče in sin Naraks.22 Nek oliko pozneje, leta 1877, je bilo ustanovljeno Cecilijino društv o, ki je pr evzelo v odilno v logo usmerjanja t okov cerkvene g lasbe in z njo po vezanih or gel. Pri delo vanju se je sicer naslanjalo na v seevropsko cecilijansk o gibanje, v endar ima tudi s voje specifične pot eze. Z revijo Cerkveni glasbenik,23 v k ateri so slo venski str okovnjaki ocene na no vo iz- delanih or gel najpogost eje obja vljali, so se ideje pr enašale po v sem slo venskem območju, tako v mestna kot podeželska okolja. Romantiziranje orgel je v 19 . st oletju splošen e vropski poja v. Gr e za r adi- kalno spr eminjanje zv očne slik e in t ehničnih značilnosti or gel v smer simf onič- ne zv očne barvit osti. S stališča f onike so v ečje k atedralne or gle kljub spr emem- bam lahk o ohr anile nek aj bar očnega jedr a, manjše or gle – k akršne so značilne za naše kr aje – pa so z r omantiziranjem izgubile r egistre k ot samost ojno pojoče alikvote. Alikv oti v obliki nek danjih samost ojnih zv okov so se sicer v dok aj dru- gačni obliki »skrili« v ak ustične alikv ote ozir oma barv e značilnih r omantičnih registrov. Pri t ehniki se nek danja pr eprosta in za izgo vorjavo učink ovita me- hanika s pot egi umakne ino vacijam sapnic s st ožci t er k asneje s pne vmatsko ali električno po vezavo med tipk o in zr ačnim v entilom posamezneg a t ona. P o- dobno k ot smo na vedli pri f oniki, imajo ti mehanizmi k ar nek aj pr ednosti za izvajanje g lasbe pri zelo v elikih or glah, pri manjših pa so se pozneje izk azale za nepotrebno modno muho, ki je bolj siromašila zvok kot ne. Posledica r omanticizma je menja va št evilnih bar očnih g lasbil z omar ami vred. Čeprav so v Cerkvenem glasbeniku »članki širili reformne estetske nazore, pisci pa so s članki o glasbeni zgodovini, teoriji, pedagogiki, izvajalski praksi, orglarstvu, itd. pomembno dvigali izobrazbeno ter izvajalsko raven slovenskih glasbenikov«,24 se lik ovna es tetika, ki bi jo umetnostni zgodo vinarji br ez d voma opazili, v besedilih poja vlja le izjemoma. V mnogo primerih so or glarji star e or- gle ods tranili in posta vili po vsem no ve v no vo or gelsko omar o. Star o omar o so v celoti ohr anili v ečinoma le ob nadgr adnji obst oječih or gel. P ojav v gradnje no vih orgel v star o omar o pa je takr at bolj izjema, ki so ji bolj »botrovali « finančni razlogi k ot est etsko vr ednotenje. Iz obst oječe lit erature tist ega časa z območja celotne a vstro-ogrske monar hije namr eč ni znanih v eliko primer ov, kjer bi se kakšen odgo vorni k onservator izr ecno za vzel za or gelsko omar o. Or gle so sicer v konservatorskih poročilih omenjene relativno pogosto.25 19 Glej: Dobravec, Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni vojni, str. 430, 431. 20 Prim. Goršič (ml.): Orglarski mojster Franc Goršič (1836–1898). 21 Prim. Šk ulj: Z upanova or glarska dela vnica, str . 5–12. P odobno Dobr avec: Ob st oletnici zadnjih orgel bratov Zupan, str. 13–15. 22 Prim. Škulj: Naraksova orglarska delavnica, str. 7–9. 23 Prim. Škulj: 1977, Ob stoletnici Cecilijinega društva, str. 66–70. 24 Nagode: Slovensko Cecilijino društvo – zgodovina. 25 Orgle so v P oročilih CKK od 18 56 do 1909 omenjene 520-kr at, k ar pomeni okr og 10 na let o. Orgelgehäuse in Or gelkasten 47-kr at. Za primerja vo: K oren »Altar« je omenjen 1070-kr at. 346 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections V dr ugi polo vici 19. st ol. se na Kr anjskem med oblik ovalci cer kvene no- tranjščine, skupaj z oblik ovanjem pr očelij or gelskih omar , poja vlja pr edvsem r a- dovljiška r ezbarska dela vnica V urnik. Star ejšemu in mlajšemu Janezu V urniku nikakor ne mor emo očitati ner azgledanosti po t edanjem mednar odnem obli- kovalskem pr ostoru,26 prizn ati pa je tr eba, da sta se s s vojim načinom ustv ar- janja in dela znala prilagoditi obst oječemu cer kvenemu int erierju in tak o pri orgelskih omar ah ne vsiljivo nadomeščala r enesanso z neor enesanso, bar ok z neobarokom, gotik o pa z neogotik o, hkr ati pa ugodila takr atni miselnosti du- hovnikov, ki so se – v erjetno pono vno iz finančnih r azlogov – bolj na vduševali nad skr omnimi or gelskimi omar ami. Se veda v tist em času še ni bilo k onserva- torskih doktrin, po k aterih bi star o posk ušali ohr aniti. V rednotenje dela V urni- kove r ezbarske dela vnice sicer še čak a na pog lobljeno umetnostno in str okovno obravnavo. Prehod od obrtnega k tovarniškemu izdelovanju or gel pri nas nek ateri a v- torji domne vajo že pri R umplovi dela vnici sr edi 19. st ol.27 V endar t ega ni mogoče neposredno potr diti. Industrijsk a pr oizvodnja delo v in or gel pa se je r azmahnila pri br atih Z upan, k o sta v 80 . letih 19. st oletja posta vila v eliko or glarsko dela vni- co v Ka mni Gorici. P oleg posta vljanja s vojih or gel sta izd elovala posamezne dele, ki sta jih tudi izv ažala v tujino.28 O njunih izumih, ki imajo po vsem industrijski in poslo vni značaj, so por očale tuje str okovne r evije.29 O upor abni umetnosti oziroma industrijsk em oblik ovanju takr at še ni bilo go vora, zat o izdelki niso bili estetsko vr ednoteni. Pr avzaprav še danes v elja, da je »to podr očje umetnišk ega ustvarjanja opr edeljeno k ot v se, k ar ni slik arstvo, kiparstv o ali ar hitektura, zat o ne šteje v visoko ali čisto umetnost in je a priori manj privlačno «.30 5.3 Vpliv doktrine in metod dela Poleg spr ememb pri objektih je tr eba upošt evati tudi subjekti vne deja v- nike. K ot smo že ugot ovili, je v času t erenskega dela umetnostnih zgodo vinarjev v cer kvah takr at sor azmerno v eliko »novih« or gel, ki po zunanjem videzu ozi- roma umetnišk em vtisu niso (bile) pri vlačne. Občut ek pri vlačnosti je subjekti- ven in se prid obi v umetnostnozgodo vinski šoli, iz k atere so izhajali t erenski popisovalci. Znano je, da sta bila v odilna umetnostna zgodo vinarja, F rance St ele in Izidor Cank ar, sledila dunajski šoli Rieg la in Dv ořaka, po k ateri se je pr evla- dujoče r avnalo tudi k asnejše slo vensko spomenišk o v arstvo. Prv otno zago var- janje doktrine »konservirati ne r estavrirati « je mogoče v saj slutiti pri sist emu popisovanja, mor da je ta doktrina bila celo r azlog za izogibanje or glam. K er gr e pri or glah za nek e vrst e upor abno umetnost , namr eč tak o pri starih k ot tudi »novih« or glah, ki se stalno upor abljajo pri bogoslužju, ni mogoče go voriti o konserviranju. R estavriranje starih or gel pa se je sicer k ot ideja začela šele z Albetom Sch weitzerjem leta 1909, k o so a vtorji tudi izr ecno poudarili pomen Vsa por očila sk upaj v sebujejo približno 8,400.000 besed. Dunaj (Wien) je omenjen 5300-kr at. Ljubljana (Laibach) 459-kr at in še 150-kr at »laibacher« , Kr ain 677 -krat, Kr ainburg 73-kr at, Maribor (Mar burg) 227-kr at. Gr adivo je bilo za primerja vo obdelano s pr ogramom AntConc 4.3.4. 26 Njihovo obsež no str okovno knjižnico hr ani Inštitut F ranceta St eleta ZR C S AZU. Katalog je v pripravi (osebna avtorjeva korespondenca s sodelavkami v knjižnici Inštituta). 27 Prim. Edo Škulj, Rumplova orglarska delavnica, str. 8. 28 Anon, Ignacij Zupan – orglarski mojster (Dnevne novice). Slovenec, let. XLII (1914), št. 8. 29 Moritz R eiter, 1884. Vorwort zu Die Or gel- und Pianobau- Zeitung No. 40. Ber lin, str . 2. Moritz Reiter je poleg ustano vitelja in ur ednika prv e or glarske r evije na s vetu najbolj znan po s voji knjigi Die Or gel unser er Zeit , ihr e Entwick elung, Construction, Prüfung und Pflege, ki je izšla 1880. 30 Prim. Štamca r: Je v Sloveniji že čas za široko zastavljeno načrtno preučevanje uporabne umetno - sti?, str. 96. 347 Letnik 42 (2019), št. 2 zunanjega vid eza g lasbil: »Orgle naj ne prijajo samo ušesom, ampak tudi očem .«31 Začetke k onkretizacije v s vetovnem merilu z nek aj primeri zasledimo v Nemčiji po I. s vetovni v ojni,32 dejanski r azmah pa šele v 50. letih,33 k o se je slo vensko orglarstvo obrnilo v povsem drugo smer kot srednjeevropsko jedro. 5.4 Med vojno rekvidirane piščali Jeseni 1917 je a vstrijska oblast izdala ur edbo o od vzemu or gelskih piščali za v ojne potr ebe.34 K onkretna ur edba je v sebovala čas začetk a od vzema, iz jeme in visok o k azen za nespošt ovanje predpisa. P odrobnosti so bile prepuščene od- govornim deželnim k onservatorjem. Za Kr anjsko in Primorsk o je bil t o Ant on Gnirs. Ljubljansk a knezošk ofija je imeno vala k omisijo, ki je na podlagi mal pr ed tem pripr avljenega pr egleda or gel Stank a Pr emrla35 izločila izjeme. Očitno jih je cecilijansko na vdušenje nek oliko za vedlo. Iz celotne pr ocedure in moledo vanja na Dunaj se je na k oncu oblik oval seznam 83 g lasbil,36 od k aterih je le 8 or gel zgodovinskega pomena (še od t eh so ene zelo pr edelane), pr eostale pa bi lahk o uvrstili pod zvočnotehnično zanimi ve no vejše orgle. V sem pr eostalim na Kr anj- skem, t orej v ečini zgodo vinskih or gel, so bile posledičn o od vzete v se pr očelne piščali r egistrov v ečjih od 4' . P o v ojni so or gle br ez pr ospektnih piščali br ez d vo- ma dajale zelo neug leden vtis,37 zat o jih umetnostni zgodo vinarji mor da niso pripisovali umetnišk e vr ednosti, v sekakor pa tak šno stanje ni sodilo v njiho vo konservatorsko doktirno. Načrt ovane podr obne r aziskave bodo v erjetno po- trdile, da je pr av k ombinacija pr eveč subjekti vnega seznama zgodo vinsko po- membnih izjem in občutk a popolne uničenosti zar adi od vzetih pr očelnih piščali povzročila stanje slo venske or gelske kr ajine, v k ateri imamo danes v e vropskem kontekstu tako nesorazmerno malo ohranjenih historičnih glasbil. 6. SKLEP IN POVZETEK Rezultata projekta sta dva: metodološki in vsebinski. Pri upor abljeni met odi dela smo pok azali r acionalizacijo, s k atero smo z zadovoljivo k akovostjo izločili v ečino ar hivskih besedi l, ki nas niso zanimala. Najprej smo namest o 3146 besedil vzeli v obr avnavo le dobr o polo vico, 1646 zapisov, kjer smo zapis o or glah načeloma pričak ovali g lede na tip zgr adbe, konkretno cer kve. Izločit ev smo opr avili na osno vi podatk ov iz nacionalne baze ARSORS, iz k atere je mogoče zar adi njene struktur e enosta vno ugot oviti, kje in kdaj so stale k akšne or gle. Od tak o dobljenih zapiso v smo s str ojno analizo be- sedil iz brali le tista besedila, v k aterih so se poja vljale ali beseda orgle ali njene izpeljanke. Do bili smo 311 zapiso v, ki smo jih pr enesli v v sebinski del pr ojekta. Vsebinsko g ledano je št evilka 311 relativno nizek delež posebej zat o, k er vemo, da je v času t erenskega dela odgo vornih k onservatorjev od 1914 do 1965 na obravnavanem območju zanesljivo stalo več kot 900 orgel. 31 Schweitzer in Mathias: Internationales Regulativ für Orgelbau, str. 6, 7. 32 Gre pr avzaprav za pr esojo, ali je bolj smiselno or gle r estavrirati ali r ekonstruirati. T ako je leta 1921 dela vnica W alker v F reiburgu r ekonstruirala znamenit e Pr aetoriusove or gle, opisane v Syntagma musicum II iz 1618. 33 Reichling: Die ersten zwei Jahrzehnte der Orgelbewegung , str. 17–94. 34 Reichgesetzblatt für die R eichsrate v ertretenen K önigreiche Länder CX C. Stück. No. 417, str . 1146. P odrobneje g lej Dobr avec, Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni vojni, Arhivi 2017, št . 2. 35 Stanko Premrl, Statistika orgelj. 36 SI AS 1100, C. kr. spomeniški urad [K. k. Denkmalamt Wien], 1853-1918. 37 Najbolj znan primer so or gle pri s v. P etru v Ljubljani, kjer so izd ali celo pamfletni letak o »naj- slabših ljubljanskih orglah« . Fotografije so ohranjene. 348 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Vsebinski r ezultat je pok azal, k aj so v 311 primerih odgo vorni k onser- vatorji ugot ovili o or glah. Obr avnavana besedila zapiso v so bila v ta namen k a- tegorizirana v sedem r azredov, ki so nam omogočili boljši in bolj sist ematičen pregled v sebine. S primerja vo dobljenih r ezultatov smo sk ušali najti r azloge za zapostavljenot, ki so lahk o političnoupr avni, k ulturnogospodarski in str okovno subjektivni. Vsekakor je tr eba r azumeti dejstv o, da so posamezn i sakr alni objekti (bili) r azlično bog ato opr emljeni – v saj domne vno g lede na pog lobljenost opi- sov. S stališča umetnostne zgodo vine so najbrž tudi r azlično pomembni. A pr a- viloma je iz obr avnavanih ar hivskih zapisih v seeno r azvidno, da so a vtorji dok aj dosledno popisali zunanjo in notr anjo ar hitekturo t er dek oracijo, v ečjo opr emo (oltarje, prižnice, klopi ...), slik arska in kiparsk a dela, litur gične pripomočk e z večjo umetnišk o vr ednostjo (k elihi, monštr ance, oblačila ...) in drugo. Sk oraj brez izj eme so opazili in pr episali r azlične napise na st enah, oltarjih, slik ah, tudi orglah, iz česar je mogoče sklepati ne le na umetnostni, ampak tudi na zgodo- vinski met odološki prist op. Zat o je t oliko t ežje r azumljivo, da so bile or gle v tolikih primer ih po vsem spr egledane. Pričak ujemo, da bodo v sebinski r ezultati raziskave služili k ot izhodišč e za delo umetnostne zgodo vine v prihodnje, met o- dološki pa r acionalizaciji pri r aziskovanju in analizi r azličnih ar hivskih besedil iz 20. stoletja. ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 110 0 c.-kr . spome niški ur ad, 1853–1918 (K. k. Zentr alkommission zur Er- forschung und Erhaltung der Baudenkmäler (1850–1873)) ARSORS – Ars organi Sloveniae • ARSORS, Društvo Jarina Bohinj (www.arsors.org) ZRC-SAZU • Steletovi t erenski zapiski (AR ZENAL – Virtualna zakla dnica nacionalne dedišči- ne, www. arzenal.si) Ministrstvo za kulturo RS, center INDOK • Prepisi t erenskih zapiso v umetnostnih zgodo vinarjev in k onservatorjev ( gi- skd6s.situla.org/giskd/, www.europeana.eu) LITERATURA Anon.: Ignacij Z upan – or glarski mojst er (Dnevne novice ). V : Slovenec, let . XLII (1914), št. 8. Anon.: Orgle v cerkvah Lavantinske škofije. Škofija Maribor , 1911. Dobravec, Jurij: Ob st oletnici zadnjih or gel br atov Z upan. V : Cerkveni glasbenik 2015/5, str.13–15. Dobravec, Jurij: Pr esečni ar hiv in zbir ka podatk ov o slo venskih or glah AR SORS. V : Arhivi 39 (2016), št. 2, str 264–275. Dobravec, Jurij: Usoda slo venskih or gel v prvi s vetovni v ojni. V : Arhivi 40 (2017), št., št. 2, str 415–435. Goršič, F rance (ml.): Or glarski mojst er F ranc Goršič (1836–1898). V : Kronika 15 (1967), str. 103–112.VIRI IN LITERATURA 349 Letnik 42 (2019), št. 2 Nagode, Aleš: Slo vensko Cecilijino društv o – zgodo vina. Na: http://www .scd.si/ slo/kdo_smo/zgodovina [dostop 27. 1. 2018]. Praetorius, Michael: Syntagma musicum II , 1618. Premrl, Stank o: Nek oliko statistik e o or glah v ljubljanski šk ofiji. V: Cerkveni glasbenik , 41 (1918), 12–16, 25–28, 55–58, 70–74; 42 (1919), 6–10, 21–25, 33–38; 43 (1920), 54–56. Reichling, Alfr ed: Die erst en zw ei Jahrzehnt e der Or gelbewegung - wider gespie- gelt in kir chenmusikalischen Zeitschrift en. V : Aspekte der Orgelbewegung , Kassel 1995, str. 17-94. Reiter, Moritz: Vorwort . V: Die Orgel- und Pianobau-Zeitung No. 40. Berlin 1884. Schweitzer, Alb ert & Xa ver Mathias, Int ernationales R egulativ für Or gelbau. Drit- ten Kongreß der Internationalen Musikgesellschaft. Dunaj 1909. Škrabar, Viktor: Breg pri Ptuju, podružnica sv. Roka (Varstvo spomenikov, poroča F. Stele). V: Zbornik za umetnostno zgodovino , 1926, letnik 6, številka 3, str. 169–170. Škulj, Edo: Naraksova orglarska delavnica . Škocjan pri Turjaku 2009. Škulj, Edo: Ob stoletnici Cecilijinega društva. V: Cerkveni glasbenik , let . 70, št . 7/9 (1977), str. 66–70. Škulj, Edo: Rumplova orglarska delavnica. Škocjan pri Turjaku 2011. Škulj, Edo: Zupanova orglarska delavnica . Škocjan pri Turjaku 2009. Štamcar Lozar , Maja: Je v Slo veniji že čas za šir oko zasta vljeno načrtno pr euče- vanje upor abne umetnosti? V : Slovenska umetnostna zgodovina – Tradicija, problemi, perspektive , ZRC SAZU, 2004. Štefanič, Tatjana in Roškar, Boštjan: Tipologija ohišij g lasbil Janeza F rančiška Ja- nečka in njiho v ornamentalni t er kiparski okr as. V : Celjski bar očni or glarski mojst er Janez F rančišek Janeček (ur . T atjana Št efanič). P okrajinski muzej Ptuj - Ormož, 2016, str . 109–195. Zajc, R omana & Blaž R esman: Umetnostni spomeniki na Slo venskem – St eletovi terenski zapiski. V: Umetnostna kronika , 13 (2006), str. 36–39. PREDPISI Zakon o v arstvu k ulturne dediš čine (neur adno pr ečiščeno besedilo št . 4). V : Ur a- dni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16 Reichgesetzblatt für die R eichsrate v ertretenen K önigreiche Länder CX C. Stück. No. 417 . Str . 1146 (29. Okt ober 1917): V erordnung des Minist eriums für Landes vertei- digung im Ein vernehmen mit den bet eiligten Minist erien und im Ein verständnisse mit dem Kriegsmin isterium v om 29. Okt ober 1917, betr effend die Inanspruchnahme v on Orgelpfeifen. (dost opno na spletu: ALEX - Hist orische R echts- und Gesetzest exte Online http://alex.onb.ac.at) REFERENCES OF PIPE ORGANS IN ARCHIVES OF FIELD INVENTORIES OF CULTURAL HERITAGE The pr oject br ought tw o r esults: methodological and substanti ve. In the method used, w e sho wed r ationalisation with w hich most ar chival t exts that held no int erest f or us w ere satisf actorily disposed of. First , a good half of 3,146 texts, 1,646 t exts, w ere e xamined w here r ecords on pipe or gans w ere e xpected given the type of building, specificall y chur ch. R emoval w as carried out on the basis of data fr om the AR SORS national database w hich mak es it with its struc- ture possible t o det ermine mor e easil y w here and w hen a pipe or gan st ood. SUMMARY 350 Jurij Dobravec: Omembe orgel v arhivih terenskih popisov kulturne dediščine, str. 333–350 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections From the r ecords thus obtained, w e select ed, b y machine anal ysis of t exts, onl y the t exts w here w ords pipe or gans or its deri vatives appear ed. W e obtained 311 r ecords w hich w e tr ansferred int o the substanti ve part of the pr oject. In terms of cont ent, number 311 is a r elatively lo w shar e, particular ly as w e kno w that in the time of field w ork of r esponsible conserv ators fr om 1914 t o 1965, more than 900 pipe or gans st ood in this ar ea. Substanti ve r esult sho wed w hat the r esponsible conserv ators f ound about pipe or gans in 311 cases. Ex amined texts w ere, t o this end, cat egorised int o se ven classes allo wing bett er and mor e systematic cont ent o verview. B y comparison of r esults obtained, w e att empted to find r easons w hich ar e political-administr ative, cult ural and economic, and professionally subjecti ve. The f act that indi vidual sacr ed objects (w ere) diff er- ently richl y appoint ed must certainl y be underst ood – at least allegedl y, gi ven the depth of descriptions. F rom the viewpoint of art hist ory, the y ar e pr obably of v arying importance. Ho wever, as a main rule the e xamined ar chival r ecords indicate that authors quit e consist ently in ventoried e xterior and int erior ar- chitecture and decor ation, bigger equipment (altars, pulpits, pew s et c.), paint- ings, sculptur es, litur gical it ems of gr eater artistic v alue (chalices, monstr ances, clothes et c.), and mor e. The y noticed and copied diff erent inscriptions on w alls, altars, paintings, also pipe or gans almost without e xception, suggesting not onl y artistic, but also hist orical and methodological appr oach. It is ther efore diffi- cult t o understand that pipe or gans w ere oft en complet ely ignor ed. W e e xpect that substanti ve r esults of the r esearch will be used as a starting point f or art historians in the futur e, w hile methodological r esults could serv e as basis f or rationalisation in r esearching and anal ysis of v arious ar chival t exts fr om the 20th century. 351 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: ruski emigranti, ruski begunci, Auman, Milevski, založništvo, tiskarstvo, razglednice Key-words: Russian emigrants, Russian refugees, Auman, Milevski, publishing, printing, postcards1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 314.151.3-054.72/.73(497.4=161.1):655.41(497.4Krško)"1920/1944" 655.41(497.4):821.161.1"1920/1944" Prejeto: 14. 10. 2019 Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja RADOVAN PULKO magister znanosti s področja zgodovine in profesor geografije Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, Gospejna ulica 11, SI-2000 Maribor e-naslov: p_radovan@yahoo.com Izvleček V začetk u d vajsetih let XX. st oletja je na območju Kršk ega ži vel poslo vnež Milan A uman. Ukv arjal se je z r azličnimi manj donosni mi posli, nat o pa po- slovno priložnost uzr l v založništvu in tisk anju ruskih knjig. T e so bile na- menjene pr edvsem ruskim emigr antom, ki so po drža vljanski v ojni v v elikem številu prihajali tudi v Kr aljevino SHS in so izk azovali v eliko potr ebo po kn- jigah v domačem jezik u. Čepr av je A uman postal eden iz med naj večjih založ- nikov in tisk arjev ruskih knjig, v Kr aljevini Jugosla viji ni bil deležen tak šnega uspeha k ot nek ateri podobni založniki v tujini. Njego vo podjetje je že po ne- kaj letih šlo v st ečaj. Pr ecej bolj tr agična usoda pa je do letela rusk ega emig- ranta Andr eja R afajloviča Mile vskega, ki se je v Celju lotil izdajanja rusk ega mesečnika Zarja. Članek je del obsežnejše, 15 let tr ajajoče r aziskave o ruski emigraciji v Slo veniji, ki je bila ob k oncu leta 2018 obja vljena v knjigi Rusko zamejstvo v slovenskih deželah . Abstract MILAN AUMAN PUBLISHING HOUSE OF RUSSIAN BOOKS IN KRŠKO AND RUSSIAN MONTHLY ZARJA IN CELJE At the beginning of the 20th century , a businessman named Milan A uman lived in Kršk o. He w as eng aged in v arious less pr ofitable acti vities and sub- sequently sa w a business opportunity f or publishing and printing R ussian books. The la tter w ere int ended mostl y f or R ussian emigr ants w ho w ere coming in lar ge numbers also t o Kingdom of Ser bs, Cr oats and Slo venes aft er their ci vil w ar, and sho wed a gr eat need f or book s in their nati ve language. Although A uman became one of the biggest publishers and print ers of R us- sian book s, he did not enjo y success in the Kingdom of Y ugoslavia lik e some other publishers abr oad. His compan y e xperienced bankrupt cy aft er onl y a few y ears. A consider ably mor e tr agic f ate bef ell R ussian emigr ant Andr ej Rafajlovič Mile vski w ho start ed publishing a R ussian monthl y in Celje titled Zarja. This article is a part of a br oader 15-y ear-long r esearch on R ussian emigration in Slo venia w hich w as published in the book titled Rusko zame- jstvo v slovenskih deželah (R ussian emigr ants/minorities in Slo venian lands) at the end of 2018. 352 Radovan Pulko: Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja, str. 351–362 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Po k ončani ruski drža vljanski v ojni je v Kr aljevini Sr bov, Hrv atov in Slo- vencev (SHS) poisk alo zat očišče med 41.000 in 44.000 ruskih emigr antov.1 Ti so v no vem ok olju sicer v ečinoma ži veli v v eliki r evščini. T oda zar adi njiho ve visoke izobr azbe – 76 odst otkov jih je namr eč imelo zaključeno v saj sr ednjo izobrazbo – je bila med njimi zelo v elika potr eba po ruskih knjig ah in drugem tekstovnem gr adivu v rusk em jezik u. Zar adi t ega so se na območju Jugosla vije, podobno k ot v tujini, poja vile založbe, ki so se začele ukv arjati z izdajo t ovr- stnih del. Natančneg a št evila ruskih tisk anih del v Kr aljevini Jugosla viji sicer ni možno podati, saj je bilo v eliko ruskih emigr antskih publik acij zar adi dejansk o ali domne vno pr otikomunistične v sebine v po vojni Jugosla viji namenoma uni- čenih. Domne va se, da je med let oma 1920 in 1944 izšlo naj več 2500 naslo vov neperiodičnega tisk a in 360 naslo vov periodičnih tisk ovin. Jo van Kačaki je leta 2003 v s voji bibliogr afiji del rusk e emigr acije v Jugosla viji r egistriral 1556 na- slovov neperiodičnih izdaj in 320 periodičnih tiskovin.2 Značilnost ruskih emigr antskih neperiodičnih izdaj je bila, da so izšle v majhnih nakladah, običajno v 500 izvodih. Največje naklade so redko presegale 2000 primer kov. Sk upna naklada v seh naslo vov neper iodičnega tisk a bi tak o domnevno lahk o znašala 1,200.000 izv odov. 91 odst otkov v seh neperiodičnih publikacij je iz šlo v delih drža ve, kjer je ži velo pr avoslavno pr ebivalstvo. Od sk u- pnega št evila 1556 naslo vov neperiodičnih izdaj jih je samo v Beogr adu izšlo 1046. Na celotnem slo venskem ozemlju pa le 120. Med žanri, ki jih zajemajo omenjene tisk ovine, je najobsežnejši s podr očja t eologije, k ar g lede na t o, da je v Jugoslaviji našel zat očišče Zamejski s veti sinod pr avoslavne cer kve, ki je pokri- val v ečji del rusk e s vetovne diaspor e, ni nič nena vadnega. Sledile so publik acije s podr očja politik e. Slednji žanr je bil zelo obsežen zar adi neda vnih dogodk ov, ki so jih med r evolucijo in drža vljansko v ojno doži veli emigr anti. Nek ateri izmed njih se nik oli niso sprijaznili z dejstv om, da so jih boljše viki pr emagali, zat o so se pripravljali r azlični scenarij i, k ako zrušiti v ladavino boljše vikov, in r azmišljalo se je o t em, k akšen bo r azvoj R usije po pr evratu. V trid esetih letih 20. st oletja so tudi njiho vi otr oci začeli ustana vljati no va politična gibanja. Nek atera izmed njih so hot ela najti neki spor azum z r ežimom v So vjetski zv ezi, drug a pa so bila njihovi zagrizeni so vražniki, ki so se trudili za t o, da uničijo k omunistični r ežim. V Jugosla viji je tak o nastalo v eliko tisk ovin političneg a gibanja Mladoruso v in Nacionalne delo vne zv eze no ve rusk e gener acije. Zar adi v elikega št evila ruskih vojaških oseb in dejstv a, da je v d vajsetih letih imel g lavni štab gener ala V rangla sedež v Sr emskih Kar lovcih, je po vsem r azumljivo, da je političnemu neperio- dičnemu tisk u po obsežnosti sledil neperiodični tisk z v ojaško t ematiko. T emu žanru so sledi li učbeniki in zgodo vinske t eme. Pr ecej manj je bilo izdane bele- tristike, saj Jugosla vija ni bila zbir ališče znanih ruskih emigr antskih lit erarnih ustvarjalcev. Gla vna založnik a pomembnih ruskih emigr antskih knjižnih del sta bila P ariz in Ber lin. Nek oliko lažja beletristična dela so se u važala iz Rige. Sicer pa je bila najplodnejša rusk a emigr antska beletristik a v Jugosla viji poezija, kjer je bilo izdanih 75 naslovov.3 V slo venskem pr ostoru je bilo med ruskim neperiodič nim tisk om daleč največ izdanih učbenik ov. Šlo je pr edvsem za ponatise klasičnih ruskih učbeni- kov. T e je izdaj al izključno en založnik – Milan A uman iz Kršk ega. Od 145 ruskih učbenikov, ki so izšli v Kr aljevini Jugosla viji, je A uman izdal k ar 101. Čepr av se je A uman z založništv om ukv arjal samo štiri leta, je po št evilu izdanih ruskih emigrantskih neperiodičnih tisk ovin v Jugosla viji na dru gem mestu. Kljub t emu 1 Јовановић, Досељавање руских избеглица у Краљевину СХС 1919–1924, str. 186 (Jovanović, Doseljavanje ruskih izbeglica u Kraljevinu SHS 1919-1924). 2 Качаки, Рускe избеглице у Kралјевини СХС/Jугославији, str. 12, 36 in 39 (Kačaki, Ruske izbeglice u Kraljevini SHS/Jugoslaviji). 3 Kačaki, Ruske izbeglice u Kraljevini SHS/Jugoslaviji, str. 13–15. 353 Letnik 42 (2019), št. 2 pa je obst oj t ega založnik a tudi v slo venskem pr ostoru ostal do neda vnega po- polnoma spregledan.4 Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem Milan A uman je do leta 1924 izdal 105 neperiodičnih tisk ovin. P o št evilu izdanih naslo vov je bil tak o v celotni Jugosla viji pri samem vr hu med založniki. Več, 11 6 neperiodičnih izda j, je imel le R uski znanstv eni inštitut v Beogr adu, ki pa je iz dajal v pr ecej daljšem obdobju, tja do leta 1941. A umanove izdaje so bile pogosto og laševane v r azličnih emigr antskih časopisih , ki so izhajali po s vetu. Ena izmed posebnosti njego vih izdaj pa je tudi ta, da v v ečini izmed njih niso navedeni ne let o, ne kr aj izdaje in ne ime tisk arne. Da gr e dejansk o za A umano- ve izda je, je mogoče r azbrati le s platnic njego vih knjig , na k aterih so na vedeni seznami novih knjig, ki jih je izdal.5 Njegovo podje tje, ja vna tr govska družba Maison de commer ce Milan A u- man & Comp., se je vpisalo v tr govski r egister 9. 4. 1921 k ot k omisijska tr govina na debelo. Sicer pa je njego v družabnik bil tr govec Alek sander I. Zagrjaženskij, ki je pr av tak o imel pr avico samost ojno zast opati podjetje.6 Zagrjaženskij7 je bil ruski emigr ant, r ojen v P eterburgu. Jugoslo vansko drža vljanstvo je sk upaj z ženo Marijo in mladoletnimi otr oki Marijo, V alentinom in Ljudmilo pridobil leta 1924.8 A uman se je že pr ed ustano vitvijo podjetja ukv arjal s tr govskimi posli. Tako je v prvih mesecih leta 1921 pr odajal v arnostne sponk e za denarnice, ki naj bi onemogočale tatvine.9 V začetk u leta 1922 so bili pri A umanu zaposleni samo ruski emigr anti. Njegova tisk arna je takr at upor abljala tipogr afijo, cink ografijo in lit ografijo. Do februarja 192 2 je izdala 1 mladinsk o knjigo, 2 leposlo vni in 4 znanstv ene rusk e knjige.10 Sicer pa je k omisijska tr govina ruskih knjig in rusk a gr afična industrija postala obr atni pr edmet podjetja Milan A uman & Com p. 21. 3. 1922.11 Junija 1922 sta se podjetju k ot dr užabnika priključila še dr . Iv an Dimnik, od vetnik v Krškem, in R udolf Jag arčec, tisk arnar v Kršk em. Pr avico zast opati podjetje pa so imeli le trije: A uman, Dim nik in Zagrjaženskij, in sicer v edno po d va sk upaj. Pri nena vadnih poslih in v ažnejših pogodbah pa v si trije sk upaj.12 Jag arčec je smel zast opati podjetje že mesec dni pozneje in je ostal v njej k ot družabnik do 4 Kačaki: Ruske izbeglice u Kraljevini SHS/Jugoslaviji, str. 14 in 24. 5 Prav tam, str. 23 in 24. 6 Kraljevina SHS, Ur adni list Dež elne v lade za Slo venijo, Ljubljana, 2. 5. 1921, let . 3, št . 46, str . 244. 7 Po r azličnih virih, tudi ur adnih dok umentih, je njego v priimek zapisan tudi k ot Sagriaschky , Sagriažški in Zagrijazsky. Glej: Kr aljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in mariborsk e oblas ti, let . VI, št . 33, Ljubljana, 18. 4. 19 24, str . 205; Kr aljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in maribor ske oblasti, let . XI, št . 16. Ljubljana, 16. 2. 1929, str . 138; Kr aljevina SHS, Ur adni list deželne v lade za Slo venijo, Ljublja- na, 2. 5. 1921, let. 3, št. 46, str. 244. 8 »Sprejem v jugoslovansko državljanstvo«, Jutro, št. 220, 18. 9. 1924, str. 4. Kraljevina SHS, Ur adni list lju bljanske in mariborsk e oblasti, let . VI, št . 87, Ljubljana, 17. 9. 1924, str. 516. 9 »'Dil' – sigurnostne zaponke«, Jutro, let. II, št. 67, Ljubljana, 19. 3. 1921, str. 3. 10 »Ruski koledar«, Slovenski narod , št. 41, 19. 2. 1922, str. 5. 11 Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo venijo, let . IV , št . 36, Ljubljana, 10. 4. 1922, str. 240. 12 Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo venijo, let . IV , št . 76, Ljubljana, 17. 7. 1922, str. 507. 354 Radovan Pulko: Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja, str. 351–362 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections 23. 1. 1923.13 Dimnik je no vembra 1922 k ot ja vni družabnik izstopil.14 Podjetje je obstalo le kr atek čas. Že 25. 12. 1924 je bilo likvidir ano.15 Še med post opkom likvidacije, ki se je začel mar ca 1924, je A uman skupaj s poslo vnimi partnerji odpr l no vo podje- tje.16 Imeno valo se je R uski tisk (R usskaja P eča- tj), družba z omejeno za vezo. V tr govski r egister je bilo vpisano 9. 4. 1924. P odjetje bi se ukv arjalo z izdajo in zalag anjem ruskih knjig, tisk ovin, mu- zikalij, časopisja in izdelk ov, spadajočih v gr afič- no str oko, namenjenih za ruski knjižni tr g in ru- ske potr ebe. Ukvarjalo bi se s k omisijsko pr odajo knjig lastne in tuje založbe. P oslovodje podjetja so bili: pr okurist Ljubljans ke bank e v Ljublja- ni S vetoslav Pr emrou, Zagrjaženskij in A uman. V nadzornem s vetu podjetja so bili dr . Dimnik in banč nika v Ljubljani, dr . Vladimir Borštnik in Viktor Črnk o. A vgusta ist ega leta je bil za pr oku- rista podjetja posta vljen Boris V . Bittner , zasebni uradnik v Krškem.17 Osnovna g lavnica podjetja je znašala 3,500.000 dinarje v, pri čemer je bilo v got ovini vplačanih 1,828.309 din in 88 par . K ot stv arno vlogo s spor azumno določe no pr evzemno ceno 1,671.690 dinarje v in 12 par pa so dr . Dimnik, Auman in Zagrjaženskij no vemu podjetju izr oči- li v sak do 1/3 pripadajočeg a jim podjetja Milan Auman & Com p. z v semi str oji, sur ovinami in za- logami izdelk ov, med k aterimi so bile knjige, mu- zikalije, slike in drugo.18 Vse pa k aže, da tudi t o podjetje ni bilo uspe- šno, saj je bila že 20. 12. 19 24 na izr ednem obč- nem zboru dru žbenikov sklenjena r azdružitev in likvidacija dru žbe.19 25. 1. 1925 je nat o podjetje Russkaja P ečatj pr ešlo v likvidacijo. P ostopek so vodili r azlični likvidat orji, med k aterimi so bili: Oton Obr adovič, poslo vodja Z vezne tisk arne v Ljubljani, Emil Kandar e, finančni s vetnik v po- 13 Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo ve- nijo, let. IV, št. 89, Ljubljana, 26. 8. 1922, str. 595. Kraljevina SHS, Ur adni list Dež elne v lade za Slo venijo, let. V, št. 15, Ljubljana, 12. 2. 1923, str. 107. 14 Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo ve- nijo, let. IV, št. 122, Ljubljana, 27. 11. 1922, str. 861. 15 Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let. VII, št. 2, Ljubljana, 12. 1. 1925, str. 10. 16 Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let. VI, št. 33, Ljubljana, 18. 4. 1924, str. 205. 17 Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . VI, št . 88, Ljubljana, 20. 9. 1924, str . 528; Kraljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, let. VI, št. 44, Ljubljana, 15. 5. 1924, str. 282. 18 Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let. VI, št. 44, Ljubljana, 15. 5. 1924, str. 282. 19 Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let. VII, št. 10, Ljubljana, 29. 1. 1925, str. 52. Naslovnica muzikalij Sjevernaja Lira, ki jih je v Sloveniji izdajal Milan Auman iz Krškega (Vir: Zasebna zbirka Radovana Pulka). 355 Letnik 42 (2019), št. 2 koju iz Ljublja ne, Leon F ranke, bančni ur adnik v Ljublja ni, dr . Borštnik in Zagr- jaženskij. Postopek likvidacije se je vlekel še vsaj v leto 1929.20 Kakor je že bilo omenjeno, se je A uman ukv arjal z r azličnimi posli. Leta 1921 se je lot il izdaje nek daj po v sej R usiji priljubljen ih muzik alij Sje vernaja Lira. P o pisanju časopisa Slovenski narod omenjene muzik alije v ruskih g las- benih kr ogih niso uži vale nobeneg a ug leda. Zar adi neumetnišk e v sebine so jih ruski g lasbeniki pr eganjali, k er so po njiho vem mnenju izpodri vale »zdravo na- rodno pesem «. T a zbir ka muzik alij pa naj bi imela v eliko ljubit eljev na r aznih družinskih zaba vah in v k avarnah. Na splošno je bila v časopisu Slovenski narod Aumanova od ločitev za izdajanje omenjene zbir ke označena zelo neg ativno.21 Kljub t emu so se A umanove muzik alije leta 1921 po ceni 10 kr on pr odajale v knjigarni Sch wentner v Ljubljani, Vilk o W eixel v Mariboru in Goričar - Lesk ov- šek v Ce lju, pa tudi pri Kleinma yerju in Bamber gu v Ljubljani. Besedila pesmi so bila v ruščini, zapisana pa v latinici.22 Slednje k aže na t o, da niso bile namenje- ne samo ruskim emigr antom, t emveč tudi domačinom. R azne rusk e muzik alije, zapisane v rus ki cirilici in latinici, je A uman pr odajal tudi na ljubljansk em v ele- sejmu sept embra leta 1921 .23 V nek aterih izv odih so bile pesmi, ki so jih ruski pevci pr epevali na k oncertih po Kr aljevini SHS. Ti izv odi so bili opr emljeni s fotografijami izv ajalcev.24 Na ljubljansk em v elesejmu let a 1921 je podjetje Milan Auman in drug pr edstavilo tudi za takr atni čas moderne zložlji ve post elje, ki naj bi vzbudile zanimanje pri turističnih, sok olskih in športnih kr ogih.25 A uman je po ta kratnih slo venskih časopisih izdelek og laševal k ot primer en za majhna stanovanja. T eža post elje pa naj bi bila le 9 k g.26 Omenjene post elje je A uman izdeloval še v saj do leta 19 22, k o jih je r eklamiral na 2. Ljubljansk em v elesej- mu.27 Obenem je njego vo podjetje na v elesejmu v Ljubl jani leta 1922 za r azsta- vljavce opr avljalo dek orativna in r eklamna dela, k ot so bila: opr ema izložbenih prostorov, r eklamnih plošč, originalnih plak atov in kiparsk a dela.28 Sicer pa je v začetku leta 1922 A uman izdal ruski koledar, ki je vseboval imena mesecev in dni v rusk em t er fr ancoskem jezik u. Oblik ovan je bil po julijansk em in gr egori- janskem k oledarju. Bil je ba rven in okr ašen s slo venskim nar odnim moti vom.29 Poleg v sega na vedenega je A umanovo podjetje leta 192 3 izdelo valo tudi rusk a računala – abake.30 Auman se je ukv arjal še z izdajo r azglednic. Za r azglednice, ki jih je izdal 20 Kraljevina SHS, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, Ljubljana, 29. 1. 1925, str. 48. Kraljevina SHS, Ur adni list lju bljanske in mariborsk e oblasti, let . VII, št . 9, Ljubljana, 10. 4. 1925, let . VII, št . 35, str . 210; Kr aljevina SHS, Ur adni list ljubljans ke in mariborsk e oblasti, let. IX, št . 1, Ljubl jana, 2. 1. 1927, str . 3; Kr aljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, let. XI, št. 16, Ljubljana, 16. 2. 1929, str. 138. 21 »Zaloga muzik alij tr govskega doma Milan A uman«, Slovenski narod , št . 133, 16. 6. 1921, str . 4. 22 »Ruske muzik alije«, Jutro, št . 291, 13. 12. 1921, str . [2]; »R uske muzik alije«, Jutro, št . 286, 6. 12. 1921 , str . [2]; »R uske muzik alije«, Jutro, št. 282, 30. 11. 1921, str . [2]; »R uske muzik alije«, Jutro, št . 278, 25. 11. 1921, str . [2]; »Milan A uman & Comp. v Kršk em«, Jutro, št . 212, 7. 9. 1922, str. [4]; »Veseli trgovec«, Slovenski narod , št. 202, 6. 9. 1922, str. 4. 23 »Volga, V olga«, Slovenski narod , št . 200, 7. 9. 1921, str . 3; » Volga, V olga«, Jugoslavija , št . 210, 5. 9. 1921, str. 3; »Volga, Volga«, Jugoslavija , št. 211, 6. 9. 1921, str. 4. 24 »Ruske muzikalije«, Tabor, št. 279, 11. 12. 1921, str. 5. 25 »Domače vesti, Zložljive postelje«, Jutro, št. 215, 11. 9. 1921, str. 3. 26 »Milan A uman & Comp. v Kršk em, Jutr o, let . III, št . 212, Ljubljan a, 7. 9. 1922, str . [4]; »Moderne zložljive postelje«, Jutro, št. 223, 21. 9. 1921, str. [3]. 27 »Najmodernejše patentne postelje«, Slovenski narod, št. 202, 6. 9. 1922, str. 4. 28 »Gospodarstvo, Dek orativna in r eklamna dela za II. Ljubljanski v eliki semenj«, Slovenec, št . 179, 19. 8. 1922, str . 4; »Ljubljans ki v eliki sejem«, Trgovski list , št . 97, 22. 8. 1922, str . 3; »Lju- bljanski v eliki sejem«, Jutro, št . 187, Ljubljana, 10. 8. 1922, str . [5]; »R azno, V eliki sejem v Ljubljani«, Obrtni vestnik , št . 16, 15 . 8. 1922, str . 117; »Gospodarstv o, Ljubljanski v elesemenj«, Jugoslavija , št. 180, 10. 8. 1922, str. 5. 29 »Ruski koledar«, Slovenski narod , št. 41, 19. 2. 1922, str. 5. 30 »Ruska r ačunala«, Slovenski narod , št . 255, 8. 11. 1923, str . 5; »R uska r ačunala«, Slovenski na- rod, št. 258, 11. 11. 1923, str. 11. 356 Radovan Pulko: Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja, str. 351–362 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections pod podjetjem Milan A uman & Comp., je značilno, da so izključno črno-bele ali sivo-olivne barv e. Za tisk se je upor abljala a vtotipija, na njih pa so ruski moti vi, večinoma r eprodukcije znanih slik arskih del, ki jih hr ani T retjakovska g alerija. Vse r azglednice so bile ošt evilčene, št evilo izdaj pa ni znano.31 Barvne so r azgle- dnice, ki jih je A uman izdal pod podjetjem R usskaja P ečatj. T e niso ošt evilčene, na njih pa so moti vi iz ruskih pr avljic. Nena vadno je, da A umanovih r azglednic ni mogoče najti v nobenem t ovrstnem k atalogu niti v k atalogu Slavjanskaja vza - imnost, ki je izšel v Beogradu po letu 1929. Kakor je bilo že omenjeno, se je A umanovo podjetje R usskaja P ečatj ukv ar- jalo tudi s k omisijsko pr odajo knjig lastne in tuje založbe. Sodeč po ohr anjenem katalogu t ega podjetja so v zalogi imeli k ar 1590 r azličnih naslo vov ruskih knjig. Največ med njimi jih je bilo s podr očja poezije in lit erarnih del. Sledili so sr e- dnješolski učbeniki. Knjige z memoarno v sebino, ki jih je pr odajalo omenjeno podjetje, so se nanašale sk oraj izključno na obdobje r evolucije in drža vljanske vojne v R usiji. Kar pa se tiče slo varjev in knjig za samost ojno učenje jezik ov, preseneča, da je bilo med 53 naslo vi le 5 takih, ki so se nanašali na pozna vanje srbskega jezik a, in nobene knjige, s pomočjo k atere bi se R usi lahk o naučili slo- venščino. Pr eostale t ovrstne knjige so se nanašale na spozna vanje s fr ancoščino, angleščino, italijanščino, nemščino, izdani pa sta bili tudi ena za učenje poljsk e- ga jezik a in ena za učenje češk ega. A uman je v k atalog poleg naslo vov knjižnih del vnesel le še a vtorje, založnik e in let o natisa pa je izpustil. Zar adi t ega na podlagi omenjeneg a vir a žal ni možno ugot oviti, k oliko od na vedenih naslo vov je Auman natisnil sam.32 31 Rostislav Polčaninov, New York – pismo avtorju, 8. 1. 2008. Aumanove r azglednice iz zbir ke R ostislava P olčaninova; A umanove r azglednice iz zbir ke R a- dovana Pulka. 32 Каталогъ книг ъ общества »Ру сская Печать«, R uski tisk, R usskaja P ečatj D . Z O. Z. Kršk o, Ena izmed razglednic, ki jo je v Krškem izdalo podjetje Milan Auman & Comp. (Vir: Zasebna zbirka Radovana Pulka). 357 Letnik 42 (2019), št. 2 Celjski ruski mesečnik Zarja V Kr aljevini Jugosla viji je bilo v eč ruskih periodičnih tisk ovin, ki so izhajale k ot dne vniki, tedniki, d votedniki, mesečniki, le k ot d vomeseč- niki, tr omesečniki it d. Prv o rusk o g lasilo, ki je za- čelo izh ajati v Kr aljevini SHS, je bil naj verjetneje Bjulleten 36 (Bilt en), ki g a je izdajala R uska t ele- grafska agencija »R ussagen«.37 Najstar ejši ohr a- njeni izv od ima datum 8. 3. 1920 in št evilko 39. Bil je pisan na pisalni str oj, nek atere št evilke pa so bile r okopisi, r azmnoženi na šapir ografu. Pri- našal je v esti z bojišč rusk e drža vljanske v ojne, politično- ek onomske v esti, po vezane z v ojno, in vesti iz ži vljenja ruskih emigr antov v Sr biji. Med ruskimi dne vnimi periodič nimi tisk ovinami je med prvimi začel izhajati tudi beogr ajski dne v- nik R usskaja Gazeta. Njego va založnik a Iol de Montklar, s pr avim imenom G. Nolde, in A. A. v on Goerc sta delala popolnoma neod visno od rusk e- ga v eleposlaništva v Beogr adu. Za tisk sta upor a- bljala tisk arske str oje iz R usije. Od k od sta prido- bivala sr edstva za izdajanje publik acije, ni znano. Dnevnik je začel izhajati 6. 5. 1920, t orej v času, ko se je v ojska gener ala V rangla še boje vala pr oti Slovenija, Jugosla vija (Katalog knj ig občestv a »R usskaja Pečatj«, R uski tisk, R usskaja P ečatj D . Z O. Z. Kršk o, Slo- venija, Jugoslavija). 33 Prav tam. 34 Med pripr avo k ataloga knjig je A uman, sodeč po naslo- vih, nek aj knjig napačno r azvrstil po rubrik ah. T ako bi vsaj 12 naslo vov knjig, ki jih je dal pod družboslo vje, de- jansko spadalo v naravoslovje. 35 Tudi v t ej rubriki je bil A uman dok aj nedosleden, saj bi lahko k ar nek aj na vedenih knjig vnesel pod žanr poezija in literatura, nekaj pod žanr družboslovje ter še kam. 36 »Бюллетень«. 37 Русское Телеграфное Агентство »Руссагенъ«.Preglednica knjig podjetja Russkaja pečatj Krško, v kateri so knjige razvrščene po številu naslovov in žanrih33 Žanr Število naslovov Poezija in sodobna literarna dela 408 Srednješolski učbeniki 227 Družboslovne, politične in zgodovinske knjige 14134 Knjige o tehniki in obrti 117 Otroške knjige 68 Memoarji 60 Slovarji in knjige za samostojno učenje jezikov 53 Kmetijstvo 47 Medicina 39 Umetnost in knjige razkošnih izdaj 38 Drugo 39235 Skupaj naslovov 1590 Katalog knjig podjetja »Russkaja Pečatj« iz Krškega, ki jo je vodil Milan Auman (Vir: Valvasorjeva knjižnica Krško). 358 Radovan Pulko: Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja, str. 351–362 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections boljševikom. Dne vnik je zat o obja vljal por očila z v seh fr ont rusk e drža vljanske vojne. V seboval je tudi v eliko člank ov, ki so napadali v ladi V elike Britanije in Poljske, češ da v boju pr oti boljše vikom nista do volj odločni. Zar adi t eh pr ovoka- tivnih člank ov je med V ranglovim štabom in diplomatskimi pr edstavniki V elike Britanije prihajalo do določenih tr enj na diplomatski r avni. Domne va se, da sta bila založnik a agenta z nalo go pr ovociranja. Na tak šno domne vo napeljuje tudi dejstvo, da sta založnik a po izidu zadnje št evilke 16. no vembra 1920 popolno- ma izginila iz ruskega emigrantskega življenja.38 Eden izmed vpli vnejših rus kih emigr antskih dne vnikov, ne samo v Jugo- slaviji, ampak tudi med ruskimi emigr anti po s vetu, je bil Novoe Vremja. Izhajal je med 22. 4. 1921 in 26. 10. 1930. V t em času naj bi izšlo v saj 2853 št evilk. Nje- gov založnik je bil M. A. Su vorin, ki je nadalje val tr adicijo ist oimenskega dne vni- ka, izhajajočeg a v P etrogradu. Dne vnik je bil politično k onzervativen. Izhajal je ob politični in finančni podpori ruskih emigrantskih vplivnežev v Jugoslaviji.39 O rusk em emigr antskem periodičnem tisk u v Jugosla viji je na splošno v tujih str okovnih kr ogih znaneg a izr edno malo. P o r aznih knjižnicah in ar hivih se je namr eč pr edvidoma ohr anilo le 45 odst otkov v seh t ovrstnih tisk ovin. Gla vni razlog za t o je da je v ečina rusk ega periodičneg a tisk a bila s podr očja v ojaštva in politike t er da je v ečina a vtorjev t ovrstne lit erature k akor tudi založnik ov bila protikomunistično orientir ana. Zar adi t ega so po drugi s vetovni v ojni lastniki, ki so do t edaj hr anili izv ode omenjenih publik acij, t e iz str ahu za s vojo osebno varnost uniče vali. R azlogi so se veda še drugi. Nek atere publik acije so tak o r ed- ko izhajale ali pa je izšlo samo nek aj št evilk, da v erjetno nihče ni videl smisla, da bi jih sploh hr anil. Pr av tak o so bile nek atere izmed njih tisk ane na papir slabše kv alitete, ki ni bil trpežen. Ena izmed tak šnih periodičnih tisk ovin, ki je verjetno izšla le v d veh št evilkah, je bila tudi Zarja, g lasilo rusk e nar odne misli in slovanske vzajemnosti. Začela je izhajati v Celju leta 1922. Ur ejal jo je Andrej Rafajlovič Mile vski, tisk ala pa Tisk arna R odé iz Celja. Članki v g lasilu so bili ob- javljeni v rusk em, slo venskem in sr bohrvaškem jezik u, v sebovalo je tudi pesmi. Izbor člank ov in pesmi se je v posameznem jezik u r azlikoval, tak o da so bili nekateri ruski članki pr evedeni v slo venščino ali sr bohrvaščino. Pr eostali članki so bili ali samo v rusk em, ali samo v slo venskem, ali samo v sr bohrvaškem jezi- ku. V slo venščino so bili pr evedeni tudi odlomki del A. Čeho va in basen Ser geja Lesonja. Pr av tak o so bili nek ateri članki pr evedeni tudi iz sr bščine v ruščino in obr atno. A vtorji v ečine člank ov so bili podpisani zgolj s pse vdonimi: Sr bin, Marica, Slušat elj, Kije včan. Pisci člank ov v rusk em jezik u so bili: A. Mile vski, N . Jezerskij, A. Rjazanskij in N . Donner . Obja vljen je bil tudi članek pr of. P . No vgo- rodceva iz časopisa Rul. V januarski št evilki je v slo venščini o pansla vizmu pisal še dr . Alek sandrovič. Pr evajalca ruskih besedil v slo venski jezik sta bila Ser gej Koun in Vink o Bernik. Pri t em je šlo zgolj za pr evode odlomk ov iz del Čeho va. Zarja je bila zamišljena k ot mesečnik in naj bi imela s voje zast opnike v Beo- gradu, Zagr ebu, Ljubljani, Subotici, Mariboru, Gružu v Dalmaciji, v Carigr adu, pa tudi v Bolg ariji v mestu Tirno vo.40 Sicer pa naj bi Zarjo r azpošiljali tudi med ruske emigrante v Nemčijo.41 Prodaja je bila pr edvidena po knjig arnah, tr afikah in železniških postajah Kraljevine SHS. T eme v g lasilu so bile pansla vistične in za tisti čas aktualne, k ot na primer bol jševizem v R usiji in drugo.42 Sicer pa k akšna podr obnejša analiza na podlagi le d veh dost opnih št evilk g lasila ne bi bila smiselna. Znana je namr eč samo sk upna izdaja št evilke 1 in 2, ki je izšla za januar in f ebruar, t er št evilka 3, 38 Качаки, Рускe избеглице у Kралјевини СХС/Jугославији, str. 39–41. 39 Качаки, Рускe избеглице у Kралјевини СХС/Jугославији, str. 40. 40 Zarja, št I./II, Celje, januar, februar 1922; Zarja, št. 3, Celje, marec 1922. 41 »Zarja«, Jutro, št. 67, 19. 3. 1922, str. [2]. 42 »Zarja«, Jutro, št. 67, 19. 3. 1922, str. [2]. . 359 Letnik 42 (2019), št. 2 ki je izšla za mar ec 1922. Naj verjetneje sta t o bili tudi edini izdaji obr avnavanega g lasila. Slednje je mogoče sklepati iz člank a, ki g a je leta 1937 objavil dr. Ivan Lah. Ta se je, kakor je trdil v ome- njenem člank u, v začetk u d vajsetih let osebno seznanil z Mile vskim. Glasilo naj ne bi doži velo večjega odzi va v širši ja vnosti in je kmalu nehalo izhajati.43 »Zarja« je naj verjetneje začela izhajati zaradi potr ebe ur ednika, da bi si izboljšal t e- žek gmotni položaj, v k aterem se je znašel k ot emigrant. Mile vski, ki g a nek ateri viri omenjajo kot rusk ega polk ovnika, drugi k ot pr ofesorja, naj bi se prvič znašel na Sl ovenskem že pr ed 1. svetovno v ojno.44 P o ruski drža vljanski v ojni je skupaj z ženo prišel v Celje iz Carigr ada. T u je živel, podobno k ot drugi ruski begunci, v v eliki revščini. T ako je najpr ej začel izdajati omenjeni mesečnik.45Pri t em je bil neuspešen. Zat o je po- skušal izdajati tudi r azglednice, k ar pr av tak o ni prineslo uspeha.46 P ozneje je odpr l k omisijsko trgovino, v k ateri je pr odajal fr ancoske parfume, ruski čaj in tk anino. Odpr l je tudi tak si službo t er leta 1923 r azstavljal na 3. Ljubljansk em v elesej- mu.47 Kljub v elikim v loženim napor om uspeha ni imel. P osrečilo se mu je pr epričati doba vitelje, da so g a kr editirali za ok oli 200.000 dinarje v. K o pa upnikom ni mogel poplačati, je leta 1925 izginil na tuje. Kmalu mu je sledila tudi žena z otrokom. Milevski je od potoval v Mont e Car lo, kjer je v neki igr alnici izgubil še v es s voj pr eostali denar in se nat o iz obupa ustr elil.48 T ragičen k onec Mi- 43 »Ivan Lah, Ob dr . Prijat eljevi 'Bor bi'«, Misel in delo, Kul - turna in socialna revija , let . III, št . 12, Ljubljana, 1937, str . 351 in 352. 44 »Celjske no vice, Pr avoslavna občina«, Nova doba, št . 148, 20. 12. 1921, str . 2; » Zarja«, Jutro, št . 67, 19. 3. 1922, str. [2]. 45 »Žalosten k onec rusk ega emigr anta, No va doba, let . VIII, št. 84, Ce lje, 31. 7. 1926, str . 2; » Vodič po III. Ljubljan- skem velesejmu«, Jutro, št. 199, 26. 8. 1923, str. [9]. 46 Med nastajanjem pričujočeg a dela je bila odkrita le ena črno-bela r azglednica, ki jo je izda l Mile vski, natisnila pa Mariborska tisk arna. Na njej je moti v Kr emlja (Zbir ka Nikolaja Sorokina). 47 »Žalosten k onec rusk ega emigr anta«, Nova doba , št . 84, 31. 7. 1926, str . 2; » Vodič po III. Ljubljansk em v elesej- mu«, Jutro, št . 19 9, 26. 8. 1923, str . [9]; »Pr odaja«, Nova doba, št . 89, 9. 8. 1923, str . 4; » Avto – tak sa«, Nova doba , št. 110, 27. 9. 1924, str . 8; » Avto – tak sa«, Nova doba , št . 111, 30. 9. 1924, str. 4. 48 »Iz C elja, Samomor bi všega celjsk ega tr govca«, Slovenski narod, št. 170, 31. 7. 1926, str. 3. Navedeni član ek imenuje Mil evskega k ot Andr eja Ale- ksandroviča, kar pa je zagotovo tiskarska napaka. »Žalosten k onec rusk ega emigr anta«, Nova doba , št . 84, Celje, 31. 7. 1926 , str . 2; »Celjsk e no vice, V širni s vet«, Nova doba , št. 74, Celje, 11. 7. 1925, str. 2. Naslovnica ruskega mesečnika »Zarja«, ki ga je v Celju izdajal ruski emigrant Andrej Rafajlovič Milevski (Vir: dLib). 360 Radovan Pulko: Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja, str. 351–362 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections levskega nik akor ni bil osamljen primer med ruskimi emigr anti. P o dne vnem tisku iz časa izpr ed 2. s vetovne v ojne je zaslediti k ar nek aj v esti o ruskih emi- grantih, ki so zar adi nemogočih ži vljenjskih r azmer k ončali s voje ži vljenje na tak način.49 Po tr ditvah časopisa Tabor je bila Zarja prv a rusk a r evija, ki je izhajala na Slovenskem.50 Odnos slo venskih tisk anih medije v do nje pa je bil naspr otujoč. Po mnenju Tabora je bila Zarja namenjena pr edvsem širjenju pansla vističnih idej. P anslavizem je bil po njego vem mnenju že pr eživet. Zat o g a je Tabor imel zgolj za r azširjevalca rusk ega nacionalizma. V skladu s t em je omenjeni slo ven- ski časopis izr ažal d vom o potr ebnosti t ovrstnega tisk anega medija, k ot je bila Zarja.51 Naspr otno je časopis Jutro izr azil, da bi Zarja lahk o imela pomembno nalogo pri zdr uževanju Slo vencev in rusk e int eligence pri r eševanju slo vanske- ga in rusk ega vpr ašanja t er da je tak šna r evija na Slo venskem zelo zaželena. Koristila bi v saj zat o, da bi seznanjala rusk e emigr ante z zahodno k ulturo in jih odvrnila od »germanofilstva«.52 Milan A uman in Andr ej R afajlovič Mile vski sta po doslej zbr anih podat- kih naj verjetneje edina založnik a na Slo venskem, ki sta se v času med obema svetovnima v ojnama ukv arjala z izdajanjem tisk ovin, namenjenih pr edvsem ru- skim emigr antom, t er tak o pr edstavljata s vojevrstno posebnost v slo venskem prostoru. ARHIVSKI VIRI ZBIRKE • Zasebna zbir ka Rostislava Polčaninova, ZDA • Zasebna zbir ka Radovana Pulka • Zasebna zbir ka Nikolaja Sorokina, ZDA USTNI VIRI • Rostislav Polčaninov, New York – pismo avtorju, 8. 1. 2008. LITERATURA Мирослав Joвановић, Ру ска емиграција на Балкану (1 920–1940), Чиг оја штампа, Београд, 2006. Joван Ка чаки, Ру скe избег лице у Kр алјевини СХ С/Jугославији, Библиогр афиja pадова 1920–1 940, Покушаj рек онструкциje, Др уго допуњeно и урeђeно изданје, Београд, 2003. Ivan Lah: Ob dr . Prijat eljevi »Bor bi«, Misel in delo, K ulturna in socialna r evija, let . III, št. 12, Ljubljana, 1937, str. 351 in 352. 49 Tako na primer Slo venski gospodar por oča o rusk em emigr antu Iliji Gor emuči, zaposlenem pri železniški postaji, ki si je zar adi skr omne plače, s k atero se ni mogel pr eživljati, v Subotici na pokopališču prerezal trebuh. Prim.: »Dnevne vesti, Obup ruskega emigranta«, Slovenski narod , št. 70, 27. 3. 1940, str. 3. 50 »Panslavizem«, Tabor, št. 59, 12. 3. 1922, str. 4 in 5. 51 Prav tam. 52 »Zarja«, Jutro, št. 67, 19. 3. 1922, str. [2].VIRI IN LITERATURA 361 Letnik 42 (2019), št. 2 NEPERIODIČNE PUBLIKACIJE Каталогъ книг ъ общества »Ру сская Печать«, R uski tisk, R usskaja P ečatj D . Z O. Z. Krško, Slovenija, Jugoslavija. URADNI LIST Kraljevina SHS, Ur adni list dež elne v lade za Slo venijo, Ljublja na, 2. 5. 1921, let . 3, št. 46, str. 244. Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo venijo, let . IV , št . 36, Ljublja- na, 10. 4. 1922, str. 240. Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo venijo, let . IV , št . 76, Ljublja- na, 17. 7. 1922, str. 507. Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo venijo, let . IV , št . 89, Ljublja- na, 26. 8. 1922, str. 595. Kraljevina SHS, Ur adni list pokr ajinske upr ave za Slo venijo, let . IV , št . 122, Lju- bljana, 27. 11. 1922, str. 861. Kraljevina SHS, Ur adni list dež elne v lade za Slo venijo, let . V , št . 15, Ljubljana, 12. 2. 1923, str. 107. Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . VI, št . 33, Lju- bljana, 18. 4. 1924, str. 205. Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . VI, št . 44, Lju- bljana, 15. 5. 1924, str. 282. Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . VI, št . 87, Lju- bljana, 17. 9. 1924, str. 516. Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . VI, št . 88, Lju- bljana, 20. 9. 1924, str. 528. Kraljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, let . VII, št . 2, Ljublja- na, 12. 1. 1925, str. 10. Kraljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in mariborsk e oblasti , let . VII, št . 10, Lju- bljana, 29. 1. 1925, str. 48 in 52. Kraljevina SHS, Ur adni list ljubljansk e in mariborsk e oblasti, let . VII, št . 9, Ljublja- na, 10. 4. 1925, let. VII, št. 35, str. 210. Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . IX, št . 1, Ljublja- na, 2. 1. 1927, str. 3. Kraljevina SHS, Ur adni list ljub ljanske in mariborsk e oblasti, let . XI, št . 16. Lju- bljana, 16. 2. 1929, str. 138. ČASNIŠKO GRADIVO Jugoslavija 1921, 1922 Jutro 1921, 1922, 1923, 1924 Nova doba 1921, 1923, 1924, 1925, 1926 Obrtni vestnik 1922 Slovenec 1922Slovenski narod 1921, 1922, 1923 1926, 1940 Tabor 1921, 1922 Trgovski list 1922 Zarja 1921, 1922 362 Radovan Pulko: Založništvo ruskih knjig Milan Auman v Krškem in celjski ruski mesečnik Zarja, str. 351–362 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections MILAN AUMAN PUBLISHING HOUSE OF RUSSIAN BOOKS IN KRŠKO AND RUSSIAN MONTHLY ZARJA IN CELJE Russian emigr ants w ho left their homeland aft er the end of the ci vil w ar and f ound r efuge in the Kingdom of Y ugoslavia w ere mostl y li ving in po verty. However, gi ven their hig h education, the need f or R ussian book s and other t ext material in R ussian language w as consider able. The e xact number of print ed items in the Kingdom of Y ugoslavia is not possible t o pr ovide as man y R us- sian emigr ant publications w ere int entionally destr oyed due t o their actual or allegedly anti-communist cont ent in Y ugoslavia aft er the w ar. Ther e is an as- sumption that a maximum of 2,500 titles of non-perio dic print and 360 titles of perio dic print w ere publ ished betw een 1920 and 1944. The char acteristic of R ussian emigr ant non-periodic issues w as that the y w ere published in small print runs, usuall y in 500 copies. Out of the t otal of 1,5 56 kno wn titles of non- periodic issues, onl y 1,046 w ere published in Belgr ade. Onl y 120 non-periodic issues w ere published in the w hole Slo venian t erritory. The abo ve-mentioned prints co ver diff erent types of genr es, and the most compr ehensive among them are theology , politics, and military , f ollowed b y t ext book s and prints in hist o- riography. The number of published lit erary w orks w as consider ably lo wer. A t the t op of all published R ussian non-periodic prints in the Slo venian t erritory were t ext book s. The y w ere published e xclusively b y one publisher – Milan A u- man fr om Kršk o. Out of 145 t ext book s that w ere published in the Kingdom of Yugoslavia, A uman published 101. His public tr ading compan y named Maison de commer ce Milan A uman & Comp. w as r egistered in a tr ade r egister on 9 April 1921 as a commission w holesale tr ade. Incidentall y, his associat e Alek sander I. Zagrjaženskij w as a tr ader. F rom 1921, A uman eng aged in se veral v arious activities, including publishing sheet music of Sje vernaj Lir , mar keting of f old- ing beds, pr omotion and decor ative acti vities, abacus manuf acture, publishing Russian calendars, post cards with R ussian motif s, and sale or r eturn of book s of his o wn or f oreign publis hing house. A t the beginning of 1922, A uman em- ployed onl y R ussian emigr ants. The compan y e xisted f or a short period and w as liquidated alr eady on 25 December 1924. During the liquidation pr oceedings, Auman and his business partners opened a new compan y named R uski tisk (Russkaja P ečatj or R ussian print) w hich w as also unsuccessful, leading t o an extraordinary meeting of associat es w here the liquidat ion of the compan y w as decided on 20 December 1924. Similar acti vity t o A uman's w ere undertak en by R ussian Emigr ant Andr ej R afajlovič Mile vski w ho, mostl y o wing t o e xisten- tial r easons, start ed t o publish a R ussian monthl y named Zarja. Articles pub- lished in the monthl y w ere writt en in R ussian, Slo venian, and Ser bo-Croatian language, and it also contained poems. Mile vski as w ell as A uman e xperienced failure.SUMMARY 363 Letnik 42 (2019), št. 2 O DELU ARHIVOV IN ZBOROVANJIH ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVES AND THE CONFERENCES Izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju arhivske zunanje službe – delovni obisk Arhiva Republike Slovenije v osrednjem državnem arhivu Češke republike v Pragi Sporazum o sodelovanju na področju arhivistike Na podlagi Sporazuma o sodelovanju na področju arhivistike med Ar hivom Republike Slo venije in sek cijo ar hivske upr ave Ministrstv a za notr anje zade ve Češke r epublike, ki je bil podpisan v letu 1995, pot eka obojestr anska izmenja va arhivskih str okovnjakov, delo vnih izk ušenj, str okovne lit erature in obja vljenih znanstvenoinformativnih pripomočk ov. Gr e pr edvsem za izmenja vo str okovnih izkušenj v zv ezi z or ganizacijo in delom v ar hivih, izk ušenj na podr očju str okov- ne obdela ve ar hivskega gr adiva, k onservacije in r estavracije ar hivskega gr adiva ter inf ormatizacije. P odpisnika spor azuma sta se tudi za vezala, da bosta or ga- nizirala izmenja vo v obsegu do 28 dni letno, pod pogojema, da str an, ki pošilja arhivske str okovnjake, krije potne str oške, gostit elj pa krije str oške bi vanja. Iz- menjava t eče int enzivno že vrst o let za r azlična podr očja, od e videntiranja, k on- servacije in restavracije arhivskega gradiva do hrambe filmskega arhiva. Osrednji državni arhiv Češke republike v Pragi (arhiv avtorjev). 364 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences V mese cu mar cu 2019 smo prvič izv edli izmenja vo na podr očju dela z ustvarjalci ar hivskega gr adiva in hr ambe elektr onskega ar hivskega gr adiva. Iz- menjave smo se udeležili štirje sodela vci Sekt orja za v arstvo ar hivskega gr adiva uprave po letu 1945 in sode lavec Sekt orja za elektr onske ar hive in r ačunalniško podporo. V osr ednjem drža vnem ar hivu Češk e r epublike v Pr agi so nam pripr a- vili tridne vni delo vni pr ogram, ki je bil oblik ovan na podlagi vnapr ej posr edo- vanih vpr ašanj, ki so pokri vala podr očja ar hivske zak onodaje, or ganiziranosti arhivske službe, sodelo vanja z ustv arjalci, popiso vanja, pr evzemanja in hr am- be ar hivskega gr adiva t er dost opanja do ar hivskega gr adiva. Prvi dan so nam v obliki pr edavanj in pr ojekcij pr edstavili ar hivsko zak onodajo, delo z ustv arjal- ci ar hivskega gr adiva pr ek zunanje službe, odbir anje in popiso vanje t er način delovanja e-upr ave Češk e r epublike. Drugi dan smo si pog ledali inf ormacijske rešitve, ki jih upor abljajo za pr evzemanje elektr onskega ar hivskega gr adiva in oblikovanje spr ejemnih inf ormacijskih pak etov, obenem so gostit elji opozorili na pr oblematiko, s k atero se sr ečujejo. T retji in obenem zadnji dan je bil name- njen og ledu pr aktičnih primer ov dela z ustv arjalci. V ta namen smo obisk ali Mi- nistrstvo za pr avosodje Češke r epublike in Za vod za v arstvo k ulturne dediščine mesta Praga. Izmenjava arhivskih strokovnjakov na področju zunanje službe Češki državni arhiv je urad državne uprave in tudi osrednji državni arhiv, ki ga neposredno nadzira Ministrstvo za notranje zadeve Češke republike. Sedež nacionalnega arhiva je v Pragi. Delovanje češk ega drža vnega ar hiva ur ejajo pr avni pr edpisi s podr očja arhiviranja in drugi pr edpisi, ki se nanašajo na deja vnost drža vnega ar hiva. Temeljni, kr ovni ar hivski zak on je iz leta 2004 (A ct on ar chiving and r ecords management, A ct. No. 499/ 2004 Coll. (2017). Zak on ima 103 člene in ur eja od- biranje, r egistracijo, klasifik acijo, v arstvo ar hivskega gr adiva, pr avice in dolžno- sti lastnik ov ar hivskega gr adiva, upor abo ar hivskega gr adiva, obdela vo osebnih podatkov za ar hivske namene, sist em ar hivov, pr avice in ob veznosti ustano vite- ljev ar hivov, v odenje e videnc in k azenske določbe. P oleg zak ona se na deja vnost državnega ar hiva nanašajo tudi: R egulation t o pr ovide A ct on ar chiving and r e- cord managem ent (645/20 04 Coll. (2012), R egulation on r ecord management (259/2012 Coll (2014), Official Journal of Ministry of int erior 57/2017 – Nati- onal standar d f or electr onic r ecord management s ystem, Offical Journal of Mi- nistry of int erior 65/2012 – Model guidelines of digital ar chive management in drugi predpisi. Državni ar hiv ima 160 zaposlenih, ki so stacionir ani v 11 oddelkih in di- rektoratu arhiva: • Oddelek pred letom 1949; • Oddelek za samoupravo in državno upravo od 1849 do 1918; • Oddelek za državno upravo od 1918 do 1945; • Oddelek za državno upravo od 1945 do 1992; • Oddelek za pr edarhivsko oskr bo, gr adivo upr ave po letu 1992 in elek- tronske dokumente; • Oddelek za organe izven državne uprave in arhivske zbirke; • Oddelek za raziskovalne storitve in uporabo zapisov; • Oddelek za foto-, fono- in kinodokumente in odnose z javnostmi; • Oddelek za ohranjanje zapisov; • Ekonomskoupravni oddelek; • Direktorat (se stavljajo g a k adrovski uslužbenci, od vetnik, notr anji r evizor in pomočnik). Glede na namen obisk a smo se osr edotočili na oddelek za gr adivo upr a- ve po letu 1992 in elektr onske dok umente. V oddelk u je 31 zaposlenih, med 365 Letnik 42 (2019), št. 2 njimi 15 ar hivistov, ki skr bijo za ustv arjalce ar hivskega gr adiva. K er ar hivisti nimajo določeneg a znanja s podr očja IT so med njimi tudi ar hivisti met odiki, ki imajo poleg klasičneg a ar hivističnega znanja tudi znanja s podr očja upr avljanja e-gradiva. Naloge met odikov so pos vetovanja na podr očju IT , pripr ava pr edlo- gov in mnenj v zv ezi z e-gr adivom t er k oordinacija dela med ar hivisti, met odi- ki in ustv arjalci. Z ustv arjalcem ar hivskega gr adiva, ki pripr avlja e-gr adivo za predajo, sode lujeta hkr ati ar hivist in met odik. S sk upnimi močmi prispe vata k uspešnemu pr evzemu e-ar hivskega gr adiva. V sak ar hivist skr bi za 10 do 30 ustvarjalcev. Slednje je od visno od v elikosti ustv arjalca, npr . za ministrstv a sta v povprečju zadolžena po dva arhivista. Ustvarjalci, pri k aterih nastaja ar hivsko gr adivo, so na vedeni v Zak onu o arhiviranju in pisarnišk em poslo vanju (A ct on ar chiving and r ecords manage- ment, Section 3 (1), Act. No . 499/2004 Coll. (2017). Gr adivo tistih ustv arjalcev, ki delujejo na r avni celotne drža ve, pr evzema Češki drža vni ar hiv. Ob nejasni pristojnosti odloči Ministrstv o za notr anje zade ve. Pri v ečini ustv arjalcev ar hiv- skega gradiva še vedno prevladuje gradivo v fizični (papirni) obliki. Sodelovanje z ustv arjalci pot eka na r azličnih ni vojih. Med njimi bi na prvem mestu v eljalo opozoriti na post opek vr ednotenja dok umentarnega gr a- diva. Izbor ar hivskega gr adiva lahk o pot eka znotr aj ali zunaj (v elja pr edvsem za pravne osebe zasebneg a pr ava in dar ovano ar hivsko gr adivo) v alorizacijskega postopka. Ustv arjalec ar hivskega gr adiva ( javnopravna oseba) mor a prist ojne- mu ar hivu poslati pr edlog za vr ednotenja dok umentarnega gr adiva, ki nastaja pri njenem poslo vanju. V pr edlogu je zajet o gr adivo, ki so mu v skladu s podr oč- no zak onodajo r oki hr ambe že pot ekli in ni v eč potr ebno za t ekoče poslo vanje ustvarjalca. Prist ojni ar hivist pr egleda pr edlog. Na podlagi t ega ar hiv izda t . i. »protokol o odbir anju«, s k aterim določi seznam ar hivskega gr adiva in seznam gradiva za izločitev. Obisk Zavoda za kulturno dediščino mesta Prage (arhiv avtorjev). 366 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences Ob pr enehanju ja vnopravne osebe se mor ajo zade ve, nastale pri njenem poslovanju, ustr ezno ločiti. Načrt loče vanja zade v se v odobrit ev pošlje prist oj- nemu ar hivu. Če naslednik ja vnopravne osebe ni znan, mor a omenjeni načrt v arhiv poslati likvidacijski upr avitelj ali ustano vitelj ja vnopravne osebe. R ešene zadeve, k aterih r oki hr ambe so že pot ekli, se v ključijo v post opek vr ednotenja dokumentarnega gr adiva. R ešene zade ve, k aterih r oki hr ambe še niso pot ekli, pa se mor ajo do izt eka r okov hr aniti pri naslednik u ja vnopravne osebe ozir o- ma ustano vitelju. Naslednik ja vnopravne osebe mor a pr evzeti ner ešene zade ve. Ustvarjalec ali imetnik ar hivskega gr adiva ima pr avico do br ezplačnih inf orma- cij in s vetovanja g lede v arstva ar hivskega gr adiva. Češki državni arhiv podaja smernice in s vetuje g lede v arstva dok umentarnega in ar hivskega gr adiva v di- gitalni obliki t er digitalizacije ar hivskega gr adiva v ana logni obliki. Izdaja tudi zavezujoča mnenja o v logah ja vnopravnih oseb za izdaj o do voljenja za shr anje- vanje arhivskega gradiva v digitalni obliki. Arhivi opr avljajo inšpek cijski nadzor nad celotnim pisarniškim poslo van- jem. Delo inšpek cij podr obneje določa Zak on o inšpek cijskem nadzoru iz leta 2012 (A ct on inspection (Inspection Code), A ct No. 255/2012 Coll.). Ar hivski zakon določa globe za kršitve pisarniškega poslovanja. Svetovanje ja vnopravnim osebam v zv ezi s pisarniš kim poslo vanjem predstavlja g lavno nalogo ar hivistov, ki opr avljajo zunanjo službo. Z na vedenim se na splošno zagota vlja v ečja ur ejenost dok umentarnega in ar hivskega gr adiva. Dolžnosti ustv arjalcev ar hivskega gr adiva do prist ojnega ar hiva so v ezane na izpolnjevanje določb o pisarnišk em poslo vanju in izr očanju ar hivskega gr adiva. Te se v prime rjavi med pr avnimi osebami zasebneg a pr ava (t er fizičnimi ose- bami) in ja vnopravnimi ose bami nanašajo zlasti na slednje. Ja vnopravne osebe morajo upor abljati inf ormacijske sist eme za upr avljanje dok umentov (ISUD), pravne osebe zasebneg a pr ava pa lahk o upor abljajo vpisnik e v fizični obliki. Področje ISUD ur eja Nacionalni standar d za elektr onske dok umentne sist eme (National standar d f or electr onic r ecord management s ystems, Official Journal of Ministry of interior 57/2017). Izmenjava strokovnih izkušenj med slovenskimi in češkimi arhivisti (arhiv avtorjev). 367 Letnik 42 (2019), št. 2 Izobraževanja za ustv arjalce ar hivskega gr adiva se prir ejajo na podlagi povpraševanj ustv arjalcev. Gla vni t emi sta odbir anje in izr očanje ar hivskega gradiva ter izločanje dokumentarnega gradiva, ki so mu potekli roki hrambe. Študijski program arhivistik a na Češkem poteka na več univerzah. Vanj so vklju čeni tu di predmeti, ki se nanašajo na ar hivsko gr adivo v elektr onski ob- liki, pog lavitna pozornost je še v edno namenjena pr edmetom paleogr afija, ma- terialno varstvo ipd. Za popiso vanje ar hivskega gr adiva upor abljajo standar d E AD (Encoded Archival Description). Za zajemanje normati vnih v sebin upor abljajo splošna pravila iz leta 2015 (Basic rules f or ar chival description 2nd edition (2015). Navodila in pr avila za popiso vanje je ustv arila str okovna sk upina Ministrstv a za notranje zade ve na podlagi E AD. K er imajo v eč r azličnih sist emov za popiso va- nje in posledič no v eč r azličnih f ormatov, pripr avljajo no v standar d za popiso va- nje ar hivskega gr adiva. K o spr ejmejo no va pr avila, jih implementir ajo v pr akso z novimi metodami, ki jih uporabljajo za ar hivske fonde in zbir ke. Ar hivist, ki je izvedel v alorizacijo gr adiva pri ustv arjalcu, običajno nat o tudi popiše gr adivo v arhivu. Dostop do popiso v pot eka pr ek portala http://badatelna.eu/ , kjer je mo- žno isk anje, og led sk enogramov t er nar očanje gr adiva v k ošarico. V bazi podat- kov se lahk o išče po v seh f ondih in zbir kah čeških ar hivov. Za v sak f ond so na- vedeni ime f onda, ime ar hiva, v k aterem se gr adivo hr ani, kr aj izv ora gr adiva, časovni obseg, k oličina gr adiva, ur ejenost, dost opnost, ime ustv arjalca gr adiva, kratka v sebina in pripomočki za upor abo. T renutno upor abljajo stari sist em iz leta 200 0. Ministrstv o za notr anje zade ve, v k aterega se stavi je Ar hiv, bo pripr a- vilo no v modul za ar hivski portal, ki bo omogočal tudi dost op do gr adiva. R egi- onalni ar hivi bodo imeli s vojo hr ambo digitalizat ov, enak o v elja tudi za spletne razstave. V Češk em drža vnem ar hivu bo enotno hr anjeno samo izv orno ar hi- vsko digitalno gr adivo. No vi portal (P ortal2) bo omogo čal dost op do r azličnih arhivskih sistemov. Trenutno že delujejo moduli opis, valorizacija, zajem. Na Češk em je r aziskovalcem dost opno v se gr adivo, ki je star ejše od 30 let , izjema je le določeno ar hivsko gr adivo, ki v sebuje osebne podatk e še ži veče ose- be. Do njih se lahk o dost opa le na podlagi pisneg a sog lasja t e osebe. Ar hiv pisno obvesti dotično osebo, iz ar hivskega gr adiva, o v logi za dost op do inf ormacij iz gradiva. Če je tr eba ob vestiti v saj 30 oseb, se inf ormacija obja vi na ur adni og las- ni deski prist ojnega ar hiva. Prit ožba se lahk o v loži v 30 dneh, pri t em pa je tr eba določiti osebne podatk e, ki se jih ne sme r azkriti. Če prit ožbe ni, se šteje, da je oseba pri volila. Dost op do občutlji vih osebnih podatk ov je možen le na podlagi pisnega sog lasja. Ustv arjalci ar hivskega gr adiva lahk o br ez omejit ev dost opajo do gr adiva, ki so g a že pr edali ar hivu. Omejen dost op je tudi do statističnih po- datkov, ki so bili pridobljeni z demogr afskimi in statističnimi r aziskovanji, in če ti v sebujejo osebne podatk e. Ar hiv na zaht evo str anke v r azumnem času pripr a- vi t o gr adivo za upor abo ta ko, da se osebni podatki anonimizir ajo. V pripr avi je no v standar d za popiso vanje ar hivskega gr adiva, ki bo omogočil samodejno anonimizacijo. V češki ja vnosti obstaja v elika zaskr bljenost g lede hr anjenja k a- kršnih koli osebnih podatkov. Od leta 2014 na Češk em deluje Drža vni digitalni ar hiv. Pri gr adnji e-ar hi- va so imeli zelo slabe izk ušnje z v elikimi ponudniki, ki so se medsebojno one- mogočali in so zadrže vali izv edbe. Zat o so se odločili za odprt okodno r ešitev Archivematica (https://www.archivematica.org/en ). Gr e za sist em, ki po ve- zuje r azlična (znana) or odja. Delo z elektr onskim gr adivom je opr edeljeno v nacionalnem elektr onskem standar du (National standar d f or electr onic filing systems, 2017 ). P akete SIP pr evzemajo pr ek portala (http://portal.nasr.cz ). Pri prevzemu gr adiva najpr ej pr ejmejo t estni SIP , g a a vtomatsko pr egledajo in v a- lorizirajo t er pošljejo izr očitelju nadaljnja na vodila za dok ončni SIP . Zdaj imajo za t o de lo usposobljenih že 300 ar hivistov. Mimogr ede, na tak način so dobili v pregled že čez 700.000 paketov SIP. 368 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences Dostop do e-gr adiva še ne deluje (k ot on-line dost op), v endar g a načrtu- jejo do k onca 2019. Za ar hiviranje spletnih str ani upor abljajo f ormat W ARC in orodje za žet ev Heritrix. P ortal je dost open na naslo vu https://www.webarchiv. cz/en/, gr adivo pa zbir ajo že od leta 2001! Ob vladuje g a njiho va centr alna knji- žnica, ki z ustvarjalci podpiše ustrezne pogodbe. Gradivo iz r azličnih dok umentnih sist emov pr evzemajo k ot pak ete SIARD2. K ot zanimi vost smo izv edeli, da upor abljajo š vicarsko or odje SIARD Suite in ne E- ARK DBPTK. Načeloma naj bi bili or odji medsebojno zamenlji vi, vendar pa »ni enako«.Sprejem na Ministrstvu za pravosodje Češke republike (arhiv avtorjev). Sprejem na Ministrstvu za pravosodje Češke republike (arhiv avtorjev). 369 Letnik 42 (2019), št. 2 Na k oncu smo jim pr edstavili še s voj prist op v ar hiviranju podatk ovnih zbirk. T ema jih zelo zanima, saj r ešujemo podobne pr obleme. Je pa je dinami- ka pr evzemanja pri njih v ečja, saj na tak način pr evzemajo gr adivo iz r azličnih ISUD. Zat o sta si slaba d va meseca pozneje med obisk om K onference o ohr an- janju pr ostorskih podatk ov v Ljubljani češk a udeleženca v Ar hivu R S og ledala orodje za prikaz dbDIPview. Pridobljene izkušnje in ugotovitve Obisk osr ednjega drža vnega ar hiva Češk e r epublike v Pr agi nas je na vdu- šil in nam obenem nasta vil og ledalo, še posebej na podr očju pr evzemanja e-ar- hivskega gr adiva. Ni zanemar ljiv podat ek, da so pr evzeli že čez 700.000 pak etov SIP! V sekakor se sr ečujejo s št evilnimi t ežavami, v endar r ešitve iščejo na pod- lagi k onkretnih izk ušenj pr evzemanja e-ar hivskega gr adiva. Izk ušnje pa jim na- rekujejo, da so v isk anju odgo vorov in dobrih pr aks zelo pr oaktivni. V ta namen se zg ledujejo po nemških sosedih in švicarskih modelih, veliko zanimanja pa so pokazali za slo vensko pr akso na podr očju pr evzemanja podatk ovnih zbir k in nudenja dost opa z or odjem dbDIPview . Plodno sodelo vanje kljub zaključenemu obisku še v edno pot eka in v zimskih mesecih se v Pr ago pono vno odpr avljata dva sodelavca Sektorja za elektronske arhive in računalniško podporo. Alenka Starman Alič Maja Povalej Jasmina Kogovšek Boris Domajnko Jernej Križaj Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci, 3.–5. april 2019 Mednarodna znanstv ena k onferenca Tehnični in vsebinski problemi klasič - nega in elektronskega arhiviranja se je tudi v letu 2019 od vijala v Hot elu R adin v Radencih. Mednar odna k onferenca v sako let o združuje str okovnjake s podr očja arhivistike, dok umentalistike, upr avljanja gr adiva in v se, ki se tak o ali drug ače ukvarjajo z ar hivistiko in upr avljanjem dok umentarnega in ar hivskega gr adiva in želijo slediti no vostim na t em znanstv enem in str okovnem podr očju. K onfe- renca prinaša no vosti na podr očju t eoretičnih osno v ar hivske znanosti in do- kumentalistike, str okovnih post opkov, r aziskovanja, standar dov, smernic, dobr e prakse, pr ojektov in pr ogramov. V tr eh dneh so se pr edstavili str okovnjaki in znanstveniki iz št evilnih drža v (Slo venije, Hrv aške, Bosne in Her cegovine, Sr- bije, Mak edonije, R omunije, P oljske, K osova in Združen ih drža v Amerik e), ki so prispevali tudi člank e za obja vo v zbornik u k onference. Mednar odna k onferen- ca je potekala med 3. in 5. 4. 2019. V u vodnem de lu k onference so prisotne pozdr avili dir ektor P okrajinske - ga ar hiva Maribor Iv an F ras, dir ektorica hot elov Zdr avilišča R adenci V esna Ma- učec in pr edstavnik gener alnega pokr ovitelja k onference, podjetja Mikr ografija d. o. o., Boštjan Gaberc. V letu 2019 je bila g lavna pozornost namenjena t emam s podr očja zbir a- nja, obdela ve in v arovanja osebnih in drugih občutlji vih podatk ov pri ustv arjal- cih in v arhivih. Prvi dan k onference se je začel s pr edavanjem mag. Matjaža Dr eva, dr- 370 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences žavnega nadzo rnika za v arstvo osebnih podatk ov, ki je v u vodnem pr edavanju opozoril na pr oblematiko v arovanja osebnih podatk ov v k ontekstu hr ambe ar- hivskega gr adiva. Boštjan Špehonja iz podjetja Unistar L C Ljubljana, Danilo Bur- nač, Sanja Andr oić in dr . Milk a Pung artnik iz podjetja Mariborski v odovod pa so se v s voji pr edstavitvi spr aševali, ali so osebni in poslo vni podatki v arni na pametnih telefonih. V nadalje vanju so s voje izk ušnje z implementacijo določil GDPR pr edsta- vili str okovni sodela vci R TV Slo venija. P etra Iskr a je pr edstavila Izzive imple- mentacije GDPR v TV-dokumentaciji RTV Slovenija , R ok Omahen Dostop do arhi - vskega gradiva TV Slovenija v luči novih evropskih pravil , Alek sander La vrenčič pa Zaščito osebnih in drugih občutljivih podatkov v avdiovizualnih arhivih med zakonskimi zaporami in etičnimi ovirami ali preprekami . Br anka Molnar in Ant o- nia Kneže vić iz Centr a za r estrukturiranje in pr odajo iz Zagr eba sta pr edstavili primer dobr e pr akse implementacije GDPR v njuni ustano vi, dr . Vlatk a Lemić iz V seučilišča v Zagr ebu pa Dostop do arhivskega gradiva in digitalne platforme ICARUS – zaščita podatkov v teoriji in praksi . P osebnim vrstam osebnih podat- kov so se v s vojem prispe vku pos vetili tudi v podjetju Mikr ografija d. o. o., kjer je Aleš Medved primerjal GDPR in nacionalno zakonodajo. Popoldanski del je bil namenjen pr edstavitvi d veh pr ojektov. Dr . T atjana Hajtnik iz Ar hiva R epublike Slo venije, v odja pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020, je pr edstavila napr edek pri pr ojektu vzposta vljanja slo venskega elektr onskega arhiva, dr . Jože Šk ofljanec in Anja P aulič pa sta pr edstavila e vropski horizontalni gradnik eAr hiviranje. V ist em sklopu je Dunja Mušič iz Zgodo vinskega ar hiva Ljubljana pr edstavila prispe vek z naslo vom Uporaba in dostop do digitalizirane - ga arhivskega gradiva na primeru Zgodovinskega arhiva Ljubljana . Varstvu osebnih podatk ov so bile namenjene tudi v ečerne pr edstavitve. Zvrstila so se naslednja predavanja: • mag. Mirjana Bogosa vljević, Ar hiv Sr bije: Varstvo osebnih podatkov: im - plementacija Zakona o osebnih podatkih v Srbiji in po svetu ; • Elma Dervišbego vić, Zgodo vinski ar hiv Sar ajevo: Kolizija med pravnimi predpisi na podočju varstva osebnih podatkov in predpisov o arhivskem delu; • dr. Izet Šaboti ć, Filoz ofska f akulteta T uzla: Vpliv posebnih zakonodajnih aktov na stanje varstva in uporabe arhivskega gradiva zasebne provenien-ce – izkušnje Bosne in Hercegovine ; • Džemila Čekić , Zgodo vinski ar hiv Sar ajevo in Alen Šar čević, Kant onalno tožilstvo k antona Sar ajevo: Dostopnost in uporaba občutljivih osebnih po - datkov: Fond Kantonalno tožilstvo kantona Sarajevo – študija primera iz Zgodovinskega arhiva Sarajevo ; • Almira Alibašić - Fide ler, Zgodo vinski ar hiv Sar ajevo: Osebni podatki v ar - hivskem gradivu in njihova uporaba: Arhivski fond »Popis prebivalstva v Sarajevu leta 1910« – študija primera Zgodovinskega arhiva Sarajevo ; • Aliu Bekim, Dr žavna agencija za ar hive K osova: Digitalizacija kot možnost za ohranitev ogroženih fondov – študija primera v Državni agenciji arhivov Kosova ; • mag. Marijana T odorović Bilić in Saša Đukić, Ar hiv R epublike Sr bske, Ba- njaluka: Akreditacija ponudnikov storitev – izkušnje Arhiva Republike Srb- ske; • dr. Jasna P ožgan, Drža vni ar hiv v Medžimurju in Iv ana P osedi, Drža vni arhiv v V araždinu: Zbirke zadrug v Medžimurju in Koprivniški Podravini po letu 1945 . Drugi dan k onference je bila v okviru pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020 izvedena dela vnica o notr anjih pr avilih, k atere nosilec in izv ajalec je bil dr . Jože Škofljanec iz Ar hiva R epublike Slo venije. Dela vnica je bila izv edena v d veh delih. Prvi de l je bil namenjen pripr avi na zajem in hr ambo, dr ugi pa pripr avi določb z 371 Letnik 42 (2019), št. 2 opisi post opkov v notr anjih pr avilih. Na obeh dela vnicah so udeleženci akti vno sodelovali s primeri iz lastn e pr akse, v njunem okviru pa so bili pr edstavljeni oz. oblik ovani primeri, s pomočjo k aterih bodo udeleže nci lažje pripr avili s voja notranja pravila. Sekcija za ar hivske str okovne dela vce je let os prinesla no vosti na podr o- čju str okovne obdela ve ar hivskega gr adiva v ar hivih. Pr edavatelji so se pos vetili popisovanju arhivskega gradiva. Slišali smo lahko naslednje predstavitve: • dr. Bogdan Florin P opovici, R omunski drža vni ar hiv: MoReq2 deset let ka- sneje: razmišljanje o sistemih za upravljanje z dokumenti ; • Karen Jamison T rivette, T ehnološki inštitut – Drža vna uni verza v New Yorku: Evolucija ali revolucija: nov pristop k upravljanju z arhivskim gradi - vom; • Agnieszka Lask owska, Ar hivska služba za zasebni sekt or Arpad, Bolesła w in dr . T omasz H ajewski, Drža vni ar hiv Kat ovice: Implementacija integrira- nega sistema za arhivsko popisovanje (t. i. ZoSIA) v Državnem arhivu Kato - vice in varstvo podatkov ; • mag. Danijela Juričić Č argo, Andr eja Klasinc Šk ofljanec, Maja P ovalej in mag. Alenk a Starman Alič, Ar hiv R epublike Slo venije: Evidentiranje in ure- janje arhivskega gradiva pri slovenskih izseljeniških društvih v zamejstvu in po svetu; • Martin Fische r, scope solutions A G, Basel: Virtualna čitalnica za lažji do - stop do arhivskega gradiva ; • dr. E dvin Buršić, Finančna agencija Zagr eb in dr . Hrv oje Stančić, Filozof- ska f akulteta, Uni verza v Zagr ebu: Ustvarjanje avtentičnih digitalnih kopij v obliki originala v procesu digitalizacije ; • Lidija Alek soska, Drž avna agencija za e vropske pr ograme in mobilnost , Skopje: Izzivi Makedonije na poti k izgradnji digitalne družbe ; • Siniša Domazet , Ar hiv Bosne in Her cegovine: Digitalizirano gradivo v Ar - hivu Bosne in Hercegovine – varstvo in dostop. Zadnji dan k onference je bil namenjen aktualnim vpr ašanjem pri ustv ar- jalcih ar hivskega gr adiva in v ar hivih. Pripr avili smo nek aj zanimi vih pr edavanj, ki so se nanašala na pr aktično delo pri ustv arjalcih. R obert Obrul iz Sr ednje šole Slovenska Bistrica je pr edstavil vpli v ur edbe GDPR na upor abo e-dne vnika in e-redovalnice v sr ednji šoli, Mirjana K ontestabile iz P okrajinskega ar hiva K oper pa varstvo osebnih podatkov na področju vzgoje in izobraževanja. Zelo aktualna so tudi določila no vega Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumentarnega gradiva v javni upravi , ki je še v nastajanju. Najpomembnejše novosti je os vetlila V esna Got ovina iz Ar hiva R epublike Slo venije. Mag. Mar ko Potokar s F akultete za inf ormacijske študije v No vem mestu, Danilo Burnač, Sa- nja Andr oić in dr . Milk a Pung artnik iz podjetja Mariborski v odovod pa so spr e- govorili o splošni ur edbi o v arstvu podatk ov in upor abi video nadzor a za v aro- vanje kritične infrastrukture. Sklepni del k onference je bil namenjen Uredbi o upravnem poslovanju s poudarkom na ar hivskem gr adivu, ki jo je pr edstavila pr edavateljica mag. Mile- na Pečovnik iz Upravne akademije. Ob k onferenci je izšla knjig a po vzetkov v seh pr edstavitev v slo venskem in ang leškem jezik u, ki so jo udeleženci k onference pr ejeli ob r egistraciji. Izšla je 2. št evilka časopisa ar hivske t eorije in pr akse Moderna arhivistika , v k ateri so zdru ženi v si prispe vki z mednar odne k onference Tehnični in vsebinski pro- blemi klasičnega in elektronskega arhiviranja 2019 . Ocenjujemo, da so zar adi izvedenih r ecenzijskih post opkov prispe vki pripr avljeni na visoki str okovni in znanstveni r avni, za k ar gr e zah vala v sem r ecenzentom. Prispe vki so napisani v slovenskem in ang leškem jezik u. Anonimni r ecenzijski post opek je 10 prispe v- kov klasificir al v k ategorijo znanstv enega članka ter 13 prispe vkov v k ategorijo strokovnega člank a. Ur edniški odbor se je že v letu 201 2 načrtno odločil, da bo 372 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences skušal d vigniti že doseženo r aven obja vljenih prispe vkov na r aven znanstv enih prispevkov. S t em je želel neposr edno pripomoči k boljši met odologiji dela in obravnavanja arhivskih strokovnih problemov in vplivati nanjo. Časopis oz. r evija je poleg r azličice na optičnem mediju, izdana v spletni obliki, ki bo, sk upaj z v semi obja vljenimi prispe vki, pr osto dost opna na spletni strani P okrajinskega ar hiva Maribor1 Zgoščenk a in spletna izdaja v sebujeta 23 prispevkov do mačih in tujih a vtorjev. Izdal in založil jih je P okrajinski ar hiv Ma- ribor. Nina Gostenčnik Mednarodna konferenca »Tuzelski arhivski dnevi«, Tuzla (BiH), 27.–28. september 2019 Društvo ar hivskih dela vcev tuzelsk ega k antona je v času od 27. do 28. 9. 2019 or ganiziralo mednar odna ar hivsko k onferenco z naslo vom Tuzelski arhi - vski dnevi . Dogodek se je od vijal v prijetnem ok olju hot ela Mellain v T uzli in je pr e- segel pričakovanja z izbiro teme konference in okolja, v katerem se je odvijal. Osrednje str okovno vpr ašanje, s k aterim so se ukv arjali udeleženci t ega posvetovanja, je bilo namenjeno elektr onskim zapisom k ot bodočim zgodo vin- skim vir om četrt e gener acije. P osebno pozornost pa so pos večali še ar hivskim strokovnim iz zivom g lede njiho vega pomena, zaščit e in upor abe v najširšem pomenu besede. Čepr av je bila osno vna t ema pos vetovanja ena, so bile pr ed- stavljene v sebine r azdeljene v tri logično zaključene celot e, k ar je omogočilo njihovo racionalno izvedbo v predvidenem času. Posebnost t e k onference je bilo mogoče začutiti že med u vodnimi pozdr a- vi, med k aterimi je izst opal nago vor Srđana Mičanovića , ministr a za k ulturo, šport in mlade v v ladi tuzelsk ega k antona. T a je poudaril r azvojne in int elek- tualne pot enciale tuzelsk ega k antona in v t ej zv ezi opr edelil tudi prizade vanja in neposr edne r ezultate tuzelskih ar hivskih str okovnih dela vcev na ar hivskem strokovnem podr očju in v k ontekstu širših r azvojnih in drugih pot encialov T u- zle in njene okolice. S pr edstavitvijo v sebine knjige z naslo vom Arhivi in arhivistika za suvre- menega koristnika a vtorice dr. Vladke Lemić (Hrv aška) so dr. Hrvoje Stančič (Hrvaška), dr. Zdenka Semlič Rajh (Slo venija) in dr. Izet Šabotič (Bosna in Hercegovina) na met odološko zanimi v način pripr avili potr ebna t eoretična iz- hodišča celotnega dogodka. Uvodni ar hivski str okovni prispe vek pa je pripr avila dr. Vladka Lemić (Hrvaška). V njem je pr edstavila e vropski pr ojekt pod imenom Time Machine s posebnim poudar kom na njego vih ar hivskih dimenzi jah in perspekti vah. Ob več k ot 30 ut emeljiteljih se je do k onca sept embra 2019 ok oli pr ojekta zbr alo še v eč k ot 300 institucij s podr očja pr emične in nepr emične k ulturne dediščine, akademskega in znanstv enega podr očja t er podr očij, k ot so inf ormacijska t eh- nologija, drža vna upr ava it d. iz celotne E vrope. V si ti pot enciali tv orijo osno vo, s katero bi posta vili e vropski sekt or k ulturne dediščine v k ompaktno celot o, ki bi bila int enzivno podprta s so dobno inf ormacijsko t ehnologijo in tak o dost opna najširši javnosti. Dr. Miroslav Novak (Slo venija) je v nadalje vanju opozoril na tri po- membne dime nzije, s k aterimi se soočata sodobna ar hivska t eorija in pr aksa. 1 Glej: http://www.pokarh-mb.si/si/p/3/49/moderna-arhivistika.html . 373 Letnik 42 (2019), št. 2 To so pr edvsem r azumevanje in dojemanje pojma v elikih podatk ov »big data«, teoretična in pr aktična u veljavitev sodobnih r ešitev s podr očja dolgor očnega zavarovanja in zaščit e v sebin v elektr onskih ok oljih s t ehnologijo v eriženja blo- kov oz. »block chain t ehnologijo« in umetno int eligenco na podr očju upr avljanja arhivskega gr adiva v najširš em pomenu besede. Ob t em je opozoril na ar hivski strokovni pr oblem t . i. g lobokega ponar ejanja v sebin (»deep f ake«) v elektr on- skem ok olju, ki bo pr edstavljalo pomembne izzi ve bodočeg a upr avljanja ar hi- vskega gradiva. Uporabniško dimenzijo sodobnih elektr onskih zapiso v je sk ozi pasti in prednosti njiho ve upor abe pr edstavil dr. Izet Šabotič (Bosna in Her cegovina). Posebno pozo rnost je pos vetil pr oblemom hist orične analize sodobnih poja vnih oblik vir ov, zagota vljanja njiho ve v erodostojnosti in s t em po vezanega zaupanja v njiho ve v sebine. Opozoril pa je tudi na r azlične posledice nekritične upor abe spletnih vir ov in s t em po vezane spletne dost opnosti do ar hivskega gr adiva na izobraževalnem podr očju, znanstv enem in drugih podr očjih, med drugim tudi v odnosu do primarnih arhivskih virov v fizični obliki. Prvo v sebinsko celot o t ega dogodk a je zaključila dr. Zdenka Semlič Rajh (Slovenija). S pr edstavitvijo pr aktičnih r ešitev in implementacije k ompleksnega modela popiso vanja, ki g a poznamo pod imenom »R ecords in Cont ext«, se je lotila izr edno aktualneg a podr očja popiso vanja ar hivskega gr adiva. P osebej je poudarila ar hivske str okovne izzi ve na podr očju obr avnavanja normati vih v se- bin in pr oblema ob vladovanja r elacij s primer ljivo int enziteto ne g lede na čas in prostor nastanka arhivskega gradiva in njegovih vsebin. Uvod v drugo v sebinsko zaključeno celot o k onference je pripr avil dr. Hr- voje Stančič (Hrv aška). V prispe vku z naslo vom Veriženje blokov in ohranjanje zaupanja v e-zapise je u vodoma pr edstavil nek atere osno vne t ehnike zagota vlja- nja v erodostojnosti e-v sebin. Z r azmišljanjem o t ehnologiji »block chain« in dok- trini ohr anjanja zaupanja v elektr onske zapise pa je hkr ati aktualizir al, a tudi problematiziral obst oječe met ode in t ehnike zagota vljanja ja vne v ere pr edvsem na področju e-dokumentacije. Korak napr ej v t ej smeri je v nadalje vanju izv edla dr. Silvija Babić (Hrva- ška). Sk ozi st oletja pr eizkušene ar hivske str okovne principe je int erpretirala v kontekstih sodobnih podatk ovnih in metapodatk ovnih struktur . V nadalje vanju pa se je lotila pr oblema sodobneg a odnosa do t emeljnih ar hivskih str okovnih principov. Ob t em je tudi opozorila na posledice u vajanja najno vejših t ehnolo- ških r ešitev, na v eljavne do ktrine ohr anjanja ar hivskega gr adiva in potr ebne prilagoditve, ki pa morajo biti dobro utemeljene v širši družbeni skupnosti. Mag. Aida Škoro Babić (Slo venija) je v prispe vku pr edstavila nek atere nove izzi ve ar hiviranja t . i. k orpusov e-ar hivskega gr adiva. Pri t em je posebej poudarila ar hivske str okovne dileme, ki se poja vljajo zar adi pr epletanja odgo- vornosti g lede nastajanja in upr avljanja ar hivskih v sebin. K ot t emeljni ar hivski strokovni izzi v v t em k ontekstu pa je poudarila r azločevanje ar hivskih f ondov znotraj t eh k orpusov. Hkr ati s t em pa je pok azala še na k ompleksne in zaht evne načine obr avnavanja t . i. hibridnih oblik ar hivskega gr adiva. No va spoznanja v zvezi z obr avnavanimi t emami je ut emeljevala z r azličnimi pr aktičnimi primeri. O pr ednostih in pomanjkl jivostih sodobne elektr onske k omunikacije za potr ebe Slu žbe za zaščit o ar hivskega in dok umentarnega gr adiva v Ar hivu Vojvodine je na podlagi lastnih pr aktičnih izk ušenj spr egovoril Zoran Vukelič (Vojvodina). V t em k ontekstu je opozoril na izzi ve zar adi v edno v ečje k omple- ksnosti ar hivskih str okovnih pr oblemov, ki jih oper ativno r ešujejo za doseg anje postavljenih cilje v s podr očja sodobne ar hivske t eorije in pr akse. Ugota vljal je, da je t ovrstna k omunikacija uspešna, samo če so k omunikatorji na primer ljivi sintaktični, semantični in pragmatični ravni komuniciranja. Mag. Jasmin Jajčević (Bosna in Her cegovina) se je z ar hivskega str okov- nega stališča lotil t eoretičnih primerja v in s t em po veznih pr ednosti in pomanj- kljivosti elektr onskih dok umentov g lede na njiho ve fiz ične oblik e. Na podlagi 374 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences izvedenih ana liz je izpeljal nek atera splošna in posebna ar hivska str okovna pri- poročila za ohr anjanje v sebin, ki so oblik ovana k ot dok umenti v elektr onskem okolju. Na zaplet enost splošne zak onodaje in ur editve v BiH t er vpli v t e na elek- tronsko poslo vanje in s t em po vezane elektr onske dok umente je opozoril mag. Omer Zulić (Bosna in Her cegovina). R azlične dosežene r azvojne st opnje posa- meznih podr očij in območij v BiH t er s t em po vezane v eljavne ur editve bosan- sko-hercegovske družbe vpli vajo na večanje splošne digitalne neenak osti. Te se kažejo v segmentu vzposta vljanja sodobnih sist emov pisarnišk ega poslo vanja in s t em po vezane hr ambe e-ar hivskega gr adiva. Hkr ati je ugota vljal, da k omple- ksnost pr edstavljenega pr oblema ni omejena le na f ormalno pr avo, ampak tudi na pr eostale vidik e, k ot so npr . člo veški in drugi viri, uspešnost implementacije standardov, u veljavljanje zak onodajne ur editve podr očja upr avljanja elektr on- skih dokumentov itd. O ar hivskih str okovnih izzi vih s podr očja v arovanja ose bnih podatk ov je spregovorila mag. Jasmina Živković (Sr bija). Izk ušnja sr bskih k olegov je t oliko zanimivejša, saj za njih še ne v elja e vropska zak onodaja s podr očja v arovanja osebnih podatk ov. Ne g lede na t o pa se za vedajo ne všečnosti po vezanih s pr o- blemom v arovanja osebnih podatk ov, še posebej v elektr onskem ok olju. Zat o v prakso u vajajo r azlične standar de in pripor očila s pr edmetnega podr očja, da bi bili na ta način primer ljivi tudi z drugimi implementir animi r ešitvami v širšem evropskem okolju. Dr. Sead Selimović (Bosna in Her cegovina) je v s vojem prispe vku opozo- ril na r elativno ner aziskano t emo o pomenu elektr onskih vir ov za r aziskovanje preteklosti Bosne in Her cegovine v obdobju od leta 199 2 do 1995. T o je v obdo- bju, k o so začeli r ačunalnike int enzivno upor abljati tudi ustv arjalci ar hivskega gradiva, v endar je bila njiho va upor aba opr edeljena z nestabilnimi družbenimi razmerami. Pri t em pa je poudaril, da se mor a zgodo vinopisje permanentno od- zivati na t ehnološke spr emembe v segmentu upr avljanja dok umentacije. Ugo- tavljal je, da t o ne bo samo zgodo vinskometodološki, ampak bo t o lahk o širši družbeni pr oblem prihodn osti. V naspr otnem primer u zgodo vinopisje ne bo moglo opraviti svojega poslanstva. S tem je bil zaključen drugi vsebinski sklop. Uvod v tr etjo v sebinsko zakl jučeno celot o je pripr avila Slobodanka Cvet - ković (Sr bija). T a je v nek em smislu nadgr adila osno vno idejo dr . Selimo vića glede upor abe e-vir ov za potr ebe r aziskav z zelo k onkretnimi primeri. V s vojem predavanju z naslo vom Dokumenti iztrgani iz kontekstov – nevarnost za manipu - liranje z znanostjo je opozor ila na r azlične neg ativne posledice manipulir anja z dokumentacijo zunaj k ontekstov. Ob t em je opozorila tudi na obseg t ega poja va v elektronskem okolju. Tatjana Segedinčev (Sr bija) pa je na primeru izk ušenj v čitalnici Ar hiva Subotica pr edstavila obseže n pr ojekt digitalizacije mat ičnih knjig in opozorila na dinamik o njiho ve upor abe t er s t em po vezanih izzi vov g lede int erakcije med arhivsko ustan ovo in r azličnimi r aziskovalci. S t em je posr edno odpr la mnog a teoretična in pr aktična ar hivska str okovna vpr ašanja. T a se nanašajo na odloči- tve g lede sodo bne int eraktivne upor abe ar hivskega gr adiva in s t em po vezanih problemov javne vere in posebnega varstva osebnih podatkov. O pomenu t ehničnih, v sebinskih in k ontekstnih metapodatk ov za sodob- no obr avnavanje digitalnih oblik ar hivskega gr adiva sta spr egovorila Stjepan Prutki (Hrv aška) in Irena Milobara (Hrv aška). Na primeru upor abe digitali- ziranih zemljiških knjig v Dr žavnem ar hivu v V ukovarju sta pr edstavila met ode in načine njiho vega vr ednotenja, ki je t emeljilo na vnapr ej pr edvidenih genea- loških, zgodo vinskih, demo grafskih, t opografskih, etimoloških, lingvističnih in drugih raziskavah. O ja vnih r egistrih k ot o t emeljih sodobne e-upr ave je spr egovorila Milena Popovič Subić (Srbija). Opozorila je na tri pomembne vidik e ja vnih r egistrov, ki pr edstavljajo osno vo za int erakcijo med v ladnimi or gani in drža vljani (G2C), 375 Letnik 42 (2019), št. 2 vladnimi or gani in gospodarskimi or ganizacijami (G2B) t er znotr aj v ladnih or- ganov (G2G). V Sr biji si na t em podr očju prizade vajo za vzposta vitev sodobne e-uprave, kjer bi bili v si r egistri dost opni »na enem mestu«. Hkr ati s t em si pri- zadevajo za r ešitve njiho ve dolgor očne e-hr ambe. Z doseg anjem t eh cilje v imajo v Republiki Sr biji pravno osnovo v Zakonu o informacijskem sistemu in v Zako- nu o elektronski upravi. O »ar hivski samor efleksiji« v sodobnem času je spr egovoril Jugoslav Veljkovski (Sr bija). Pri t em si je zasta vil t eoretično vpr ašanje: Kaj po papirju? S pod vprašanjem g lede pisanja zgodo vine 21. st oletja, na podlagi elektr onskih virov. V t em k ontekstu je isk al odgo vore na vpr ašanja v zv ezi z vr ednotenjem gradiva za digitalizacijo in ustr eznostjo izv edbe digitalizacije ar hivskega gr adi- va. Dotaknil pa se je tudi pr ocesa pr eoblikovanja pr ofilov ar hivskih str okovnih delavcev in s t em po vezanih pr aktičnih r ešitev upr avljanja dok umentacije, v se od pisarnišk ega poslo vanja pa do hr ambe e-dok umentov v prist ojnih ar hivskih institucijah. O virih za pisanje zgodo vine 20. st oletja je spr egovoril dr. Gašper Šmid (Slovenija). Pr edstavil je pomembno ar hivsko gr adivo, ki g a hr ani Ar hiv R epu- blike Slo venije in je zbr ano v Zbir ki st enografskih beležk zapisnik ov sej pr ed- stavništev, senata in sk upščine Kr aljevine Sr bov, Hrv atov in Slo vencev ozir oma Kraljevine Jugosla vije 1919 –1939 (SI A S 2058). Gr adivo je digitalizir ano in je dostopno javnosti na spletu. Drug primer zagota vljanja dost opnosti posebnih oblik ar hivskega gr adi- va pa pr edstavlja ur editev in r estavracija t er digitalizacija neg ativov st eklenih plošč Geodetsk e upr ave Slo venije (SI A S 1138). Zanimi vo post opkovno in t ehno- loško r ešitev ar hivskega str okovnega pr oblema sta pr edstavila dr. Gašper Šmid in Žarko Štrumbl (Slovenija). S tem je bil zaključen tudi zadnji vsebinski sklop te konference. Medijsko dobr o pokrit dogodek lahk o umestimo v širši ar hivsko-strokov - ni k ontekst, ki k aže t endenco odmik a od klasične ar hivske str okovne par adigme v smer i pr oti njeni pr oaktivni izv edbi. Pr oces t ega pr eoblikovanja pa zaht eva potrebna znanja in spoznanja t er spr etnosti kritične množice ar hivskih str o- kovnih dela vcev. S t ega stališča je imela mednar odna ar hivska str okovna k on- ferenca z naslo vom T uzelski ar hivski dne vi potr eben ar hivski str okovni naboj in tu di s vojo dinamik o v smeri r azvoja ar hivske pr oaktivne par adigme. Za t o so poskrbeli pr edavatelji, ki so izv edli kv alitetne pr edstavitve zaht evnih ar hivskih strokovnih vsebin. Predstavitev v sebinsko zanimi vega in str okovno t er or ganizacijsko odlično izv edenega dogodk a v T uzli lahk o zaključimo z ugot ovitvijo, da na srednjeevropskem zemlje vidu str okovnih ar hivskih do godkov z mednar odno prepoznavnostjo ne najdemo pr av v eliko tak šnih, ki bi si dolgor očno ustv arili prepoznaven slo ves v str okovni ja vnosti. Mednje pa got ovo lahk o prišt evamo tega, ki g a pripr avijo tuzelski ar hivski str okovni dela vci, or ganizirani v Društv o arhivskih delavcev tuzelskega kantona. Miroslav Novak 4. mednarodna konferenca projekta e-ARH.si: 2016–2020, Austria Trend Hotel, 20.–21. november 2019 Preteklost na dosegu klika ! je tudi v let ošnjem letu bil slog an, ki je družil obiskovalce že četrt e mednar odne k onference pr ojekta vzposta vitve slo venske- ga elektr onskega ar hiva. Pr ojekt vzposta vitve slo venskega ja vnega elektr onske- ga ar hiva, k aterega kr atice e- ARH.si so po štirih letih že dobr o poznane, financi- 376 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences rata E vropski socialni sklad in Vlada R epublike Slo venije, pri njem pa sodeluje celotna slo venska ja vna ar hivska služba. K onferenčni pr ostori A ustria T rend Hotela v Ljubl jani so tak o 20. in 21. no vembra postali »dom« ar hivistov, ar hi- varjev in zaint eresirane ja vnosti iz v se Slo venije in tudi tujine. Obisk ovalci med- narodne konference, ki je v slovenski arhivski javnosti postala že tradicionalna, so se seznanili z napr edkom pr ojekta e- ARH.si in izzi vi, s k aterimi se r azlični udeleženci na podr očju e-st oritev in e-ar hiviranja sr ečujejo danes in s k aterimi se bodo sr ečevali v bližnji prihodnosti. Digitalizacija ar hivskega dela in doba hi- bridnega nastajanja dok umentarnega t er ar hivskega gr adiva v fizičnem in virtu- alnem s vetu prinašata št evilne izzi ve za ustv arjalce gr adiva, ar hive, dolgor očne upravljavce, njegove varuhe t er upor abnike. T udi k oncept same izv edbe četrt e mednarodne k onference pr ojekta e- ARH.si je tak o bil izoblik ovan po t em ključu in je sledil k onceptu odprt ega ar hivskega inf ormacijskega sist ema (O AIS). V se- bine k onference, pr edstavitve dobrih pr aks in r ešitev so tak o bile nar avnane na vse tri t emeljne udeležence – ustv arjalce, upr avljavce in upor abnike ar hivskega gradiva. Uvodoma je zbr ane udeležence, t eh se je zbr alo v eč k ot 200 iz Slo venije in tujine, nago vorila drža vna sekr etarka na Ministrstvu za k ulturo mag. P etra C ul- leto. P oudarila je, da je »/…/ konferenca v zadnjih letih postala medij, na katerem se srečujejo različni deležniki s področja arhivske kulturne dediščine – od tvorcev kulturne politike, ustvarjalcev dokumentarnega in arhivskega gradiva, varuhov le-tega in tudi različnih podjetij, ki so skrb za arhivsko kulturno dediščino spre - menili v donosen posel «. V nadalje vanju je v imenu gostit elja Ar hiva R epublike Slovenije, ki je nosilec pr ojekta vzposta vitve slo venskega elektr onskega ar hiva, udeležence pozdr avil dr . Andr ej Nar ed, namestnik dir ektorja osr ednjega slo ven- skega drža vnega ar hiva. Nar ed je opozoril, da se slo venski ar hivi danes soočajo z izz ivi virtual izacije s vojega dela, ki zaht evajo no va znanja in no ve prist ope pri varstvu arhivske kulturne dediščine. Pozdravnim nago vorom sta sledili u vodni pr edavanji. Prv o pr edavanje je podal pr of. dr . Miha Šk erlavaj z Ek onomske f akultete Uni verze v Ljubljani. Na prim eru podjetja Marv el, ki je v zadnjih desetletjih doži velo pr eporod in se uveljavilo k ot eno najbolj pr epoznavnih s vetovnih podjetij, je opozoril na tank o ločnico med vzpodbujanjem ino vativnosti in tv eganji, ki podjetja ločijo od uspe- hov in neuspeho v. Šk erlavajevemu pr edavanju je sledilo pr edavanje doc. dr . T a- tjane Hajtnik, sicer v odje pr ojekta e- ARH.si, ki je spr egovorila o prvi gener aciji slovenskega elektr onskega ar hiva za ustv arjalce, ar hive in k ončne upor abnike. Hajtnikova je v s vojem pr edavanju opozorila na t ehnološke možnosti in pr avne podlage e-pos lovanja. S s vojim pr edavanjem je hkr ati pr edstavila tudi k oncept konference, ki je prilagojen v sem tr em t emeljnim sk upinam, ki jih u vaja O ASI: torej ustvarjalcem, arhivom in uporabnikom. Prvi k onferenčni dan, 20. no vember, je bil pos večen ustv arjalcem dok u- mentarnega in ar hivskega gr adiva t er izzi vom, s k aterimi se soočajo. Pr edava- nje Alek sandre Mr davšič, v odje pr ojektne sk upine, ki se ukv arja s pr oblematiko gradiva pri ustv arjalcih je otv orilo ta sklop. V pr edavanju z naslo vom Izzivi pri upravljanju digitalnega arhivskega gradiva pri ustvarjalcih in predaji v e-arhiv je spr egovorila o t em, k ako ustv ariti v aren ži vljenjski cik el v erodostojnih inf or- macij, ki danes kr ojijo naša ži vljenja in bodo v prihodnosti k ot primarni zgodo- vinski vir izhodišče za r aziskovanje zgodo vine in soustv arjala nar odno identit e- to. Kak o digitalno gr adivo sploh tr ajno ohr aniti in pri t em zagota vljati njego vo verodostojnost in upor abnost? Mag. Aida Šk oro Babić iz ist ega ar hiva se je v svojem pr edavanju, ki je sledilo Mr davšičevi, spr aševala, k ako lahk o dela vnice v organizaciji slo venskih ar hivov ustv arjalcem pomag ajo pri vzposta vitvi sist ema e-hrambe. P oudarila je, da sta ustv arjalec ar hivskega gr adiva in ar hiv pri zago- tavljanju v arstva k ulturne dediščine partnerja – ar hivi nimajo le nadzorstv e- ne v loge. V eliko v eč, ar hivi na podlagi pridobljenih izk ušenj služijo k ot učit elji in podajajo do bro pr akso, ki zagota vlja dolgor očno v arstvo ar hivske k ulturne 377 Letnik 42 (2019), št. 2 dediščine. Pr av, izk ušnje pridobljene pri v sakodnevnem delu, so pripomog le k oblikovanju no vega Pr avilnika o enotnih t ehnoloških zaht evah (pETZ) na po- dročju e-hr ambe, e-st oritev. O t em je spr egovorila dr . T atjana Hajtnik. Pr edsta- vila je pot od pripor očil ETZ do pETZ, ki je bila trno va, a prinaša pomembne poslovne, organizacijske in tehnološke novosti. Sledile so pr edstavitve dobr ih pr aks sodelo vanja med ar hivi in ustv arjalci. Anne A une iz Norv eškega drža vnega ar hiva je spr egovorila o ar hiviranju social- nih medije v. Pr edstavila je pilotski pr ojekt, v k aterem je norv eški drža vni ar hiv leta 2017 ar hiviral ja vne obja ve v odilnih norv eških politik ov na F acebooku, In- stagramu in T witterju ob par lamentarnih v olitvah. Obja ve na socialnih omr ežjih namreč postajajo pomemben pospeše valec ja vnega mnenja, zat o je neobhodno, da se z njimi soočajo tudi ar hivi, ki jih je A unejeva poimeno vala »orodja za spo- minjanje«. Bojan K osi iz R TV Slo venija je v nadalje vanju pr edstavil prizade vanja slovenske ja vne t elevizije pri digitizaciji in dolgor očni hr ambi zv očnih zapiso v slovenske ja vne t elevizije, ki, podobno k ot socialna omr ežja, sooblik uje slo ven- sko javno mnenje. Sklepno pr edavanje prv ega dne k onference je bila pr edstavitev pripr a- ve in pr evzema digitalneg a ar hivskega gr adiva s pomočjo pr ogramskih or odij, razvitih v okviru pr ojekta e- ARH.si, v slo venski elektr onski ar hiv. Jože Gla vič iz Zgodovinskega ar hiva Ljubl jana, Damjan Lindental iz Zgodo vinskega ar hiva na Ptuju, Bojan V erbič iz Drža vnega zbor a R S in mag. Maja F erle iz podjetja Noema consulting d. o. o. so pr edstavili delo vanje or odja ur ejevalnik SIP kr eator. Pr ed- stavitev je zajemala pr egled post opka in sodelo vanja med ustv arjalcem ar hi- vskega gr adiva in prist ojnim ar hivom pri r eševanju izzi va pr evzema digitalneg a arhivskega gr adiva. Zanimi vost je bila pr edvsem ta, da so akt erji pr edstavitev izvajali »v ži vo«, s čimer so obisk ovalci k onference dobili neposr eden vpog led v delovne postopke, delovanje orodja in tudi izzive, ki pri tem nastopijo. Drugi dan k onference, 21. 11. 2019, se je začel sklop pr edavanj, pos veče- nim r ešitvam za hr ambo ar hivskega gr adiva. Sklop je s pr edavanjem Izzivi pri hrambi digitalnega arhivskega gradiva v arhivih začel doc. dr . Mir oslav No vak iz Pokrajinskega ar hiva Maribor . Opozoril je na v elike k oličine nastaleg a in ohr a- njenega ar hivskega gr adiva v fizični in elektr onski obliki, pr edvsem pa na hit er tehnološki r azvoj na podr očju pisarnišk ega poslo vanja in int enzivne digitaliza - cije sodobne slo venske družbe. R azlični deležniki vzpodbujajo int enziven r azvoj na podr očju slo venske ar hivske t eorije in pr akse. »Pro-aktivnost se v tej zvezi pojavlja kot eden od dejavnikov oblikovanja sodobne slovenske arhivske doktri - ne«, je opozor il dr . No vak. V nadalje vanju sta Tine Za vršnik iz Ar hiva R epublike Slovenije in dr . Mir oslav No vak pr edstavila izzi ve, s k aterimi so se slo venski ja v- ni ar hivi soočali pri zagota vljanju infr astrukture za slo venski elektr onski ar hiv, in zdru ževanja podatk ovnih baz slo venskih ja vnih ar hivov. Obe akti vnosti sta ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročnega delovanja sistema e-ARH.si. Sklop je zaklju čila pr edstavitev dobr e pr akse iz tujine. Martin R echtorik iz češk ega drža vnega ar hiva v Pr agi je pr edstavil pr ojekt k onverzije med ana- lognimi in elektr onskimi oblik ami v češki eVladi. R epublika Češk a gr adi e-ad- ministracijo od leta 2005. Njena osno va je elektr onski inf ormacijski sist em za upravljanje dok umentov. R echtorik je pr edstavil ambiciozen načrt elektr onske- ga poslo vanja, od zak onodaje do pr aktične aplik acije, ki je se je izk azala k ot bi- stveno širša, kot so jo predvideli pravni predpisi. Tretji sklop pr edavanj je bil pos večen dost opnosti ar hivskega gr adiva v digitalni obliki. Uv od v sklop je pripr avil doc. dr . Gr egor Jenuš iz Ar hiva R epu- blike Sl ovenije. Spr egovoril je o izzi vih pri zagota vljanju dost opnosti in upor abe arhivskega gr adiva v ar hivih. P oudaril je, da je ar hivsko gr adivo k ot zapuščina časa most s pr eteklostjo. Na podlagi ar hivske zak onodaje in stano vske etik e g a slovenski ar hivi obr avnavajo k ot k ulturni spomenik in s t em ja vno dobr o. Služi kot gr adnik nacionalne iden titete in sr edstvo za d vig pr epoznavnosti drža ve v širšem e vropskem pr ostoru. K ot nepr ecenljiv vir inf ormacij ima ar hivsko gr a- 378 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences divo s voje mest o tudi v izob raževanju, r aziskovanju, v seživljenjskem učenju in preprosto pri odstiranju lastne preteklosti. Opozoril je, da slo venski ar hivi dost opnost ar hivskega gr adiva zagota- vljajo na v eč načino v – od str okovnega ur ejanja in popiso vanja do zagota vljanja uporabe t ega v ar hivskih čitalnicah. Upor aba ar hivskega gr adiva skri va v sebi veliko izzi vov. Lahk o so pr aktične nar ave: Kak o zagot oviti dost opnost ar hivske- ga gr adiva v elikih f ormatov ali pošk odovanega gr adiva? Kak o zagot oviti sočasno uporabo t očno določene listine, ur barja d vema upor abnikoma hkr ati? Lahk o je bolj zaplet ena in poseg a na podr očne pr avne v arnosti oseb. Kak o zagot oviti v ar- stvo osebnih podatk ov, ki se v ar hivskem gr adivu nahajajo oz. k ako učink ovito izvajati zakonsko določeno anonimizacijo? Sočasno z že u veljavljenimi str okovnimi vpr ašanji g lede upor abe ar hi- vskega gr adiva pa je opozoril, da se slo venski ar hivi sr ečujejo tudi z no vimi, ki zahtevajo int erdisciplinarno sodelo vanje in pr edvsem r azmišljanje zunaj cone udobja. Kak o zagot oviti dost opnost k ulturne dediščine r anljivim sk upinam? In- validnost namr eč ne sme biti o vira, da posameznik ne bi mogel spoznati s voje preteklosti in slovenske kulturne dediščine, ki jo hranijo v javnih arhivih. Sledilo je pr edavanje Dostop do zasebnih podatkov kot temelj digitalne - ga totalitarizma . Za pr ovokativnim naslo vom se je skri val pr onicljiv in luciden antropolog dr . Dan P odjed iz Znanstv enoraziskovalnega centr a Slo venske ak a- demije znanosti in umetnosti. Opozoril je, da ži vimo v s vetu, v k aterem je dok u- mentiran in arhiviran vsak naš korak. »Na javnih površinah nas spremljajo nadzorne kamere, med katerimi je vse več takšnih, ki samodejno prepoznajo obraze, šolarji nosijo s sabo prenosne telefone z aplikacijami, po katerih jih spremljajo starši, državne ustanove pa lahko kadar koli preverijo, kakšno je stanje na posameznikovem ban - čnem računu .« Ali v s vetu, v k aterem nenehna vidnost postaja no va normalnost , sploh še lahk o vzdržujemo ločnico med ja vnim in zasebnim? Pr av t o vpr ašanje pa je srž problema, s katerim se bodo v prihodnjih letih morali ukvarjati javni arhivi. Dostopnost inf ormacij v edno in po vsod, br ez omejit ev njenih upr avljavcev ali nosilce v, na k aterih se t e nahajajo, je bilo v odilo tr etjega pr edavanja t ega sklo- pa. O t eh izzi vih so spr egovorili dr . Žig a K oncilija iz Ar hiva R epublike Slo venije in David Or ešič t er Boštjan Pr aznik iz podjetja C omtrade d. o. o. Pr edavatelji so »v živo« pr edstavili upor abo digitalneg a ar hivskega gr adiva. V irtualna ar hivska či- talnica (V AČ) je eno od ključnih pr ogramskih ok olij, ki bo v pr ihodnosti spr eme- nilo dost op do ar hivskega gr adiva slo venskih ar hivov in opr edeljevalo njego vo uporabo. Na t o pr oblematiko se je na vezal tudi V ladimir T orov z Ministrstv a za pravosodje R S. T orov, ki je do neda vnega bil član pr ojektne sk upine, je pr edsta- vil r ešitve slo venskega filmsk ega ar hiva g lede dost opa do e- AV gr adiva. T o bo možno s pomočjo pr ogramskih r ešitev v pr ihodnosti upor abljati s pomočjo V AČ. Popoldanska pr edavanja tr etjega sklopa, pos večenega dost opnosti ar hi- vskega gr adiva v digitalni obliki, sta otv orila Primož T anko in dr . T atjana Hajtnik iz Ar hiva R epublike Slo venije. Pr edstavila sta Cent er za digitalizacijo in dilemo glede hr ambe digitalizat ov. Pr ovokativno pr edavanje z naslo vom Digitizacija ar - hivskega gradiva, zakaj to ni in ne bo dostopno v javnem računalniškem oblaku se je dotaknilo s vetovnega tr enda hr ambe podatk ov v oblakih. »Oblačno poslo- vanje« je s vetovni tr end, zat o bi bil lahk o logičen odgo vor na vpr ašanje, k am z gradivom, »pa dajmo gradivo v oblak «. V pr edstavitvi sta pr edavatelja pojasnila, zakaj t emu ni tak o in tudi ne bo. Hajtnik ova je opozorila, da »oblačne hr ambe« ne o virajo le slo venski pr edpisi, ampak dejstv o, da je »/…/ hramba gradiva v računalniških oblakih sicer lahko zelo priročna in poceni, po drugi strani pa po- vezana z množico tveganj pri njegovem dolgoročnem ohranjanju in zagotavljanju zaupnosti, ki si jih, kot javna arhivska inštitucija, ne moremo privoščiti «. 379 Letnik 42 (2019), št. 2 Praktično v se vrst e ar hivskega gr adiva je mogoče prilagoditi tak o, da je dostopno pripadnik om v seh r anljivih sk upin. Antun Smer del in Mojca K osi iz Arhiva R epublike Slo venije sta spr egovorila o pr oblematiki, s k atero se slo ven- ski ar hivi do začetk a pr ojekta vzposta vitve slo venskega ar hiva niso ukv arjali. Predstavila sta pr oblematiko prilag ajanja ar hivskega gr adiva za dost opnost ranljivim skupinam. Sklop je zaklju čila Kristina V alenčič z Ministrstv a za ja vno upr avo, ki je predstavila ze lo aktualen pr oblem slo venske ja vne upr ave. Spr egovorila je o centralnem inf ormacijskem sist emu KRP AN za upr avljanje dok umentarnega gradiva v drža vni upr avi. Opozorila je, da je »/…/ digitalizacija poslovanja je že tako daleč, da se je digitalno okolje zažrlo v vse pore našega življenja «. Hkr ati je dodala, da Ministrstv o za ja vno upr avo digitalizacijo vidi tudi k ot priložnost za posodobitev upr avnih pr ocesov s ciljem zagota vljanja k akovostnih, hitrih, do- stopnih, jasnih in enostavnih storitev za državljane in gospodarstvo. S t em se je zaključil še zadnji sklop k onferenčnih pr edavanj in sledila je okrogla miza, pos večena izz ivom in dilemam v f azi r azvoja prv e gener acije, in predlogi za drugo gener acijo slo venskega elektr onskega ar hiva. K ot r azpravljav - ci so nast opili dr . Dan P odjed, Anne A une, Martin R echtorik, dr . Nada Čibej, dr . Tatjana No vak in dr . Mir oslav No vak. Okr oglo mizo, podobno k ot tudi celotno konferenco, je po vezoval Jur e Longy ka. R azvila se je zanimi va r azprava o polo- žaju ar hivov v družbi, njiho vem delu in poti, ki se zar adi digitalizacije post opkov kaže v prihodnjih letih. Četrta mednar odna k onferenca pr ojekta e- ARH.si je postr egla s št evilni- mi zanimi vimi pr edavanji in pr edstavitvami dobrih pr aks iz tujine in zlasti iz Slovenije. R ezultati pr ojekta vzposta vitve slo venskega ja vnega elektr onskega arhiva kažejo smer , ki slovenske javne ar hive čakajo v prihodnjih letih. Ker pr o- jekt počasi pr ehaja v s voje zadnje let o in s t em s voj zaključek, ostaja upanje, da bodo njego ve r ešitve uspele zaži veti tudi v pr aksi. Hkr ati pa ostaja tudi upanje, da bodo tv orci slo venske k ulturne politik e znali zagot oviti njego vo dolgor očno financiranje. Ali bo tak o pa bo zno va pok azal čas; gr adivo, ki bo o t em pričalo, pa boste skoraj zagotovo lahko našli v slovenskih javnih arhivih. Gregor Jenuš Gradnik eArhiviranje – eArchiving Building Block: Poročilo o aktivnostih v letih 2018 in 2019 Po uspešno zaključenem e vropskem pr ojektu E- ARK leta 2017 je pr ojek- tna sk upina zbr ala zadostn o podpor o drža v članic E vropske unije za zagon in vzpostavitev e vropskega gr adnika eAr hiviranje, ki se je pridružil že obst oječim gradnikom, k ot so eP odpis, eDosta va, eR ačun in drugi . Sr edstva za delo vanje gradnika črpamo pr ek Instrumenta za po vezovanje E vrope (ang. Connecting Europe F acility, CEF). Sk ozi CEF pot eka izgr adnja enotneg a e vropskega digital- nega tr ga, na k aterem r azvoj lastne e vropske infr astrukture in or odij pot eka s sodelovanjem med ja vnimi in zasebnimi partnerji, na območju celotne E vropske unije, s ciljem zagot oviti int eroperabilna or odja in st oritve v digitalnem ok olju. Aktivnosti CEF -a se izv ajajo znotr aj tak o imeno vanih gr adnikov (ang. Building Blocks). St oritve in or odja gr adnikov so pr osto dost opni, pono vno upor abni v različnih pr ojektih, njiho v namen pa je prihr aniti čas in denar , ki bi ju t erjal r a- zvoj lastnih r ešitev. Upor aba sk upno r azvitih r ešitev pa med drugim tudi omo- goča v ečjo čezmejno po vezljivost in zagota vlja k ompatibilnost med ist ovrstnimi aktivnostmi, ki se sicer odvijajo v različnih državah. Gradnik eAr hiviranje upor abnikom ponuja nabor pr ogramskih or odij in 380 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences procesov, s k aterimi lahk o or ganizacije r azvijajo last en sist em hr ambe in pr o- cese, s k aterimi ohr anjajo celo vitost in dost opnost podatk ov. Z upošt evanjem smernic, ki jih r azvijamo znotr aj gr adnika eAr hiviranje, lahk o posamezne usta- nove zagota vljajo dolgor očna in tr ajna dost op in upor abo inf ormacij in podat- kov. Akti vnosti smo v gr adniku eAr hiviranje, k aterega k onzorcij je v s vojem pr- vem let u obst oja nosil ime E- ARK4ALL, začeli junija 201 8 in k ončali maja 2019. Konzorcij je sesta vljalo pet partnerje v (Danski nacionaln i ar hiv k ot k oordinator, Švedski nacionalni ar hiv, A vstrijski t ehnološki inštitut , portug alski ponudnik storitev za ar hiviranje KEEPS Solution in DLM F orum, pod okriljem k aterega je v pr ojektu sodelo val tudi Ar hiv R epublike Slo venije). No vembra 2019 smo pridobili financir anje za obdobje d veh let in v nek oliko spr emenjeni pr ojektni skupini z imenom E- ARK3, v k ateri nast opa Ar hiv R epublike Slo venije k ot samo- stojen partner, nadaljujemo delo. Temelj gr adnika eAr hiviranje so specifik acije inf ormacijskih pak etov, ki se poja vljajo v pr ocesu elektr onskega ar hiviranja in ki so bile sprv a r azvite za potrebe pr ojekta E- ARK. Specifik acije t emeljijo na R eferenčnem modelu od- prtega ar hivskega inf ormacijskega sist ema O AIS (ISO 14721:2003). T renutno vzdržujemo specifik acije za spr ejemni (SIP , ang. submission inf ormation pack a- ge), ar hivski (AIP , ang. ar chival inf ormation pack age) in diseminacijski (DIP , dis- semination inf ormation pack age) inf ormacijski pak et, ki so nastale na podlagi splošne specif ikacije inf ormacijskih pak etov (C SIP, ang. common specification information pack age). Slednja pr edstavlja minimalne zaht eve za ustv arjanje pa- ketov, ki so v skladu z modelom O AIS. Za tri tipe gr adiva, ki nastajajo v elektr on- ski obliki pri ustv arjalcih (ISUD-e, pr ostorske podatk e, r elacijske podatk ovne baze), so bile r azvite namensk e v sebinske specifik acije. Za specifik acije je odgo- vorna sk upina DIL CIS Boar d, k atere člani so str okovnjaki s podr očja standar dov, arhiviranja in poznavalci različnih vsebinskih tipov gradiv. Konec no vembra 2018 smo v ja vno r azpravo ponudili izboljšan pak et spe- cifikacij, pr edstavitev in dela vnico pa smo sodela vci Ar hiva R epublike Slo venije s pomočjo gr adnika eAr hiviranje izpeljali 5. 2. 2019 v Ljubljani. Dela vnica je bila namenjena udeležence m iz or ganizacij, kjer je ur ejeno poslo vanje in v ar- stvo gr adiva ključneg a pomena za učink ovito opr avljanje/izvajanje njiho vega poslanstva; t o so institucije ja vnega sekt orja, še posebej pripr avljavci pr edpisov, ki ur ejajo upr avljanje ur adnih e videnc in drugih oblik dok umentarnega gr adiva, organizacije ja vnega in zasebneg a pr ava, k aterih deja vnost je od visna od zago- tavljanja dost opnosti, celo vitosti, a vtentičnosti in upor abnosti zapiso v v digi- talni obliki, ki nastajajo pri njiho vem poslo vanju, or ganizacije, k aterih g lavna dejavnost je v arovanje in hr amba gr adiva v digitalni obliki, še posebno ar hivi in ponudniki st oritev digitalne hr ambe, ponudniki pr ogramske opr eme za za- jem in hr ambo dok umentarnega gr adiva v digitalni obl iki (sist emov za podpo- ro upr avljanju ur adnih e videnc, dok umentnih sist emov, r ačunovodskih r ešitev, prostorskih inf ormacijskih sist emov, ar hivskih inf ormacijskih sist emov ipd.), raziskovalne in izobr aževalne institucije, ki se ukv arjajo s podr očjem upr avlja- nja digi talnih zapiso v in inf ormacijsko podpor o le-t em. Specifik acije in k ako jih uporabljati, so pr edstavili Karin Br edenberg, Gr egor Za vršnik, Janet Del ve An- derson in Da vid Anderson. Dela vnice se je udeležilo okr og 40 udeležence v iz šestih držav. Že v pr ojektu E- ARK smo v Ar hivu R epublike Slo venije pr epoznali spe- cifičnosti pri nastajanju, strukturi in ar hiviranju pr ostorskih podatk ov. Z med- narodno k onferenco Ohranjanje prostorskih podatkov , ki smo jo sk upaj s pod- jetjem Geoar h v gr adniku eAr hiviranje or ganizirali 6. in 7. 5. 2019 v Ljubljani, smo želeli posr edovati prid obljene izk ušnje in ponuditi platf ormo za dialog med ustv arjalci gr adiva s pr ostorskimi podatki, ar hivisti in upor abniki t ega gradiva. Na k onferenci smo pr edstavili ključne deja vnike pri upr avljanju pr o- storskih podatk ov, pri njiho vem ohr anjanju in omogočanju njiho ve nadaljnje uporabe. Hkr ati smo po vezali r azlične deležnik e v sk upnosti, v k ateri nastajajo 381 Letnik 42 (2019), št. 2 prostorski podatki (ustv arjalci, r egulatorji, ponudniki r ešitev in st oritev, ar hivi, znanstvena sk upnost), in jim ponudili pr ostor in priložnost za izmenja vo izk u- šenj in r ešitev t er mor ebitna no va sodelo vanja. Na k onferenci smo posk ušali odgovoriti na vpr ašanje, zak aj ar hivirati pr ostorske podatk e, k aj ar hivirati in na k akšen način se ar hiviranja lotiti. Uv odno pr edavanje je izv edla Anne- Sofie Jensen, dir ektorica Dansk ega drža vnega ar hiva, ki ima v E vropi z ar hiviranjem prostorskih podatk ov naj več izk ušenj. S pr edstavitvijo gr adnika eAr hiviranje sta nadalje vali Sophia Bünemann in Janet Anderson. O pomenu ar hiviranja so razpravljali Dalibor R adovan z Geodetsk ega inštituta Slo venije, V alerie Gouet- -Brunet s fr ancoskega Drža vnega inštituta za geogr afijo in gozdo ve in Žig a Z wi- tter s Filozof ske f akultete Uni verze v Ljubljani. Jak ob Eib y, Danski drža vni ar hiv, Gregor Za vršnik, Geoar h, Rink W . Kruk, Drža vni geogr afski inštitut iz Belgije, in Gašper Kruk, Za vod za v arstvo k ulturne dediščine, so se osredotočili na v sebin- ski del pr ostorskih podatk ov in odgo varjali na vpr ašanje, k aj naj ar hiviramo. V popoldanski sek ciji smo se po vezali s k olegom ar hivistom iz Drža vnega ar hiva v ZD A Br ettom A bramsom, pr edstavljala pa sta tudi Mat eja Ur bančič iz Geodet- ske upr ave R S in Joan Maso P au z Uni verze v Bar celoni. Osr edotočili so se na formate in standar de, ki jih upor abljamo v po vezavi z geopodatki. Drugi dan so orodja za ar hiviranje pr ostorskih podatk ov pr edstavili T omaž Čer e iz podjetja IGEA, Želimir Ž upljanin iz Multisofta in Gr egor Za vršnik iz Geoar ha. Dobršen del dne va smo namenili pr edstavitvam dobrih pr aks, ki jih ni malo; go vorili so Primož K ogovšek iz Agencije R epublike Slo venije za ok olje in pr ostor, Thomas Galka iz podje tja Axmann in Boštjan Pucelj iz Geodetsk e upr ave R S. P o odmo- ru so o izk ušnjah ar hiviranja in upor abe pr ostorskih podatk ov go vorili Sandor Biszak, ki je pr edstavil platf ormo MAPIRE, in Andr as Sipos iz Mestneg a ar hiva Budimpešte o portalu Hung aricana. R ebeccah Laing Ba ker je po vedala, k ako se stvari lot evajo čez lužo. R ešitve za dost op in ar hiviranje so pr edstavili še Michal Hanzalik, PIQL, Jak a Šimno vec iz R ealisa in Vlatk a Lemić z Uni verze v Zagr ebu. Dogodek smo sklenili z okr oglo mizo. K onferenca o pr ostorskih podatkih je pri- tegnila okr og 150 udeleženc ev in je bila, k olikor nam je znano, prv a, ki je po ve- zala tak o r aznovrstne udeležence s podr očja upor abe, ustv arjanja in upr avlja- nja pr ostorskih podatk ov. Naslednjo k onferenco s t o t ematiko v okviru gr adnika eArhiviranje načrtujemo za jesen 2021. Člani gr adnika smo 3. in 4. 12. 2019 v Bruslju sodelo vali pri pripr avi de- lavnice Meet eArchiving (Spoznajte eArhiviranje ). Zanimanje za dela vnico je preseglo v sa pričak ovanja or ganizatorjev, zlasti pa smo bili pr esenečeni nad dejstvom, da je v ečina udeležence v prihajala iz or ganizacij, ki niso ar hivi v kla- sičnem pomenu besede, pač pa na tak ali drug ačen način upr avljajo podatk e. Živimo namr eč v obdobju, k o s vet pog anjajo podatki in inf ormacije, za k atere želimo, da ostanejo dost opni, upor abni in r azumljivi »za v edno«; hkr ati pa je vse bolj prisotno tudi za vedanje, da pr ocesi, k ot so posodobitv e in menja va programske opr eme, poleg finančnih posledic prinašajo tudi tv eganja, k ot sta okrnjena celo vitost inf ormacij ali celo popolna izguba podatk ov. S t ehnološkim razvojem in v se v ečjo vr ednostjo inf ormacij, ki jih njiho vi upr avljavci ne želijo izgubiti, se pr oces ar hiviranja s k onca ži vljenjske dobe podatk a pomik a pr oti njenemu začetk u, s čimer postajajo zaht eve ustv arjalcev gr adiva po ustr eznih orodjih, infr astrukturi in znanju v se odločnejše, hit er in str okoven odzi v str o- kovnjakov za ar hiviranje pa v se nujnejši. V gr adniku eAr hiviranje upamo, da bomo potr ebam ustv arjalcev gr adiva v naslednjih letih uspeli pr avočasno in strokovno ugoditi. Anja Paulič 383 Letnik 42 (2019), št. 2 O DELU ARHIVSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE ON THE ACTIVITIES OF THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SLOVENIA Sklepi 29. Zborovanja ADS v Mariboru, 3. in 4. oktober 2019 Skupina za sklepe zbor ovanja v sesta vi: mag. Nada Čibej, mag. Dr ago T r- pin in Katja Zupanič smo oblikovali naslednje sklepe: 1. ARS in r egionalni ar hivi se mor ajo uskladiti g lede delitv e prist ojnosti pri ustvarjalcih z or ganizacijskimi ozir oma območnimi enotami in skladno z dogovorom določiti tem enotam pravilen status in ustrezno pristojnost. 2. REGUST je dober pripomoček za delo z ustv arjalci, dejstv o je, da mor amo skrbeti za redno posodabljanje podatkov v njem. 3. V REGUS T se s sklepom vpišejo ustv arjalci na podlagi ugot ovljene prist oj- nosti in obst oja ar hivskega gr adiva skladno z ZVD AGA. P ostopek pripr ave sklepa mora biti usklajen in dogovorjen med vsemi arhivi. 4. REGUST mor a biti obja vljen na portalu OPSI. Pr ed obja vo je tr eba določiti obseg objavljenih podatkov. 5. Medarhivske delo vne sk upine o t ežavah pri izv ajanju lastnih sklepo v, skladno z določbami UVDAG obvestijo Svet direktorjev, da lahko ukrepa. Pobude: 1. Na Ministrstv o za k ulturo se naslo vi pobuda o ustano vitvi no ve medar hi- vske delovne skupine za področje informatike. 2. Organizira naj se izob raževanje za dela vce v ar hivih na t emo r azumevanja in tolmačenja zakonodaje. Maribor, 4. 10. 2019 385 Letnik 42 (2019), št. 2 PRIDOBITVE ARHIVOV ACQUISITIONS OF ARCHIVES Pridobivanje javnega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SI AS 223, Vlada Republike Slovenije, serija Zbirke gradiva, starejšega od 30 let nastanka, 1952–1990, 25 škatel, 2,8 tm, izročitelj: Generalni sekretariat Vlade RS SI AS 231, Ministrstvo za prosveto LRS, s. d., 1 knjiga, 0,0 tm, izročitelj: Narodna galerija SI AS 399, Bolnišnica Golnik, 1994–2006, 1 škatla, 0,1 tm, izročitelj: Bolnišnica Golnik SI AS 607, Arhivsko društvo Slovenije, 1980–1985, 1 škatla, 0,1 tm, izročitelj: Generalni sekretariat Vlade RS SI AS 1165, Gospodarska zbornica Slovenije, 360 škatel, 40 tm, 1962, izročitelj: Gospodarska zbornica Slovenije SI AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, 1958–2002, 1 arhivska škatla, 0,6 tm, izročitelj: Postojnska jama, d. d. SI AS 1993, Inšpektorat RS za okolje in prostor, 1995–2002, 176 škatel, 19,5 tm, izročitelj: Inšpektorat RS za okolje in prostor SI AS 2018, Kazenska evidenca, 1890–2005, 3 predalčniki, 20 tm, izročitelj: Ministrstvo za pravosodje RS SI AS 2026, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, serija Izobraževanje begunskih otrok, 1992–1996, 11 škatel, 1,2 tm, izročitelj: Upravna enota Postojna SI AS 2028, Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo SRS, 1961–1980, 177 škatel, 20 tm, izročitelj: Ministrstvo za pravosodje RS SI AS 2041, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1967–2014, 125 škatel, 15 tm, izročitelj: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano SI AS 2055, Protokol SRS, 1945–1993, 1 škatla, 0,1 tm, izročitelj: Generalni sekretariat Vlade RS SI AS 2080, Košarkarska zveza Slovenije, 27 škatel, 3 tm javnega in zasebnega arhivskega gradiva, 1974–2012, izročitelj: Košarkarska zveza Slovenije SI AS 2086, Uprava zgradb SRS, 1936–1998, 53 zvitkov, 1 tm, izročitelj: Generalni sekretariat Vlade RS SI AS 2104, Republiški sekretariat za finance SRS, seriji Poročila o odmeri davkov, 1959–1980, 28 šk atel, 3,1 tm in K omisija za ugota vljanje izv ora pr emoženja, 1971– 1979, 11 škatel, 1,2 tm, izročitelj: Ministrstvo za finance RS SI AS 2128, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, podfond Vodna knjiga, serije Spodnja Sava, 19 02–1987, Sa va Bohinjk a, 1918–1981, Sa va Dolink a, 1948–1987, T ržiška Bistri- ca, 1950 –1987, Kamnišk a Bistrica, 1949–1987, Soča, 1949–1987, 343 šk atel, 4 kartotečne škatle, 38,5 tm, izročitelj: Direkcija RS za vode SI AS 2131, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, serija Denacionalizacija, 1993– 2012, 23 škatel, 2,6 tm., izročitelj: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS SI AS 2169, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 60 škatel, 15,4 tm, 1937– 1989, izročitelj: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije SI AS 2186, Stanovanjski sklad RS, 1991–2012, 31 škatel, 16 datotek, 3,5 tm, 14.163.156.992 bajtov, izročitelj: Stanovanjski sklad RS SI AS 2190, Slovenski državni holding, serija Dokumentacija v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo podrža vljenega pr emoženja, 1992–2017, 953 šk atel, 105,9 tm, izr oči- telj: Slovenski državni holding, d. d. Gradivo, ki ni vpisano v evidenco fondov in zbirk: Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, prevzem javnega in zasebnega 386 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives arhivskega gr adiva, 1968–2011 , delno ur ejeno, okr og 4 tm, izr očitelj: Z veza društ ev slo- venskih filmskih ustvarjalcev Opomba: V Register fondov in zbirk ARS je bil v letu 2018 vpisan 1 nov fond, ki je bil najden ob strokovnem pr egledu v sega gr adiva AR S v letih 2015–2016 in oblik ovan na podlagi od- ločitve Komisije za pregled vsega arhivskega gradiva ARS. Gre za fond: SI AS 2181, Občina Laško, 1941–1945, 3 škatle, 0,3 tm, izročitelj neznan V R egister f ondov in zbir k AR S je bilo v letu 2018 vpisano tudi dodatno gr adivo, ki je bilo najdeno v skladišču ter uvrščeno v fond: SI AS 399, Bolnišnica Golnik, 1925–2067, 20 škatel, 2,2 tm, izročitelj neznan Omenjena fonda nista upoštevana v tabeli 5.1., sta pa upoštevana v tabeli 9.3. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE SI_ZAC/1629 Krajevna skupnost Blagovna, 1950-2004, 0,3 tm SI_ZAC/1398, Davčni urad Celje, 1997-2005 (vzorčno arhivsko gradivo), 0,3 tm SI_ZAC/1036 Skupščina občine Celje (prostorski akti), 1968-1993, 0,1 tm SI_ZAC/1253 Delo vno sodišče v Celju (Sodišče združeneg a dela v Celju), Su zade ve 1975-1994, 3,8 tm SI_ZAC/1001 Okr ožno drža vno t ožilstvo v Celju, (Okr ožno drža vno t ožilstvo Celje), 1948-1995, 33,6 tm SI_ZAC/1631 Banka Celje, 1952-1989, 24,9 tm SI_ZAC/1641 Steklarska šola Rogaška Slatina, 1948-2009, 1,3 tm SI_ZAC/0810 Svea Zagorje, 1949-2010, 0,3 tm SI_ZAC/1627 Garant Polzela, 1948-2011, 1,1 tm SI_ZAC/0242 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, 1962-2011, 0,8 tm SI_ZAC/0511 Zgodovinski arhiv Celje, 1967-2018, 1,3 tm SI_ZAC/0900 Slovensko ljudsko gledališče Celje, 2000-2004, 0,5 tm SI_ZAC/1050 Osrednja knjižnica Celje, 1961-1979, 0,4 tm SI_ZAC/0507 Zbirka turističnih izdaj, 2000-2013, 0,1 tm SI_ZAC/0524 Zbirka fotografij in slik, 1877-1998, 75 kosov SI_ZAC/1030 Varia, 1915-1957, 0,1 tm SI_ZAC/1224 Zbirka gradiva političnih strank in sindikatov ter volitev, 2018, 0,1 tm SI_ZAC/1274 Zbirka razglednic in dopisnic, 1917-1961, 26 kosov SI_ZAC/1286 Zbirka plakatov, 1963-2018, 11 kosov SI_ZAC/1022 Zbirka načrtov, 1946-1954, 0,2 tm SI_ZAC/1171 Zbirka gradiva o športu, 1930-2007, 0,1 tm SI_ZAC/1285 Zbirka osebnih dokumentov, 1940-1990, 8 kosov SI_ZAC/1313 Zbirka voščilnic, 1926-1957, 13 kosov SI_ZAC/1573 Zbirka gradiva filatelije in numizmatike, 1966, 1 kos SI_ZAC/1625 Gasilska zveza Krško, 1934-1955, 0,3 tm SI_ZAC/0934 Občinski komite Zveze komunistov Mozirje, 1964, 0,1 tm SI_ZAC/1626 Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje ob Savi, 1855-1996, 8,3 tm SI_ZAC/1632 Osnovna šola Frana Roša Celje, 1980-1995, 1,9 tm SI_ZAC/1637 Osnovna šola Frana Krajnca Celje, 1955-2000, 3,2 tm SI_ZAC/1614 Srednja zdravstvena šola Celje, 1983-2002, 0,1 tm POKRAJINSKI ARHIV KOPER SI_PAK/0 712.1, Skupščina občine Koper, 1964–1965, 95 te, 9,5 tm 387 Letnik 42 (2019), št. 2 SI_PAK/1026, Krajevna skupnost Žusterna , 1972–2006, 18 te, 1,8 tm SI_PAK/1016 Zveza glasbenih šol Primorske, 1964 – 2004, 10 te, 1 tm SI_PAK/1021, Vrtec La Coccinella Piran, 1962 – 2001, 44 te, 4,4 tm SI_PAK/1005 TPC Li vade - T uristično poslo vni cent er, or ganizacija in izv ajanje in vesti- cij, 1997 – 2011, 50 te, 5 tm SI_PAK/0519 Iskra elektroakustika p. o. Sežana, 1972 – 1980, 1 te, 0,1tm SI_PAK/1004, Stavbenik, gradbeništvo, d.o.o., 1950 – 1998, 12 map, 0,50 tm SI_PAK/0234, Obalna konferenca SZDL Koper, 1974 – 1989, 1 te, 0,1 tm SI_PAK/0235, Občinska konferenca SZDL Koper, 1987 – 1994, 2 te, 0,2 tm SI_PAK/0238, Občinski komite ZMS Koper, 1976 – 1995, 4 te, 0,4 tm SI_PAK/1025, Liber alna demokr acija Slo venije, občinski odbor K oper, 1986 – 2012, 36 te, 3,6 tm SI_PAK/1022, Društvo diabetikov Sežana, 2007 – 2017, 10 te, 1 tm POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR SI_PAM/2002 Kinematografi Maribor, 1961-1975, 1 arhivskih škatel, 0,1 tm SI_PAM/0981, (1896 – 2005) – 122 AŠ, 12,2 tm, dopolnitev SI_PAM/1996 (1955 - 2008), 16 AŠ, 1,6 tm – novi fond SI_PAM/1997, (1979 – 1998), 393 AŠ, 39,3 tm, novi fond SI_PAM/1998, (1979 – 1995), 177 AŠ, 17,7 tm - novi fond SI_PAM/1999, (1954 – 2000), 3 AŠ, 0,3 tm, novi fond SI_PAM/0733, (1979 – 1994), 83 AŠ, 77 knjig, 10,2 tm, dopolnitev SI_PAM/0642, (1850 – 1961) , 211 AŠ, 21,1 tm, dopolnitev SI_PAM/0723,(1945 – 1978), 839 AŠ, 83,9 tm, dopolnitev SI_PAM/1693, (19. st. – 21. st.) 11 razglednic, 0,1 tm, odkup SI_PAM/1693, (19. st. – 21. st.), 4 fotografije, 0,1 tm, odkup SI_PAM/1700, (18. st. – 20. st.), 0,1 tm, odkup SI_PAM/2000, (1836 - 1970), 25 AŠ, 2,5 tm, novi fond SI_PAM/1919, (1865 – 1941), 1 AŠ, 0,1 tm, dopolnitev SI_PAM/0005 (1528 – 1941), 0,1 tm, dopolnitev SI_PAM/0604, (1967 – 1982), 23 lesenih zabojčkov, 2 tm, dopolnitev SI_PAM/0920, (1884 – 2003), 2 AŠ, 0,2 tm SI_PAM/0981, (1896-2010), 247 AŠ, 24,7 tm, dopolnitev SI_PAM/1400, (1933 - ), 1 AŠ (Muralist), 0,1 tm, dopolnitev SI_PAM/0641, (1790-1978), 23 AŠ, 2,3 tm, dopolnitev SI_PAM/1994 Zbirka registrov avtošol, 2006-2017, 9 k SI_PAM/1921 Zbir ka domo vinskih knjig, 1884–1947, 2 knjigi, pr edajnik Upr avna enota Maribor, akcesijska številka 15/18 SI_PAM/0005 Mestna občina Maribor , 1528–1941, 915 A Š, 556 knjig, 1 knjig a, pr edaj- nik Upravna enota Maribor, akcesijska številka 16/18 Upravna enota Maribor , Sk upščina občine Maribor 1967-1 982, e videnčne k artice za gradbene zadeve (klasif. znak 351), 23 lesenih škatlic, pribl. 2 tm SI_PAM/1996 Zdr avstveni dom Lenda va 1955–2008, 16 aš, 1,6 tm, ak cesijska št evilka 2/2018, prevzem 17. 1. 2018, novi fond SI_PAM/0920, 1904–1984, 2 ar hivski šk atli, 0,2 tm, ak cesijska št evilka 20/2018, dopol- nitev fonda (v Zbirko gradiva gospodarstva). Okrožno drža vno t ožilstvo v Murski Soboti; ustv arjalec gr adiva: T emeljno ja vno t ožil- stvo v Murski Soboti – enota Mursk a Sobota, vrsta in časo vni obseg gr adiva: ne- rešene ali usta vljene zade ve in zade ve upr ave t emeljnega ja vnega t ožilstva 1979- 1991; količina prevzetega gradiva: 40 tm Okrožno drža vno t ožilstvo v Murski Soboti; ustv arjalec gr adiva: T emeljno ja vno t ožil- stvo v Murski Soboti – enota Ljut omer, vrsta in časo vni obseg gr adiva: ner ešene ali usta vljene zade ve in zade ve upr ave t emeljnega ja vnega t ožilstva 1979-1991; količina prevzetega gradiva: 18 tm 388 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives Okrožno drža vno t ožilstvo v Mariboru, vrsta in časo vni obseg gr adiva: ner ešene ali ustavljene zade ve t emeljnega ja vnega t ožilstva 1979-1991; k oličina pr evzetega gradiva: 10,2 tm Okrajno sodišče Slo venska Bistrica, vrsta in časo vni obseg gr adiva: zemljišk oknjižne lis- tine 172-1945; količina prevzetega gradiva: 21,2 tm Okrožno sodišče v Mariboru; ustv arjalec gr adiva: Okr ajno sodišče Maribor , vrsta inča- sovni obseg gr adiva: k azenske zade ve 1956-1978; k oličina pr evzetega gr adiva: 83,9 tm Okrožno sodišče v Slo venj Gr adcu; ustv arjalec gr adiva: Okr ajno sodišče Slo venj Gr adec, vrsta in časo vni obseg gr adiva: zaplembne zade ve 1946-1958, r azglasitvene za- deve 1946-1969; količina prevzetega gradiva: 2,3 tm POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA PANG 28 Občina Bovec, 1938-1941, 1 mapa, 1 načrt PANG 85 Sk upščina občine Ajdo vščina, 1962-2014, 202 šk atli, 15 zv ezkov, 2 mapi, 99 kartotečnih škatel, (31,5 tm) PANG 104 Sk upščina občine No va Gorica, 1973-1982 (2000), 325 šk atel, 2 k artotečni škatli, (32,7 tm) PANG 108 Skupščina občine Tolmin, 1955-1991, 55 škatel, (5,5 tm) PANG 169 Krajevni ljudski odbor Kromberk, 1945, 1 mapa PANG 385 Osnovna šola Vipava, 1945-1962, 2 škatli, (0,2 tm) PANG 445 Občinski odbor za ugota vljanje in odpr avo posledic potr esa T olmin, 1976- 1980, 13 škatel, (1,3 tm) PANG 544 Okrajno sodišče Nova Gorica, 1955-1978, 215 škatel, 1 ovoj, (21,6 tm) PANG 718 Tekstina Ajdovščina, 1973, 2 film. koluta PANG 73 3 Prim orsko dr amsko g ledališče No va Gorica, 2008-2018, 91 g ledaliških list ov, 29 plakatov, (0,3 tm) PANG 827 Katastrski urad Gorica, 1891-1911, 3 mape PANG 840 Otroški vrtec Nova Gorica, 1942-2009, 26 škatel, 1 knjiga, (2,6 tm) PANG 1011 Center za socialno delo Ajdovščina, 1978-2014, 28 škatel, (3 tm) PANG 1101 Za vod za zdr avstveno za varovanje Slo venije - Območna enota No va Gorica, 1951-1989, 27 škatel, 15 knjig, (2,7 tm) PANG 1217 Krajevna skupnost Ročinj-Doblar, 1979-2008, 3 škatle, (0,3 tm) PANG 1222 Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica, 1981-2014, 55 škatel, (5,5 tm) PANG 1224 Krajevna skupnost Otlica-Kovk, 1968-2006, 3 škatle, (0,3 tm) ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ SI_ZAP/0009, Gospostv o Ptujski gr ad, Her bersteinov ar hiv, 1431 -1950, 1 mapa. 0, 1 tm, dopolnitev fonda, predal Arhiv RS SI_ZAP/0064, Geodetsk a upr ava Ptuj, elabor ati k atastrskih občin, 1882 – 2010, 405 šk a- tel, 41 tm, dopolnitev fonda SI_ZAP/0252, Kmetijski k ombinat Jeruzalem Ormož, 1952 – 1990, 33 šk atel, 3,3 tm, dopolnitev fonda, nujni prevzem (neplanirani prevzem) SI_ZAP/0610, Krajevna skupnost Markovci, 1972 – 1998, 11 škatel, 1, 1 tm SI_ZAP/0611/001, Mestna občina Ptuj, Kabinet župana/protokol, 1960 – 2015, 31 šk a- tel, 3, 1 tm dopolnitev fonda (neplanirani prevzem) SI_ZAP/0405, Da včni ur ad Ptuj, 2002 – 2007, 92 šk atel, 9, 2 tm, dopolnit ev f onda (ne- planirani prevzem) SI_ZAP/0064, Geodetsk a upr ava Ptuj, Elabor ati k.o., 1881 – 2015, 486 šk atel, 49 tm, dopolnitev fonda (neplanirani prevzem) SI_ZAP/0618, T emeljno sodišč e v Mariboru, Enota Ptuj, 1979 – 1994, 1178 šk atel, 135 tm. 389 Letnik 42 (2019), št. 2 SI_ZAP/0619, Glasbena šola Ormož, 1960 – 2000, 12 škatel, 1, 2 tm SI_ZAP/0620, Mladinski center Ormož, 2004 – 2016, 19 škatel, 1, 9 tm SI_ZAP/Geodetska upr ava Ptuj, Elabor ati k atastrskih občin, 1880 – 2018, 429 škatel, 43 tm, dopolnitev fonda SI_ZAP/0621, Ja vni sklad R S za k ulturne deja vnosti, Območna izposta va Ptuj, 1998 – 2009, 34 škatel, 3, 4 tm SI_ZAP/0609, Hernja Masten Marija, 1969 – 2010, 8 škatel, 0,8 tm SI_ZAP/0614, Zgodovinsko društvo Ptuj, 1978- 2001, 6 škatel, 0 6 tm SI_ZAP/0615, Lovrenčič Ivan, 1987 – 2015, ca. 1 5 tm ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota v Ljubljani SI_ZAL_VRH/0079, Upravna enota Vrhnika, 1996–2005, 46 š, 4,6 tm (nov fond) SI_ZAL_KAM/0137, Sk upščina občine Kamnik, 1973–1982, 788 š, 78,8 tm (dopolnilni prevzem) SI_ZAL_LJU/0402, Občinski lju dski odbor- Skupščina občine Ljubljana Cent er, 1964– 1967, 775 š, 77,5 tm (2 dopolnilna prevzema) SI_ZAL_LJU/0080, Sk upščina občine Ljubljana Vič R udnik, 1962–1972, 403 š, 40,3 tm (dopolnilni prevzem) SI_ZAL_VRH/0018, Občinski ljudski odbor – Sk upščina občine V rhnika, 1916–1991, 44 š, 4,4 tm (dopolnilni prevzem) SI_ZAL_KAM/0038, Občinski ljudski odbor Kamnik, 1952–19 64, 25 š, 2,5 tm (dopolnilni prevzem) SI_ZAL_LJU/0677, Sodišče zdr uženega dela v Ljubljani, 197 5–1994, 4 š, 10 k, 0,8 tm (dopolnilni prevzem) SI_ZAL_LJU/0805, Delo vno in socialno sodišče v Ljubljani, 19 94–2001, 804 š, 55 k, 82,2 tm (dopolnilni prevzem) SI_ZAL_KOČ/0096, Osno vna šola Ljubo Šer cer K očevje, 196 1–1996, 9 š, 0,9 tm (no v fond) SI_ZAL_DOM/0113, V zgojno v arstveni za vod Domžale, 1974 –1997, 13 š, 1,3 tm (no v fond) SI_ZAL_DOM/0114, Vrtec Urša Domžale, 1997, 1 š, 0,1 tm (nov fond) SI_ZAL_LJU/0829, Višja str okovna šola IZRAZ Ljubljana, 1999–2017, 18 š, 1,8 tm (no v fond) SI_ZAL_DOM/0111, Glasbena šola Domžale, 1950–2003, 15 š; 1,5 tm (nov fond) SI_ZAL_DOM/0112, Glasbena šola Mengeš, 1952–1959, 1 š; 0,1 tm (nov fond) SI_ZAL_KAM/0112, Osno vna šo la F rana Albr ehta Kamnik, 1945–2000, 22 š; 2,2 tm (do- polnilni prevzem) SI_ZAL_KAM/0085, Osno vna šola Mekinje, 1937–1963, 1 š; 0,1 tm (dopolnilni pr evzem) SI_ZAL_KAM/0092, Osno vna šola T unjice, 1939–1966, 1 š, 0,1 tm (dopolnilni pr evzem) SI_ZAL_LJU/0249, K ulturni do m Iv an Cank ar, Ljubljana, 197 7–2014, 28 š, 2,8 tm (do- polnilni prevzem) SI_ZAL_LJU/0828, S vetovalni cent er za otr oke, mladostnik e in starše Ljubljana, 1954– 2009, 26 š, 2,6 tm (nov fond) SI_ZAL_LJU/0613, Gr adbeno industrijsk o podjetje Gr adis Ljubljana, 1922–2007, 517 š, 217 o, 45 k, panoji, role, slike; 104,2 tm (dopolnilni prevzem) Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto SI_ZAL_NME/0292, Osnovna šola Vavta vas, 1978–1980, 2 kl, 1 o, 0,2 tm SI_ZAL_NME/0314, Osnovna šola Grm, 1971–2011, 42 š, 4,4 tm (nov fond) SI_ZAL_TRE/0078, Osnovna šola Mirna, 1933–1973 1 š, 0,1 tm 390 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_ZAL_ČRN/0033, Osnovna šola Stari trg ob Kolpi, 1925–1974, 13 š, 1,3 tm SI_ZAL_ČRN/0032, Osnovna šola Radenci, 1913–1945, 1 š, 0,1 tm SI_ZAL_ČRN/0034, Osnovna šola Zagozdac, 1910–1952, 1 š, 0,1 tm SI_ZAL_ČRN/0087, Osnovna šola Loka 1889–2015, 29 š, 2,9 tm (nov fond) SI_ZAL_ČRN/ 0083, Osnovna šola Adlešiči, 1860–2012, 0,4 tm SI_ZAL_NME/0159, Kmetijska šola Grm Novo mesto, 1898–2000, 44 š, 4,4 tm SI_ZAL_NME/0313, Sr ednja šola za gostinstv o in turizem No vo mest o, 1952–2006, 144 š, 14,4 tm SI_ZAL_NME/0312, Zavod za zdravstveno varstvo, 1953–2003, 11 š, 1,1 tm (nov fond) SI_ZAL_ČRN/0086, Zdravstveni dom Črnomelj, 1975–2014, 15 š, 1,5 tm (nov fond) SI_ZAL_NME/0113, Kremen Novo mesto, 1931–1996, 42 š in 4 tulci, 4,5 tm SI_ZAL_MET/0077, Komunalno podjetje Metlika, 1970–1990, 8 š, 0,8 tm (nov fond) Enota za Gorenjsko Kranj SI_ZAL_RAD/0100, Kmetijska šola Poljče, 1950–1952, 1 š, 0,1 tm SI_ZAL_RAD/0048, Občinski ljudski odbor Bled, 1955–1962, 23 š, 2,3 tm SI_ZAL_RAD/0049, Občinski ljudski odbor Bohinj, 1955–1962, 8 š, 0,8 tm SI_ZAL_RAD/0041, Občinski ljudski odbor Radovljica, 1955–1962, 61 š, 6,1 tm SI_ZAL_RAD/0014, Okr ajni ljudski odbor R adovljica – Jesenic e, 1951–1965, 29 š, 2,9 tm SI_ZAL_RAD/0127, Kmetijsk o zemljišk a sk upnost R adovljica, 1974–1990, 29 š, 2,9 tm (nov fond) SI_ZAL_RAD/0126, Matični urad Radovljica, 1953–1992, 124 š, 12,4 tm (nov fond) SI_ZAL_RAD/0120, Krajevni urad Bled, 1955–1990, 30 š, 3 tm (nov fond) SI_ZAL_RAD/0121, Kr ajevni ur ad Bohinjsk a Bistrica, 1956–19 92, 28 š, 2,8 tm (no v f ond) SI_ZAL_RAD/0122, Kr ajevni ur ad Sr ednja v as v Bohinju, 19 53–1987, 10 š, 1 tm (no v fond) SI_ZAL_RAD/0123, Krajevni urad Gorje, 1950–1987, 17 š, 1,7 tm (nov fond) SI_ZAL_RAD/0124, Krajevni urad Lipnica, 1945–1974, 15 š, 1,5 tm (nov fond) SI_ZAL_RAD/0125, Krajevni urad Podnart, 1946–1994, 14 š, 1,4 tm (nov fond) SI_ZAL_RAD/0104, Gozdno gospodarstvo Bled, 1894–2010, 7 š, 0,7 tm SI_ZAL_KRA/0120, Temeljno javno tožilstvo Kranj, 1965–2005, 775 š, 77,5 tm SI_ZAL_RAD/0092, Okr ožno drža vno t ožilstvo Kr anj – Z unanji oddelek R adovljica, 1962–2013, 77 š, 7,7 tm SI_ZAL_KRA/0264, Dijaški dom Kranj, 1963–2002, 17 š, 1,7 tm (nov fond) SI_ZAL_KRA/0266, Osnovna šola Šenturška Gora, 1931–1976, 2 š, 0,2 tm (nov fond) SI_ZAL_KRA/0265, Osnovna šola Velesovo, 1860–1967, 3 š, 0,3 tm (nov fond) SI_ZAL_KRA/0008, Okrajni šolski svet Kranj, 1873–1928, 4 š, 0,4 tm SI_ZAL_TRŽ/0040, Občinski odbor Z veze združenj bor cev nar odnoosvobodilne v ojne Tržič, 1948–1958, 1 š, 0,1 tm SI_ZAL_KRA/0261, Center za socialno delo Kranj, 1948–1972, 140 š, 14 tm (nov fond) SI_ZAL_JES/0050, Železarna Jesenice, 1951–1995, 44 š, 4,4, tm Enota v Škofji Loki SI_ZAL_ŠKL/0141, Sk upščina občine Šk ofja Lok a – pr emoženjskopravni spisi, 1969– 1975, 20 š, 2,0 tm SI_ZAL_ŠKL/0173, Okrajno sodišče v Škofji Loki, 1954–1978, 20 š, 2,0 tm SI_ZAL_ŠKL/0168, Osnovna šola Škofja Loka-Mesto, 1971–2000, 2 š, 0,2 tm SI_ZAL_ŠKL/0446, SGP T ehnik Šk ofja Lok a, 1949–2013, 169 š, 2 o voja, 7 panoje v, 17,0 tm SI_ZAL_ŠKL/0459, Slikopleskarstvo Škofja Loka, 1954–1995, 1 š, 0,1 tm SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, 1955–2005, 5 ks SI_ZAL_ŠKL/0284, Zbirka plakatov, 2018, 1 ks 391 Letnik 42 (2019), št. 2 SI_ZAL_ŠKL/0284, Zbirka plakatov, 1926–1958, 54 ks Enota v Idriji SI_ZAL_IDR/0276, Krajevna skupnost Cerkno 1968–1975, 10 š, 1 tm (nov fond) SI_ZAL_IDR/0275, Vrtec Idrija, 1948–2015, 63 š, 6,3 tm (nov fond) SI_ZAL_IDR/0055, 1700–1992 , R udnik ži vega sr ebra Idrija, 2255 mikr ofilmskih posnet- kov iz f onda Inner österreichisches Münz - und Ber gwesen - Inner österreichische Miszellen, Notr anjeavstrijski rudnik ži vega sr ebra Idrija, (f ascikel št . 137 ( 1614– 1647), nat o pa še f ascikel 138 (1648–1668)). MF se hr anijo v ZAL pod oznak o D-149, D-150, D-151, D-152. SI_ZAL_IDR/0277, Območna obrtno-podjetnišk a zbornica Idrija, 1976–2000, 7 š, 0,70 tm (nov fond) Pridobivanje zasebnega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE SI AS 1064, Zbirka listin, 1 kos, 0,0 tm, izročitelj: Dorotheum Dunaj, nakup SI AS 1968, Voje Ignacij, 1889–2018, 24 škatel, 3 tm, izročitelj dr. Ignacij Voje, darilo SI A S 20 39, Društv o izgnance v Slo venije, 1991–2016, 41 š, 4,2 tm, izr očitelj: Društv o izgnancev Slovenije 1941-1945, darilo SI AS 2182, Jugoslovanski Sokol v svobodnem svetu, 1943–1995, 1 škatla, 0,1 tm, izročitelj: Nikola Milovančev, darilo SI AS 2183, Zbirka Müller – Hörnstein, 1239–1831, 8 kosov, 0,1 tm, izročitelj: Ciglar Rozalija, nakup SI AS 2184, Zobec Peter, 1920–2012, 11 škatel, 1, tm, izročitelj: Upravna enota Ljubljana, izpostava Bežigrad, darilo SI AS 2185, Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce za Novi Južni Wales, 1954– 2017, 52 šk atel, 46 map, 1 zv itek, 10,2 tm, izr očitelj: Zgodo vinski ar hiv za slo venske Avstralce za Novi Južni Wales, darilo SI AS 2187, Valenčič Dušan, 1931–2001, 14 škatel, 1mapa, 1,5 tm, izročiteljica: Jana Valenčič, darilo SI AS 2188, Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, 1990–2018, 56 škatel, 2 knjigi, 6,7 tm, iz ročitelj: Združe nje lastnik ov r azlaščenega pr emoženja, darilo SI A S 2189, Pregl Živko, 1966–2000, 8 škatel, 0,8 tm, izročiteljica: Čampa Jerneja, darilo Gradivo, ki ni vpisano v evidenco fondov in zbirk: Bremšak F rance, osebni f ond cca 4 tm neur ejenega gr adiva, iz ročiteljica: Mojca Žer ovec, darilo Valenčič Jana, ar hiv denacionalizacije, 1947–2000, 10 šk atel, 1,0 tm, izr očiteljica: V alen- čič Jana, darilo Tehnična pomoč pri pr evzemih ar hivskega gr adiva: D . Knez, P . Žak elj, B. R adulovič, V Pfajfar, A. Paulič. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE SI_ZAC/1572 Ferant Vencelj, 1934-2017, 3,7 tm SI_ZAC/1139 Videčnik Aleksander, 0,2 tm, 1882-2010 SI_ZAC/1487 Mihajlo Lišanin, 0,2 tm, 2011-2018 SI_ZAC/1623 Ružič Damijan, 0,3 tm, 1986-2015 392 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives SI_ZAC/1624 Mandić Milisav, 0,2 tm, 1990-1998 SI_ZAC/1636 Bizjak Josip, 0,1 tm, 1900-1946 SI_ZAC/1639 Čepin Milan, 0,2 tm, 1957-2016 SI_ZAC/1395 Zbirka fotografij Sherpa, 2018, 220 fotografij, odkup SI_ZAC/1581 Fototeka Novi tednik Celje, 3,0 tm (30000), prevzem v depozit SI_ZAC/0510 Zbirka Videčnik Aleksander, 1996, 0,1 tm SI_ZAC/1640 Mešani pevski zbor gostincev Celje, 0,1 tm, 1975-2017 Harlekin, društvo za umetnost plesa Celje, 1975-1989, 04 tm SI_ZAC/1539 Celjski plesni orkester Žabe, 1970-1990, 0,2 tm SI_ZAC/1628 Športne igre šolarjev, 3,1 tm, 1962-2017 SI_ZAC/1630 Pevsko društvo Steklar Hrastnik, 2,0 tm, 1909-2017 SI_ZAC/1638 Smučarsko skakalno društvo Celje, 0,1 tm, 1984-1991 SI_ZAC/1157 Družina Anzelm, 1942, 0,1 tm SI_ZAC/1159 Družina Sernec, 1936 (razgl.), 2 kosa SI_ZAC/1633 Družina Božnik, 1919-2017, 0,1 tm SI_ZAC/1634 Družina Kerin¸ 1913-1973, 0,2 tm SI_ZAC/1635 Družina Jenčič, 1893-1985, 0,1 tm POKRAJINSKI ARHIV KOPER SI_PAK/1015, Rudolf Humar, 1884 – 1983, 152 digitalizatov SI_PAK/1017, R ustja Kar el, delni pr evzem – pr evzem gr adiva o elektrifik aciji železnišk e proge T rst – Sežana – P ostojna, in sicer: 17 spiso v od št . 101 –118 o elektrifik a- ciji pr oge v občini Sežana; gr adivo o r azlastitvi zemljišč za potr ebe elektrifik acije proge v občini Šmihel (San Michele di Postumia) za potr ebe pr oge do T rsta in od Pivke (San Pietr o di Carso) do R eke za obdobje od leta 193 0–1938 (1 mapa); dokup zemljišč za potr ebe elektrifik acije pr oge od Sežane do T rsta, št spiso v 119–187 (1 mapa) za obdobje od leta 1936–1938; k atastrske mape za občino Petelinje v da včni občine P ostojna od št . 2–3, 23–33 in 43–47 za obdobje od leta 1850–1860 s spremljajočimi spisi (1 mapa); darilna pogodba; 2 te, 0,2 tm SI_PAK/1017, R ustja Kar el, delni pr evzem – pr evzem f otografskega gr adiva o železniški progi Pr ešnica – K oper; in sicer: 32 črnobelih f otografij; darilna pogodba in 151 barvnih fotografij (avtor Karel Rustja; odkup, oz. skupno 183 fotografij SI_PAK/1028, Klub hidrotehnikov 52, 1952 – 2018, 10 te, 1,0 tm POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR SI_PAM/1993 Alojz Struna, 19 24–1968, 1 A Š, 0.1 tm (ak c. št . 5/18, no vi f ond, darilo) v Ljubljani SI_PAM/1999 Str elska družina T ovarne železniških v ozil Boris Kidrič Maribor , 1954– 2000, 3 AŠ, 0.3 tm (akc. št. 6/18, novi fond, darilo) odkup gr adiva pri zbir atelju Iv anu W aldhüttru (ak c. št . 18/18 , dopolnit ev f onda, gr adivo je dodano k fondu rodbina Sulkowski,) SI_PAM/2001 Ir ena Sapač, 198 9-2013, 13 A Š, 2.1 tm (ak c. št . 21/18, dopolnit ev f onda, darilo) SI_PAM/1944 Jo že P ožavko, 20 . st oletje, 42 A Š, 4.2 tm (ak c. št . 26/18, dopolnit ev f onda, darilo) Anton Vratuša (akc. št. 28/18, novi fond, darilo; gradivo še ni preloženo v AŠ) SI_PAM/2004 St ojan Jer etin, 1962–2016, 15 aš, 1,5 tm, ur ejanje pr evzetega gr adiva in popisovanje združenih elementov, popis 53 združenih elementov 393 Letnik 42 (2019), št. 2 POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA PANG 583 Zbirka fotografij, 1983, 1 fotografija, dar PANG 667 Zbirka razglednic krajev, 1907, 1 kos, odkup PANG 667 Zbirka razglednic krajev, 1986, 1 kos, dar PANG 893 Makuc Dorica, 1906-2018, 1 škatla, (0,1 tm), dar PANG 1187 Bonutti Karl, dr., 1934-2018, 5 škatel, (0,5 tm), dar PANG 1194 Čermelj Branko, 1943-2013, 1 škatla, (0,1 tm) PANG 1195 Orel Marjan, 1972-1997, 2016, 1 mapa, 1 dokument; PANG 1218 Družina Lukman, 1900-1988, 1 mapa, dar PANG 1219 Brcko Anton, 1921-1939, 2015, 1 škatla, (0,1 tm), dar PANG 1220 Šelj Jelka in Milena, 1938-1965, 1 škatla, (0,1 tm), dar PANG 1221 Novak Mira, 1947-1988, 1 škatla, (0,1 tm), dar PANG 1223 Murovec Stanko, 1952-1986, 2 škatli, (0,2 tm), dar PANG 12 25 Br ecelj Marijan, 19 08-2005, 59 šk atel, 3 k artotečne šk atle, 1 mapa, (5,9 tm), dar PANG 1226 Sivec Stanko, 1909-2017, 7 škatel, (2,1 tm) PANG 1227 Prosvetno društvo Soča Kanal, 1925-2001, 1 škatla, (0,1 tm) PANG 1228 Družina Vodopivec Dornberk, 1877-1968, 1 škatla, (0,1 tm), dar ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ SI_ZAP/0559, R odbini Kasimir in Oeltjen, 1650–1981, 1 šk atla, 0,1 tm, darilo (dopolni- tev fonda) SI_ZAP/0612, Šara Erih, ca. 1900–1944, 1 škatla, 0,1 tm, darilo (neplanirani prevzem) SI_ZAP/0613, Ivo Ciani, 1983 – 1993, 2 škatli, 0, 1 tm, darilo (neplanirani prevzem) SI_ZAP/0307, Zbir ka P etek Sla vko, 1648–1967, 1 šk atla, darilo (dopolnit ev f onda) (ne- planirani prevzem). SI_ZAP/0224, Lo vska družina Ormož, 1950–1998, 5 šk atel, 0,50 tm, dopolnit ev f onda (neplanirani prevzem) SI_ZAP/0616, A vto mot o društv o Ormož, 1969–2013, 13 šk atel, 1,30 tm (neplanir ani prevzem) SI_ZAP/0617, Okrajno načelstvo, 1945, 1 škatla, 0, 1 tm (neplanirani prevzem) ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota v Ljubljani SI_ZAL_LJU/0830, Družina Göstl, Ljubljana, 1862–1968, 2 š, 0,2 tm (odkup) SI_ZAL_LJU/0631, Družina Stante, Ljubljana, 1957–1966, 1 m (odkup) SI_ZAL_LJU/0325, Družina Fon, Ljubljana, 1916–2002, 1 m (odkup) SI_ZAL_LJU/0305, Bleiweis Janez, Ljubljana, 1878–1928, 1 m (odkup) SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, 1856–2014, 5 kosov (dopolnilni prevzem, odkup) SI_ZAL_LJU/0802, Viat or&Vektor, Ljubljana, 2000–2012, 11 š, 1,1 tm (dopolnilni pr e- vzem, darilo) SI_ZAL_LJU/0613, GIP Gradis Ljubljana, 1990–2011, 96 š, 78 r, 14,7 tm (darilo) SI_ZAL_LJU/0334, Zbir ka načrt ov, 100-001, 1960–2015, načrti 413 pr ojektov v zvitkih, 6 škatel (darilo) SI_ZAL_LJU/0342, Zbir ka f otografij, podseriji G in H, 1900–1943, 34 r azglednic oblju- bljanskih krajev (odkup) SI_ZAL_LJU/0342, Zbirka fotografij, podserija H1, 1920–1931, 2 razglednici (odkup) Imetnik: K ulturno umetnišk o društv o F rance Pr ešeren, Ljubljana, f ond: SI_ZAL_ LJU/0832, K ulturno umetnišk o društv o F rance Pr ešeren, Ljubljana, 1987–2014; 297 r, 25 tm (darilo) 394 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives Imetnik: Z veza lo vskih družin K očevje, f ond: SI_ZAL_K OČ/0090, Z veza lo vskih družin Kočevje, 1952–2015¸ 27 š, 2,7 tm (darilo) Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto SI_ZAL_NME/0310, Grobovšek Jovo, 1975–1997, 7 š, 0,7 tm (darilo, nov fond) SI_ZAL_NME/0303, Gregorc Dragotin, 1903–1968, 5 š, 0,5 tm (darilo, nov fond) SI_ZAL_NME/0311, Vovk Staša, 1953–2017, 3 š, 0,3 tm (darilo, nov fond) SI_ZAL_NME/0195, Kr onist No vega mesta, 2018, 354 k s digitalnih f otografij iz leta 2018 (odkup) SI_ZAL_MET/0076, K ulturno društv o Gr adaški mački, 1959– 2016, 3 š, 0,3 tm (darilo, nov fond) Enota za Gorenjsko Kranj SI_ZAL_TRŽ/0020, Bombažna pr edilnica in tk alnica T ržič, 1945–1990, 15 š, 1,5 tm (da- rilo) Imetnik: Ant on Ka včič, Kr anj, f ond: SI_ZAL_KRA/0219, Zbir ka f otografije, 1885–1968, 23 ks (odkup) SI_ZAL_KRA/0269, Taučar Franc, Goriče, 1849–1965, 1 š, 0,1 tm (odkup, nov fond) SI_ZAL_KRA/0145, Zbirka Razglednice in voščilnice, 1900–1987, 84 ks (odkup) Enota v Škofji Loki SI_ZAL_ŠKL/0182, Osno vna šola Iv ana T avčarja Gor enja v as, 1893–1913, 1 mapa (da- rilo) SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, 1904–1975, 15 ks (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0285, Zbirka osmrtnic, 1902–1910, 7 ks (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0316, T rgovina in žg anjekuha Žigon, Šk ofja Lok a, 1897–1948, 2 š, 0,2 tm (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0337, Stanonik dr . F ranc in F ranja, Šk ofja Lok a, 1913–1978, 1 š, 0,1 tm (da- rilo) SI_ZAL_ŠKL/0382, Zbirka podobic, ok. 1910, 6 ks (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbir ka fotografij in r azglednic, 1960–1981 , 1 CD s 235 posnetki (da- rilo) SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond, 1917, 1 k (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0382, Zbirka podobic, 1925–2018, 70 ks (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0425, Zbir ka digitalnih zapiso v na CD in D VD, 20 15–2018, 30 D VD (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond: Selški Kalani v Poljanski dolini, 2018, 1 mapa (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0165, Zasebne de kliške šole pri uršulink ah v Šk ofji Loki, 1904, 1 k (odk up) SI_ZAL_ŠKL/0221, Tovarna vodnih turbin Schneiter Škofja Loka, ok. 1935, 1 m (odkup) SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, 1906–1965, 73 ks (odkup) SI_ZAL_ŠKL/0283, Zbirka zemljevidov, 1923, 1 ks (odkup) SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni f ond: dopisnice Industrije pr ešitih odej R ado Thaler , Šk ofja Loka, 1936–1941, 7 ks (odkup) SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni f ond: napisni listič Elektr o-valjčnega mlina T rata, ok. 1935, 1 ks (odkup) SI_ZAL_ŠKL/0407, Rodbina Grundner, Škofja Loka, 1926–2009, 1 mapa (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0283, Zbirka zemljevidov, 1934–1944, 27 ks (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0293, Rodbina Heinrihar, Škofja Loka, 1903–1977, 5 m, 0,05 tm (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0460, Dr. Tine Debeljak, 1944–1989, 1 š, 0,1 tm (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0279, Zbirka fotografij in razglednic, ok. 1910– ok. 2005, 103 ks (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0291, Zbirni fond: zapisi Andreja Pavlovca, 1965–1966, 2 mapi (darilo) SI_ZAL_ŠKL/0456, Zbirka vedut, 1971, 15 ks preslikav (darilo) 395 Letnik 42 (2019), št. 2 Enota v Idriji SI_ZAL_IDR/0274, Janez Kavčič, Idrija, 1924–2017, 37 š, 3,7 tm (darilo, nov fond) SI_ZAL_IDR/0218, Zbir ka r azglednic in f otografij, Idrija, 60 r azglednic, drug a polo vica 19. stoletja in prva polovica 20. stoletja (darilo) SI_ZAL_IDR/0218, Zbirka razglednic in fotografij, Idrija, 2 razglednici (odkup) SI_ZAL_IDR/0119, R ealka v Idriji, r ojstni list in šolski izk azi iz prv e polo vice 20. st oletja, 23 kosov (odkup) SI_ZAL_IDR/0218, Zbir ka r azglednic in f otografij, Idrija, 20. st oletje, 4 r azglednice (od- kup) NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA NŠAL 101, Zbirka listin, 7 kosov NŠAL 104, Zbirka starih tiskov, 0,2 tm NŠAL 106, Škofijski listi, 0,2 tm NŠAL 107, fotografska zbirka, 1.665 kosov NŠAL 108, Zbirka kaset in DVD-jev, 0,3 tm NŠAL 109, Zbirka CD, 4 kose NŠAL 110, Kartografska zbirka, 3 kose NŠAL 112, Zbirka plakatov, 2 kosa NŠAL 114, Muzejska zbirka, 0,3 tm NŠAL 2, 0,5 tm NŠAL 212, Katoliška akcija, 0,5 tm NŠAL 5, 0,2 tm NŠAL 580, Zapuščina Viktor Kragl, 0,1 tm NŠAL 641, Zapuščina Borisa Mlakarja, 1,1 tm NŠAL 642, Zapuščina Franca Grivca, 0,1 tm NŠAL, ŽA Ljubljana - Sv. Peter, 0,1 tm NŠAL, ŽA Ljubljana - Trnovo, 0,1 tm NŠAL, ŽA Lom, 0,2 tm NŠAL, ŽA Novo mesto - Kapitelj, 0,2 tm NŠAL, ŽA Preserje, 0,2 tm NŠAL, ŽA Rob, 0,1 tm NŠAL, ŽA Srednja vas v Bohinju, 0,1 tm NŠAL, ŽA Sv. Jakob ob Savi, 2,9 tm NŠAL, ŽA Šenčur, 0,2 tm NŠAL, ŽA Šentrupert, 0,3 tm NŠAL, ŽA Šmarje - Sap, 0,4 tm NŠAL, ŽA Tržič, 7,9 tm NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR Dvojniki matičnih knjig 1945-; 0,9 tm NŠAM, 0009, Župnija Braslovče, 2 knjigi NŠAM, 0010, Župnija Brestanica, 1 knjiga NŠAM, 0016, Župnija Celje - Sv. Danijel, 4 knjige NŠAM, 0031, Župnija Dobrovnik, 1 knjiga NŠAM, 0076, Križevci pri Ljutomeru, 1 knjiga NŠAM, 0086, Župnija Ljutomer, 2 knjigi NŠAM, 0163, Župnija Ruše, 0,4 tm NŠAM, 0190, Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah, 1,3 tm NŠAM, 0203, Sv. Jurij ob Taboru, 2 knjigi NŠAM, 0211, Sv. Lenart nad Laškim, 1 knjiga 396 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives NŠAM, 0233, Župnija Sv. Rupert nad Laškim, 1 knjiga NŠAM, 0250, Župnija Škale, 1 knjiga NŠAM, 0253, Župnija Šmartno ob Paki, 1 knjiga NŠAM, 0258, Župnija Šoštanj, 1 knjiga NŠAM, 0265, Župnija Teharje, 1 knjiga NŠAM, 0282, Župnija Vransko,1 knjiga NŠAM, 0288, Župnija Zavodnje, 1 knjiga NŠAM, 0294, Župnija Žalec, 2 knjigi NŠAM, Kolar Feliks, 522 GB NŠAM, Škofijska pisarna, 0,1 tm NŠAM, Zapuščine duhovnikov, Šolinc, Vilko, 0,5 tm Pridobivanje filmskega arhivskega gradiva ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Skupaj filmsk o ar hivsko gr adivo, zbir ka videok aset in zbir ka zv očni zapisi, izr očitev po zakonu, darili ali kot depozit (hramba): Film / število naslovov: 242 SI AS 1086, Zbirka filmov (A. Teršan) Filmsko ar hivsko gr adivo izr očeno na podlagi določil 43. člena ZVD AGA (31 filmskih naslovov, 1 LTO, 440.069 datotek) • Enabanda:1 film, 5 datotek, 30.841.521.554 bytes • Petra Pan film: 1 film, 61datotek, 379.754.618.234 bytes • Filmostovje: 1 film, 151964 datotek, 585.564.633.533 bytes • Zavod Maja Weiss: 1 film, 12 datotek, 195.677.365.829 bytes • Filmservis Ljubljana: 1 film, 22 datotek, 106.261.403.499 bytes • Nord Cross Productions Ljubljana: 1 film, 39 datotek, 232.155.838.598 bytes • Astral, Log pri Brezovici: 1 film, 116 datotek, 518.730.216.349 bytes • Slovenski filmski center, Ljubljana: 2 filma, 85 datotek, 238.779.796..201 bytes • Felina Films, Ljubljana: 1 film, 127447 datotek, 1.540.007.847.201 bytes • Fatamorgana, Ljubljana: 1 film, 30.886.483.140 bytes • Temporama, Ljubljana: 1 film, 145204 datotek, 981.855.940.113 bytes • Tramal film, Ljubljana: 1 film, 3 datoteke, 73.195.195.062 bytes • OZOR, Ljubljana: 3 filmi, 52 datotek, 26.135.941.822 bytes • White balance, Ljubljana: 1 film, 3 datoteke, 158.609.394.512 bytes • Arsmedia, Ljubljana: 1 film, 23 datotek 212..470.457.822 bytes • Vertigo, Ljubljana: 1 film, 1 LTO 2,5 terabytes • Monoo Ljubljana: 1 film, 56 datotek, 414.304.209.907 bytes • Casablanca Ljubljana:1 film, 37 datotek, 116.606993.359 bytes • Strup Ljubljana: 1 film, 14195 datotek, 56.211.554.867 bytes • Cvinger film: 1 film, 49 datotek, 559.949.867.406 bytes • Arsmedia Ljubljana: 1 film, 23 datotek, 290.266.236.555 bytes • Vertigo Ljubljana: 1 film, 1 LTO, 2,5 terabytes • VPK Ljubljana: 1 film, 33 datotek,. 113.414.109.303 bytes • Zavod Kineki Straža: 1 film, 11 files, 152.998.640.925 b ytes • Invida Škofja Loka: 1 film, 34 datotek, 43.311.787.037 bytes • Cebram Ljubljana: 1 film, 91 datotek, 1.075.082.737.182 bytes • Nosorogi Ljubljana: 1 film, 19 datotek, 139.161.645.579 bytes • Nosorogi Ljubljana: 1 film, 485 datotek, 351.720.850.820 bytes 397 Letnik 42 (2019), št. 2 Zasebno filmsk o ar hivsko gr adivo (212 filmskih naslo vov, 88 k olutov, 1L TO, 5 BR, 69 DVD, 1CD, 837 338 datotek) • Mojca Orehek, Lukovica: 1 film, 1 kolut • Luksuz produkcija, Krško: 3 filmi, 5 datotek, 3.872.231.406 bytes • Koni Steinbacher, Lucija: 1 film, 2 datoteki 364.311.332 bytes • Avgust Braatz, Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 1.041.992.033 bytes • Toni Cahunek, Kranj: 1 film, 5 datotek, 21.177.344.522 bytes • Aljaž Tepina, Ljubljana: 1 film, 3 datoteke, 1.060.143.819 bytes • Film Factory, Ljubljana: 1 film, 9 datotek, 25.793.236.954 • Niko Novak, Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 678.899.084 bytes • Zavod Petra Pan, Ljubljana: 1 film, 3 datoteke, 36.503.911.883 bytes • Peter Vrčkovnik, Radomlje:1 film, 5 datotek, 4.414.768.582 bytes • Kreker, Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 15.137.674.932 bytes • Nora Production Group, Ljubljana: 1 film, 22 datotek, 430.426.694.685 bytes • Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana: 1 film, 1 dvd • Janez Pezdirec, Metlika: 2 filma, 2 dvd • Zavod Maja Weiss Ljubljana: 2 filma, 2 blu ray • Fotokino klub Mavrica, Radomlje: 10 filmov, 1 dvd • Slovenski filmski center. Ljubljana: 2 filma, 2 blu ray • Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana: 1 film, 1 dvd • Petra pan film: 1 film, 3 datoteke 36.503.911.883 bytes • Nadškofija Ljubljana: 1 film, 3 datoteke, 8.404.935.659 bytes • Temporama Ljubljana: 1 film, 400073 datotek, 8.404.935.659 bytes • Zgodovinski arhiv Ljubljana: 1 film, 5 datotek, 3.734.300.608 bytes • Mitja Manček: 4 filmi, 15 datotek, 10.279.566.914 bytes • Perfo Ljubljana: 1 film, 1 dvd, 1 cd • Fotokino klub Mavrica Radomlje: 38 filmov, 38 kolutov • KUD Črešnjevec : 1 film, 1 dvd • Ivo Belec, Babna Gora: 5 filmov, 5 kolutov • KUD Črešnjevec : 1 film, 1 dvd • Slovenski filmski center, Ljubljana: 1 film, 1 blu ray • Naško Križnar, Kranj: 44 filmov, 44 dvd • Igor Havliček, Valburga: 1 film, 1 kolut, 1 dvd • Mandragora film, Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 4.465.072.847 bytes • Črt Brajnik, Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 1.313.658.196 bytes • Ana Čigon, Brezovica: 3 filmi, 2 datoteki, 52.176.221.535 bytes • Marija Keserovič, Maribor: 1 film, 2 datoteki, 492.318.336 bytes • Podgornik Miha, Mošnje: 1 film, 4 datoteke, 4.515.227.464 bytes • Fixmedia, Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 569.137.662 bytes • Manja Anderle Ljubić: 17 filmov, 37 kolutov • Lidija Dolgan Ljubljana: 5 filmov, 5 kolutov • Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: 1 film, 2 koluta • Ignacij Voje, Ljubljana: 8 filmov, 8 dvd • Arsmedia, Ljubljana: 1 film, 2 dvd • KUD Ivan Romih Črešnjevec : 1 film, 1 dvd • Igor Havliček Valburga, 1 film, 1 dvd • Iridium Ljubljana: 1 film, 1 dvd • Radiotelevizija Slovenija: 2 filma, 2 dvd • Matej Župec Brvace: 1 film, 1 dvd • Casablanca Ljubljana: 1 film, 17 datotek, 17.089.403 bytes • Reaktor Maribor: 1 film, 2 datoteki, 11.473.202.627 bytes • Temporama Ljubljana: 1 film, 400073 datotek, 312.953.461.973 bytes • Temporama Ljubljana: 1 film, 37024 datotek, 266.975.099.148 bytes • Bas production Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 43.506.163.712 bytes • Združenje filmskih snemalcev Piran: 1 film, 3 datoteke, 20.567.284.946 bytes • Avgust Braatz Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 963.588.360 bytes 398 Pridobitve arhivov || Acquisitions of Archives • Luksuz Produkcija Krško: 4 filmi, 9 datotek, 14.386.846 bytes • Ana Trebše: 1 film, 2 datoteki, 1.739.765.716 bytes • Koroška g alerija lik ovnih umetnik ov Slo venj Gr adec: 1 film, 2 dat oteki, 2.017.495.721 bytes • Univerza v Novi Gorici, 10 filmov, 77 datotek, 116.460.865.076.bytes • Ian Soroka, Phoenix Arizona, 3 datoteke, 3.641.883.684 bytes • Strup Ljubljana, 1 film, 7 datotek, 18.255.747.545 bytes • Juš Premrov Ljubljana, 3 datoteke, 3.462.689.142 bytes • Domen Lo Ljubljana: 1 film, 2 datoteki, 2.995.626.667 bytes • Trahere Ljubljana: 1 film, 11 datotek, 9.939.143.919 bytes SI AS 1287, Zbirka videokaset (A. Teršan) • VHS videokasete, 25 kosov, različni izročitelji • Beta kasete, 1058, različni izročitelji 399 Letnik 42 (2019), št. 2 BIBLIOGRAFIJA ARHIVSKIH DELAVCEV V LETU 2018 BIBLIOGRAPHY OF ARCHIVISTS IN 2018 ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Blanka AVGUŠTIN FLORJANOVIČ Minimalni zah vati na knjižnim u vezima.V: Knjižica sažetaka / Susret konzerva - tora i restauratora arhivskog i knjižnog gradiva i umjetnina na papirju . 25. i. 26. runja 2018, Zagreb: Hrvatski državni arhiv, 2018, str. 31. Konzervacija Pir anskog statuta (1384.).V : Skriveni svijet starih knjiga . U Zagr ebu: Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 2018, str. 38–41 (soavtorica). Pogled v frančiškanske knjižnice in njihove vezave : [pr edavanje ob odprtju r azsta- ve "Pisna dediš čina: k ako jo ohr anjamo in r estavriramo"].Vila Bart olomei, Solk an, 10. april. 2018. Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. april. 2018–september 2018 (soavtorica razstave). Tadej CANKAR Sledi bit ke pri Jeleno vem Žlebu v virih in ja vnih r azpravah. V : Kronika 66 (2018), št. 3, str. 657–672. (soavtor) Generalni pr egled f ondov V ojaškega ar hiva Ministrstv a za obr ambo R epublike Srbije. V: Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 2, str. 8–15. Marijana CJUHA Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. april. 2018–september 2018 (soavtorica razstave). Bojan CVELFAR Uporaba in dost opnost ar hivskega gr adiva v ar hivih po no vi Ur edbi o v arstvu do- kumentarnega in ar hivskega gr adiva. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str. 108–117. Uredba o v arstvu dok umentarnega in ar hivskega gr adiva iz leta 2017. [Elektr on- ski vir] V: Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 1–16, (soavtor). "Slika mesta se naglo izpreminja" V: Dialogi 54 (2018), št. 9, str. 119–132. Arhivnoe zakonodatel'stvo Slovenii: razvitie i osobennosti : [pr edavanje na znan- stveni k onferenci Ar hivnyj s"e zd, 3–6 oktjabrja 2018 g., Sankt–P eterburgskij gosudar- stvennyj universitet]. Srbska pravoslavna cerkev na Slovenskem med svetovnima vojnama : pr edstavitev knjige v sklopu cikla Zasedanja s knjigami v UKM, 21. februar 2018. Boris DOMAJNKO Nova arhivska zakonodaja in praksa: arhiviranje, hramba in upravljanje dokumen - tov za podjetja in ustanove . Maribor: Forum Media, 2018 (soavtor). Vesna GOTOVINA Exhibition of the Ar chives of the R epublic of Slo venia celebr ating the 25th anni- versary of Slo venian independe nce: [potujoča r azstava ob 25. letnici plebiscita za samo- stojno Slo venijo 1990, Mestna hiša v Torontu, otvoritev 25. 6. 2018] (soa vtorica Alenk a Starman Alič). Predstavitev predloga sprememb Pravilnika o določanju rokov hrambe dokumen - tarnega gradiva za javno upravo : [pr edavanje na K olokviju za dodatno str okovno uspo- sabljanje za delo z dok umentarnim gr adivom za uslužbence ustv arjalcev ar hivskega gradiva s področja uprave, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 6. 12. 2018]. 400 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Priprava kriterijev za izbor arhivskega gradiva za digitalizacijo po nekdanji SFRJ : [predavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. no- vember 2018]. Marija GRABNAR Fondi zd ravstvenih ustano v v pokr ajinskih ar hivih in Ar hivu R epublike Slo venije. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 35–48. Ustvarjalci, skr bniki in upor abniki ar hivskega gr adiva o zd ravstvu na Slo ven- skem. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 9–10. Inventory and pr otection of phot ographs fr om the Julij F elaher collection. V : Atlanti 28 (2018), št. 1, str. 91–102 (soavtorica). Stanka GRKMAN Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. april. 2018–september 2018 (soavtorica razstave). Tatjana HAJTNIK Uredba o v arstvu dok umentarnega in ar hivskega gr adiva iz leta 2017. [Elektr on- ski vir]. V: Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 1–16 (soavtorica). Nova arhivska zakonodaja in praksa: arhiviranje, hramba in upravljanje dokumen - tov za podjetja in ustanove . Maribor: Forum Media, 2018. (soavtorica). Tehnični vidiki dolgor očnega ohr anjanja elektr onske pošt e. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 157–168 (soavtorica). Dolgoročno ohr anjanje e–pošt e. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str. 163–171 (soavtorica). Dobre pr akse prilagoditv e in dost opnosti ar hivskega gr adiva r anljivim sk upi- nam z upor abo sodobnih t ehnologij. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str. 172–178 (soavtorica). Koncept virtualne ar hivske čitalnice : e– ARH.si: V AČ. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi ar hivov, 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gre: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str . 154–162. (soavtorica). Analiza ustr eznosti f ormatov za dolgor očno hr ambo in metapodatk ov pri digita- lizaciji ar hivske k ulturne dediščine. [Elektr onski vir]. V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 135–156 (soavtorica). Prilagoditve r azličnih tipo v ar hivskih gr adiv za dost opnost r anljivim sk upinam. [Elektronski vir]. V: Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 83–94 (soavtorica). Virtualizacija čitalniških post opkov: od ideje do k oncepta. [Elektr onski vir]. V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 95–114 (soavtorica). Strojno vr ednotenje in odbir anje elektr onskih zapiso v. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi ar hivov, 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gre: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str . 140–153. (soavtorica). Ali nam lahk o pri vr ednotenju in odbir anju elektr onskega gr adiva pomag a t ehno- logija? [Elektr onski vir]. V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 1, str . 169–196 (soa vtorica). Proekt Slovenskij otkrytyj èlektronnyj arhiv (e–ARH.si) : osuš čestvlenie str ategii razvitija 2016–2020 god y: [pr edavanje na znanstv eni k onferenci Ar hivnyj s"ezd, 3–6 oktjabrja 2018 g., Sankt–Peterburgskij gosudarstvennyj universitet]. Technical specifications and functional requirements for e–Archives : [u vodno pr e- davanje na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "F rom ar chival theory t o modern archival practice", 6 May 2018, Muscat, Oman]. Technical speci fications and functional r equirements f or e– Archives : an e xample of Slo venia: prispe vek na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "F rom ar chival theory to modern archival practice", 7 May 2018, Muscat, Oman. 401 Letnik 42 (2019), št. 2 Automated appr aisal and selection of r ecords: pr edavanje na 10th Annual AERI 2018 (Ar chival E ducation and R esearch Institut e), 10. 7. 20 18, T uscaloosa, Alabama (soavtorica). Elektronsko arhiviranje: ISO standar di kot odgovor na zak onska določila: preda- vanje na 3. med narodni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. no vember 2018. Upravljanje s tv eganji pri e–ar hiviranju skladno s standar di ISO 18128, ISO 27001 in ISO 27005: pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Lju- bljana, 7. november 2018. Splošni pr egled upor abe umetne int eligence pri obr avnavanju e–ar hivskega gr a- diva: pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. november 2018 (soavtorica). E–Arhiv 4.0 : po večujemo dost opnost do arhivskega gr adiva – naši dosedanji do- sežki: pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016 – 2020, Ljubljana, 8. november 2018. Slovenski digitalni ar hiv: e– ARH.si pr ojekt: pr edavanje na k onferenci 4. Dani ICA- RUS–a u Hrv atskoj & EURBICA k onferenca z naslo vom E vropski ar hivski kr ajolik: u po- trazi za novim obzorima, Trogir, 14. 3. 2018. Vzpostavitev drža vnega e–ar hiva in r ezultati ob prvi polo vici izv ajanja pr ojekta e–ARH.si: ESS 2016– 020: pr edavanje na 10. k onferenci Mikr ografije The futur e is t oday, 10. 10. 2018. Ustvarjalec pripr avi in izr oči, ja vni ar hivi pr evzamemo, hr animo in omogočamo nadaljnjo upor abo e–ar hivskega gr adiva – r ešitve pr ojekta e– ARH.si: ESS 2016–2020 : predavanje na konferenci DIGIDOC 2018, Nova Gorica, 30. 11. 2018. Darja HARAUER Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. april. 2018–september 2018 (soavtorica razstave). Gregor JENUŠ Analiza ustr eznosti f ormatov za dolgor očno hr ambo in metapodatk ov pri digita- lizaciji ar hivske k ulturne dediš čine. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 1, str. 135–156 (soavtor). Koncept virtualne ar hivske čitalnice : e– ARH.si: V AČ. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi ar hivov, 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gre: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str . 154–162. (soavtor). Virtualizacija čitalniških post opkov : od ideje do k oncepta. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 95–114 (soavtor). General R udolf Maist er in izgubljene priložnosti Slo vencev po v eliki v ojni. [Elek- tronski vir]. V: Arhivalija meseca , november 2018. Karel V erstovšek.V: Mariborske osebnosti . Ljubljana: ZR C S AZU, Založba ZR C, 2018, str. 153–162 (soavtor). Arhivi: g lasilo Ar hivskega društv a in ar hivov Slo venije 41 (2018) št . 1–2 (ur ednik). Goriški izobraženci skozi zgodovino . V No vi Gorici: Založba Uni verze, 2018 (r e- cenzent). Klub prijateljev UKM : sk upščina in pr edavanje dr . Alek sandre Gačić in dr . Gr egorja Jenuša o Kar lu V erstovšku, 29. 3. 2018 v Glazerje vi d vorani UKM na 7. r edni seji sk up- ščine Kluba prijateljev UKM. Mateja JERAJ Pomen in v arstvo zasebnih ar hivov v Slo veniji. V : Atlanti 28 (2018), št. 1, str . 51– 57 (soavtorica). Raba in zlor aba ar hivskega gr adiva. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhi - vov, 6. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Za človeka gre: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str . 130–139 (soa vtorica). 402 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Obračun z liber alno mislečimi sk upinami in posamezniki po drugi s vetovni v ojni. V: Nečakov zbornik. Ljubljana: Znanstv ena založba Filozof ske f akultete, 2018, str . 379– 398. O r abi in zlor abi ar hivskega gr adiva tajnih služb (na primeru pripo vedi o Milo- vanu Ilichu, obja vljene v K oroških v ojnih zgodbah).V : Prispevki za novejšo zgodovino 59 (2018), št. 2, str. 190–205. Franc Sk abernè: 1877–1951. V : Slavni slovenski pravdarji . Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018. str. 190–191. Dinko (D ominik) Puc: 1879–1945. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetni- ški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 202–203. Joahim R ažem: 1886–1966. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 224–225. Božo V odušek: 1905–1978. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 262–263. Ferdinand Domink uš: 1829–1901, V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetni- ški Kabinet Primož Premzl, 2018, str. 136–137. Vladimir R avnihar: 1871–1954.V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 181–183. Ivan Lo vrenčič: 1878–1952. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 197–199. Franc Schaubach: 1881–1954. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 204–205. Josipina (Fini) Gr osman: 1908–1980. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Ume- tniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 276–277. Fran T ominšek: 1868–1943. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 177–178. Josip Sernec: 1844–1925. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 151–152. Juro A dlešič: 1884–1968. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 210–211. Alojzij V oršič: 1888–1973.V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 230–231. Anton Ur banc: 1895–1956. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 241–242. Franc Bajlec: 19 02–1991. Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abinet Primož Premzl, 2018, str. 254–255. Gustav Gr egorin: 1860–1942. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 161–162. Henrik H aas: 18 64–1925. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 170–171. Edvard Sla vik: 1865–1931. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 175–176. Stanko T ominšek: 1895–1961. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018, str. 243. F ranci Z witter: 1913–1994. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 280–281. Simon Jenk o: 1835–1869. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 143–144 (soavtorica). Boris F urlan: 1894–1957. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 239–240 (soavtorica). Alf onz Moschè: 1839–1901. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k a- binet Primož Premzl, 2018, str. 151–152 (soavtorica). Janko Br ejc: 1869–1934. V : Slavni slovenski pravdarji. Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018, str. 179–180 (soavtorica). Between feminism and communism: women's movement in Slovenia after Wor - ld War II (particularly in the period 1945–1953) : pr edavanje na seminarju z naslo vom 403 Letnik 42 (2019), št. 2 "Women and P ost–War T ransitions: P olitics", or ganiziranem v okviru ER C pr ojekta Eirene, Ljubljana, 9.–10. 11. 2018. Danijela JURIČIĆ ČARGO Navodilo za delo v otr oških vrt cih Družbe s v. Cirila in Met oda. [Elektr onski vir] V : Arhivalija meseca , marec 2018. Popisovanje v slo venskih ar hivih – standar di in njiho va upor aba. [Elektr onski vir] V: Moderna arhivistika 1 (2018), št. 2, str. 365–384. Sydney, No vi Južni W ales, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 31–44. Sarajevo, Bosna in Her cegovina. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 49–63. Geelong, Vikt orija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 13–18. Melbourne, Vikt orija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 19–26. Springvale, Vikt orija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 27–30. Frankfurt na Majni, Nemčija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 64–77. Diggers R est, V iktorija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 7–12. Wollongong, No vi Južni W ales, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 45–48. Belašićev zbornik ispr ava: po vlastice, k onstitucije, r ezolucije, spor azumi, odluk e i pr avilnici v ažni za P azinsku gr ofoviju i gr ad P azin / Mar kus Leideck i Biser ka Budicin. – Pazin : Istarsko arhivističko društvo: Državni arhiv, 2018. (Recenzentka) Arhivi – zakladnice spomina: potujoča razstava slovenske arhivske dediščine : 25. 1.–30. 4. 2018 (Mestni muzej Kršk o); 8. 6.–20. 6. 2018 (Gr adska i s veučilišna knjižnica Osijek); 9. 11.–23. 11. 2018 (Muzej Sarajeva, Brusa Bezistan, Sarajevo (soavtorica). Alenka KAČIČNIK GABRIČ Črna na Koroškem. Črna na Koroškem: Občina, 2018 (recenzentka). Andreja KLASINC ŠKOFLJANEC Dr. Janez Arnež in pozabi iztr gane sledi Slo vencev po s vetu. V : Preddvor – podobe minulih časov in ljudi. Preddvor: Občina, 2018, str. 300–314. Incidenti pri zbir anju podpiso v v podpor o Majniški deklar aciji: dopis pr edsedni- ka Jugos lovanskega kluba dr . Ant ona K orošca a vstrijskemu notr anjemu ministru in ena od "spornih" izjav. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca , februar 2018. Sydney, No vi Južni W ales, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 31–44. Sarajevo, Bosna in Her cegovina. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 49–63. Geelong, Vikt orija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 13–18. Melbourne, Vikt orija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 19–26. Springvale, Vikt orija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 27–30. Frankfurt na Majni, Nemčija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 64–77. Diggers R est, V iktorija, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 7–12. Wollongong, No vi Južni W ales, A vstralija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini. 14 (2018), št. 3, str. 45–48. 404 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 David KNEZ Temperatura in r elativna v laga v ar hivskih skladiščih Ar hiva R epublike Slo venije. V: Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar o- dno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er Europea – ECM, 2018, str. 41. Jernej KOMAC "Pošteni možje, ali v am prinesemo čompe ali polent o?": o pr eskrbi v v sakdanjem življenju pr ebivalcev Bo vškega v zaledju fr ontne linije v letih 1915–1917. V : Zgodovina za vse 25 (2018), št. 2, str. 51–61. Soočenje z v éliko v ojno na Bo vškem.V: Kje je moj dom? : zbornik, pos večen v sem trpečim z Bo vškega v prvi s vetovni v ojni. K obarid: Ustano va F undacija P oti miru v P o- sočju, 2018, str. 41–66. "Eno pa bomo lahko rekli: doma smo!" : pr ebivalstvo Bo vškega in njego va izk ušnja vélike vojne 1914–1918: magistrska naloga. Ljubljana, 2018. Žiga KONCILIJA Koncept virtualne ar hivske čitalnice: e– ARH.si: V AČ. V : Arhivi v službi človeka človek v službi arhivov, 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gre: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str . 154–162. Virtualizacija čitalniških post opkov: od ideje do k oncepta. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 95–114. 3. mednarodna konferenca projekta e–ARH.si: 2016–2020 , Ljubljana (Slo venija), 7.–8. november 2018. V: Arhivi 41 (2018), št. 2, str. 530–533. Na fr ontah v elikega s vetovnega spopada. V : Pa zbogom, junaki ––– : vojni dnevnik Filipa Jurkoviča (1914–1918). Ljubljana: R TV Slo venija: MMC R TV Slo venija, 2018, str . 8–17. Ženske v prvi svetovni vojni: e–razstava v pr ostorih Gorišk ega muzeja na gr adu Kromberk, od 4. dec. 2018 do 25. mar. 2019 (soavtor). Klik do elektronskega arhivskega gradiva: kje trenutno smo in kaj nas v prihodnje čaka?: pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018. Mojca KOSI Dobre pr akse prilagoditv e in dost opnosti ar hivskega gr adiva r anljivim sk upi- nam z upor abo sodobnih t ehnologij. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str. 172–178 (soavtorica). Prilagoditve r azličnih tipo v ar hivskih gr adiv za dost opnost r anljivim sk upinam. [Elektronski vir] V: Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 83–94 (soavtorica). "To so gadi" za vse!: prilagoditev filmskega arhivskega gradiva za ranljive skupi - ne na primeru filma To so gadi : pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018 (soavtor Anton Smerdel). Matevž KOŠIR Fran No vak: 1877–1944. V : Slavni slovenski pravdarji . Maribor: Umetniški k abi- net Primož Premzl, 2018. str. 192–193. O pr ostozidarjih na Slo venskem v k olesu zgodo vine. V : Skrivnost lože . Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018. str. 158–195. Spremna beseda. V : Skrivnost lože . Ljubljana: Nar odni muzej Slo venije, 2018. str . 6–11. Čarovniški pr oces v Ribnici 170 0–1701: najbolj znan čar ovniški pr oces na Kr anj- skem. V: Kronika 66 (2018), št. 3, str. 507–514. The secr et of the lodge / Int ernational S ymposium F reemasonry in Centr al E uro- pe, Ljubljana, 11. maj 2017. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018 (urednik). 405 Letnik 42 (2019), št. 2 Skrivnost lože : zbornik prispe vkov z mednar odnega simpoz ija Pr ostozidarstvo v Sr ednji E vropi, Nar odni muzej Slo venije, Ljubljana, 11. maj 2017. Ljubljana: Nar odni muzej Slovenije, 2018 (urednik). Komentar k obja vi o e videntiranju v V ojaškem ar hivu. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 2, str. 7. Mateja KOT AR Konzervacija Pir anskog statuta (1384).V : Skriveni svijet starih knjiga . U Zagr ebu: Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 2018, str. 38–41. Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muze- ju,10. 4. 2018–septembra 2018 (soavtorica). Klavdija KRIVEC Tehnični vidiki dolgor očnega ohr anjanja elektr onske pošt e. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 157–168 (soavtorica). Dolgoročno ohr anjanje e–pošt e. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str. 163–171 (soavtorica). Bistvo je očem ne vidno: k ako pripr aviti e–pošt o za dolgor očno hr ambo in mo- rebitno izr očitev v e– ARH.si: pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. november 2018. Jernej KRIŽAJ Predlog za odlik ovanje dr . V ojeslava Molèta. [Elektr onski vir] V : Arhivalija mese - ca, december 2018. Roman MARINKO Slovenski filmski ar hiv pri Ar hivu R epublike Slo venije : 50 let : 1968–2018 : r az- stava v par ku pr ed Ar hivom R epublike Slo venije, 18. 10. 20 18 do k onca mar ca 2019 (soavtor). Med kilometri dr agocenega filmsk ega tr aku: R adio Slo venija, 1. pr ogram: oddaja Prvi na obisku, 12. 4. 2018 (intervjuvanec). Dragan MATIĆ Medijska kr ajina v Slo veniji v letu 2018 : omizje na TV Maribor , R TV 4 , 11. jan. 2018 (intervjuvanec). Polona MLAKAR Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 43–89. Aleksandra MRDAVIŠČ Nova arhivska zakonodaja in praksa: arhiviranje, hramba in upravljanje dokumen - tov za podjetja in ustanove . Maribor: Forum Media, 2018. (soavtorica). Gradniki sodelo vanja ja vnih arhivov z ustvarjalci digitalneg a ar hivskega gr adiva: predavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. no- vember 2018 (soavtorica). Andrej NARED Die Stände in Kr ain um 1500. V : Klagenfurt 1518: Eine Stadt im Aufbruch . Kla- genfurt am W örthersee: V erlag des Geschichts vereines für Kärnt en, 2018. str . 101–121. "Uporni sok ol" Andr ej Baumk ircher. V : SLO: časi, kraji, ljudje 17 (2018/2) str . 32–37. Patent a vstrijskega cesarja F ranca I. o obno vitvi stano vske usta ve na Kr anjskem. [Elektronski vir] V:Arhivalija meseca , september, 2018. 406 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Aškerčeva nagrada in Aškerčeva priznanja za obdobje 2017–2018 . Ljubljana: Ar hi- vsko društvo Slovenije, 2018 (urednik). Poročilo K omisije za podelje vanje Ašk erčevih nagr ad in Ašk erčevih priznanj za leto 2018. V: Arhivi 41 (2018), št. 2, str. 537–541. The knight, the lady and the dragon: the heritage of medieval warriors . 2, Catalo- gue. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018 (soavtor). Kranjski Janezi, Napoleono vi soldati: fr ancoski v ojaški nabor v ilirski pr ovinci Kranjski, 1812–1813 / Janez Šumr ada, A drijan K opitar. Ljubljana: Ar hiv R epublike Slo- venije, 2018 (recenzent). Srednjeveški r okopisi in r okopisni fr agmenti : Ar hiv R epublike Slo venije / Nataša Golob. Ljubljana: Slo venska ak ademija znanosti in umetnosti: Ar hiv R epublike Slo veni- je, 2018 (recenzent). Arhivalija meseca [Elektronski vir] (urednik). Arhivi – zakladnice spomina: potujoča r azstava slo venske ar hivske dediščine: 25. 1.–30. 4. 2018 (Mestni muzej Kršk o); 8. 6.–20. 6. 2018 (Gr adska i s veučilišna knjižnica Osijek); 9. 11.– 23. 11. 2018 (Muzej Sar ajeva, Brusa Bezistan, Sar ajevo); 7. 12.–21. 12. 2018 (Muzej makedonske borbe Skopje) (zasnova in vodenje projekta). Die Stän de in Kr ain um 1500: pr edavanje na mednar odnem znanstv enem sim- poziju "Klagenfurt 1518 – Wie ein Phoenix aus der Asche ", C elovec/Klagenfurt, Alpen– Adria–Universität, 25.–26. 4. 2018. Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije: 50 let: 1968–2018 : r azstava v parku pred Arhivom Republike Slovenije, 18. 10. 2018–marec 2019 (soavtor). Anja PAULIČ Analiza ustr eznosti f ormatov za dolgor očno hr ambo in metapodatk ov pri digita- lizaciji ar hivske k ulturne dediščine. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 135–156. Virtualizacija čitalniških post opkov: od ideje do k oncepta. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 95–114. Nataša PETELIN Konserviranje–restavriranje v ajeniške knjige mariborskih kirur gov (1776– 1837). V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 269–281. Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. 4. 2018–september 2018 (soavtorica). Vanja PFAJFAR Digitalizacija ar hivskega gr adiva v ar hivih : met odologija in standar dizacija po- stopkov : magistrsk o delo študijsk ega pr ograma druge bolonjsk e st opnje Ar hivistika in dokumentologija. Logatec : [V. Pfajfar], 2018. Analiza ustr eznosti f ormatov za dolgor očno hr ambo in metapodatk ov pri digita- lizaciji ar hivske k ulturne dediščine. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 135–156. Virtualizacija čitalniških post opkov: od ideje do k oncepta. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 95–114. Olga PIVK Gradivo o zdr avstvu v 19. st oletju v upr avnih f ondih Ar hiva R epublike Slo venije. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 185–193. Lucija PLANINC Inventory and pr otection of phot ographs fr om the Julij F elaher collection. V : Atlanti 28 (2018), št. 1, str. 91–102 (soavtorica). Srednjeveški r okopisi in r okopisni fr agmenti : Ar hiv R epublike Slo venije / Nataša Golob. – Ljublja na : Slo venska ak ademija znanosti in umetnosti : Ar hiv R epublike Slo ve- nije, 2018. (Fotografinja) 407 Letnik 42 (2019), št. 2 Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muze- ju,10. 4. 2018–september 2018 (soavtorica). Maja POVALEJ Joliet, Il linois, Združene drža ve Amerik e. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 3, str. 78–98, 99–103. Cleveland, Ohio, Združene drža ve Amerik e V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 3, str . 109 –113, 114–118, 119–121, 122 –125, 126–129, 130–132, 133–135, 136–138, 140–155, 156–159, 160–162, 163, 164–166, 167–170. Lemont, Illinois, Združene drža ve Amerik e. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 3, str. 104–108. " A journey –––Slovenia to America": ohranjanje spomina v obljubljeni deželi: pre- davanje na K olokviju za doda tno str okovno usposabljanje za delo z dok umentarnim gradivom za uslužbence ustv arjalcev ar hivskega gr adiva s podr očja upr ave, Ministrstv o za izobraževanje, znanost in šport, 6. 12. 2018 (soavtorica). Gradniki sodelovanja javnih arhivov z ustvarjalci digitalnega arhivskega gradiva : predavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. no- vember 2018 (soavtorica). Branko RADULOVIČ Komunike usta novne seje Nar odnega s veta. [Elektr onski vir] V : Arhivalija mese- ca, avgust, 2018. Tatjana RAHOVSKY -ŠULIGOJ Strategija r eševanja popla vljenega gr adiva : pr eprečevanje, r eševanje in odpr a- vljanje posledic nesreče. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 283–292. Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. 4. 2018–september 2018 (soavtorica). Tatjana REZEC STIBILJ Fifty y ears of the Slo venian Film Ar chives. V : Journal of film pr eservation. – [No.] 99 (2018), str. 90–95 (soavtorica). Naša ze mlja je v sr cu E vrope: por očila o snemanju filma V sr cu E vrope oz. Na svoji zemlji. [Elektronski vir]. V: Arhivalija meseca , april, 2018. 50 let Slo venskega filmsk ega ar hiva pri Ar hivu R epublike Slo venije. V : Arhivi 41 (2018), št. 2, str. 533–535 (soavtorica). Med kilometri dragocenega filmskega traku : R adio Slo venija, 1. pr ogram: oddaja Prvi na obisku, 12. 4. 2018 (intervjuvanka). Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije: 50 let: 1968–2018 : r azstava v parku pr ed Ar hivom R epublike Slo venije, 18. 10. 2018 do k onca mar ca 2019 (soa vtorica). Antun SMERDEL "To so gadi" za vse! : prilagoditev filmskega arhivskega gradiva za ranljive skupine na primeru filma To so gadi : pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018 (soavtor). Alenka ST ARMAN ALIČ "Papež 'ma v as r ad!": prvi papeže v obisk v samost ojni Slo veniji. [Elektr onski vir] V: Arhivalija meseca , maj, 2018. Joliet, Il linois, Združene drža ve Amerik e V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tu- jini 14 (2018), št. 3, str. 78–98, 99–103. Cleveland, Ohio, Združene drža ve Amerik e V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 3, str . 109 –113, 114–118, 119–121, 122 –125, 126–129, 130–132, 133–135, 136–138, 140–155, 156–159, 160–162, 163, 164–166, 167–170. Lemont, Illinois, Združene drža ve Amerik e. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 3, str. 104–108. 408 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Exhibition of the Ar chives of the R epublic of Slo venia celebr ating the 25th an- niversary of Slo venian independence : [potujoča r azstava ob 25. letnici plebiscita za samostojno Slovenijo 1990, Mestna hiša v Torontu, otvoritev 25. 6. 2018] (soavtorica). "A journe y –––Slo venia t o America " : ohr anjanje spomina v obljubljeni deželi: predavanje na K olokviju za dod atno str okovno usposabljanje za delo z dok umentarnim gradivom za uslužbence ustv arjalcev ar hivskega gr adiva s podr očja upr ave, Ministrstv o za izobraževanje, znanost in šport, 6. 12. 2018 (soavtorica Maja Povalej). Jože ŠKOFLJANEC Nova arhivska zakonodaja in praksa: arhiviranje, hramba in upravljanje dokumen - tov za podjetja in ustanove . Maribor: Forum Media, 2018 (soavtor). Podpora r edovnikom v obr ambo k atolištva: dopis ljubljansk ega šk ofa K onrada Adama Glušiča nad vojvodi Kar lu II. [Elektr onski vir] V : Arhivalija meseca , okt ober, 2018. Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami: brežiški potres 1917 : Dušan Nečak, Ina Cecić. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018 (urednik). »Vaserturn« se je gibal k akor urski perpendik elj. V : Bilo je res grozljivo, bobnelo in grmelo je pod nami: brežiški potres 1917: Dušan Nečak, Ina Cecić. Ljubljana: Znanstv ena založba Filozofske fakultete, 2018, str. 9–10. Gradniki sodelovanja javnih arhivov z ustvarjalci digitalnega arhivskega gradiva: predavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. no- vember 2018 (soavtor). Aida ŠKORO BABIĆ Strojno vr ednotenje in odbir anje elektr onskih zapiso v. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov, 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gre: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str . 140–153. (Soavtorica Tatjana Hajtnik) Ali nam lahk o pri vr ednotenju in odbir anju elektr onskega gr adiva pomag a t ehno- logija? [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 1, str . 169–196 (soa vtorica). Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 16–21, 22–23, 24–37. Seznam od vetnikov Od vetniške zbornice Slo venije 1918–2018.V : Slavni slovenski pravdarji : slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki . – Maribor : Umetniški kabinet Primož Premzl, 2018. – Str. 316–345. Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z med- narodno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Ma- ter Europea – ECM, 2018 (urednica, prevajalka). Contemporary challenges in ar chival science and possible guidelines f or uni ver- sities to confront them.V: Zapad–vostok = West–East 11 (2018), str. 140–151. Sovremennye vyzovy v arhivovedenii : vozmožnye puti rešenija : pr edavanje na znanstveni k onferenci Ar hivnyj s"ezd, 3–6 oktjabrja 2018 g., Sankt–P eterburgskij gosu- darstvennyj universitet. Legal and other values for private and common records and sorting them : pri- spevek na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "F rom ar chival theory t o modern archival practice", 6. May 2018, Muscat, Oman. Legal and other values for private and common records and sorting them: basic issues and archival professional solutions – detect forged records and how to deal with persons involved : prispe vek na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "F rom ar chi- val theory to modern archival practice", 7. May 2018, Muscat, Oman. Automated appr aisal and selection of r ecords: pr edavanje na 10th Annual AERI 2018 (Ar chival E ducation and R esearch Institut e), 10. 7. 20 18, T uscaloosa, Alabama (soavtorica). Splošni pregled uporabe umetne inteligence pri obravnavanju e–arhivskega gradi - va : pr edavanje na 3. mednar odni k onferenci e– ARH.si: ESS 2016 – 2020, Ljubljana, 7. november 2018 (soavtorica). 409 Letnik 42 (2019), št. 2 Arhiviranje na področju izvedenstva : pr edavanje na sr ečanju 26. spominsk o sr e- čanje Janeza Miličinskega, Ljubljana, 6. 12. 2018. Gašper ŠMID Dravska bano vina v drugi polo vici tridesetih let in vpli v Slo vencev v Kr aljevini Jugoslaviji (1935–1941): doktorska disertacija. – [Maribor : G. Šmid], 2018. 33 dni: 100. obl etnica ustano vitve Drža ve Slo vencev, Hrv atov in Sr bov. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2018. Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 1-3 (urednik). Denar – dok az med ar hivskim gr adivom. [Elektr onski vir] V : Arhivalija meseca , julij, 2018. Zdravstvo med s vetovnima v ojnama v ar hivskem gr adivu Dr avske bano vine. V : Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 217–231. Zimske olimpijsk e igr e u Sar ajevu 1984. u funk ciji pr omocije Jugosla vije i Bosne i Hercegovine. V: Arhivska praksa 21 (2018), št. 2, str. 107–119 (soavtor). Žarko ŠTRUMBL Zimske olimpijsk e igr e u Sar ajevu 1984. u funk ciji pr omocije Jugosla vije i Bosne i Hercegovine. V: Arhivska praksa 21 (2018), št. 2, str. 107–119 (soavtor). Gradnja UK C 19 66–1975: gr adivo o Uni verzitetnem kliničnem centru Ljubljana. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 255–267. Primož T ANKO Sledi bit ke pri Jeleno vem Žlebu v virih in ja vnih r azpravah. V : Kronika 66 (2018), št.3, str.657–672 (soavtor). Prikaz dosedanjih rezultatov in planov za naslednje obdobje : pr edavanje na 3. mednarodni konferenci e–ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018. Tadeja TOMINŠEK ČEHULIĆ Sledi bit ke pri Jeleno vem Žlebu v virih in ja vnih r azpravah. V : Kronika 66 (2018), št. 3, str. 657–672. Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 38–42. Vladimir TOROV Digitalni filmski arhiv: od analognega do digitalnega : pr edavanje na 3. mednar o- dni konferenci e–ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018. ABC po IBC2018 – novosti ter zanimivosti iz sveta AV : pr edavanje na 3. mednar o- dni konferenci e–ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018. Sistem za upr avljanje digitalnih filmskih in a vdiovizualnih v sebin t er njiho va dostopnost – filmski in a vdio–videoarhiv. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 115–124. Polona TROBEC MLAKAR Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 43–89. Lojz TRŠAN Fifty y ears of the Slo venian Film Ar chives. V : Journal of film preservation 99 (2018), str. 90–95 (savtor). 50 let Slo venskega filmsk ega ar hiva pri Ar hivu R epublike Slo venije. V : Arhivi 41 (2018), št. 2, str. 533–535 (soavtor). Filmski odblesk preteklosti. V: SLO 20 (2018), str. 70–74. Smledniška Kal varija. V : Če spoštujemo pr etekl ost, bo svetla naša prihodnost , str . 112–115. 410 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Hlapci in dekle na posestvu Lazarinije vih v V alburgi. V : Če spoštujemo pr eteklost, bo svetla naša prihodnost . str. 134–135. The jo ys of wint er and the w armth of holida ys in the tr easures of the Slo venian Film Archives. V: Sinfo (2018), nov-dec, str. 20–23. Stara domača hišna imena v V alburgi in Smlednik u. V : Če spoštujemo pr eteklost, bo svetla naša prihodnost , str. 326–328. Pomembne letnice v po vezavi z gospostv om Smlednik in kr aji v K S Smlednik. V : Če spoštujemo preteklost, bo svetla naša prihodnost , str. 15–18. Mirko Mohar . V : Če spoštujemo pr eteklost, bo s vetla naša prihodnost , str . 377– 381. Ob spominu na pobočja modr osivih bor ovnic. V : Če spoštujemo pr eteklost, bo svetla naša prihodnost , str. 431–433. "Le v stani, dobiš v se, k ar ti gr e" : kmečki upori na smlednišk em gospostvu. V : Če spoštujemo preteklost, bo svetla naša prihodnost , str. 107–109. Doslej izšlo o Smlednik u in ok oliških kr ajih. V : Če spoštujemo pr eteklost, bo s ve- tla naša prihodnost , str. 434–437. Turistično društv o Smlednik. V : Če spoštujemo pr eteklost, bo s vetla naša priho- dnost, str. 269–276 (soavtor). Prostovoljno g asilsko društv o Smlednik: 1921–2018 : ––– in bližnjemu v pomoč. V: Če spoštujemo preteklost, bo svetla naša prihodnost, str. 258–264 (soavtor). Verska znamenja v Smlednik u. V : Če spoštu jemo preteklost, bo svetla naša priho - dnost, str. 59–60 (soavtor). Janko Dolinar . V : Če spoštujemo pr eteklost, bo s vetla naša prihodnost , str . 370– 371 (soavtor). Janez Lenar dič–Džoni. V : Če spoštujemo pr eteklost, bo s vetla naša prihodnost , str. 386–387 (soavtor). Ohranjamo in arhiviramo slovenski film. V: Kinotečnik 18 (2018), št. 7/8, str. 8. Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije: 50 let: 1968–2018 : r azstava v parku pred Arhivom Republike Slovenije, 18. 10. 2018–marec 2019 (soavtor). Med kilometri dragocenega filmskega traku : R adio Slo venija, 1. pr ogram: oddaja Prvi na obisku, 12. 4. 2018 (intervjuvanec). Mojca TUŠAR Spor z Inf ormbirojem – k o belo čez noč postane črno: pismi Milene Mohorič predsedniku Mihi Marink u in II. k ongresu K omunistične partije Slo venije. [Elektr onski vir] V: Arhivalija meseca , junij, 2018. Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 43–89. Jedert VODOPIVEC Inventory and pr otection of phot ographs fr om the Julij F elaher collection. V : Atlanti 28 (2018), št. 1, str. 91–102 (soavtorica). Stanje dok umentov po 120 letih : študija primer a V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str.118–129. Nova arhivska zakonodaja in praksa: arhiviranje, hramba in upravljanje dokumen - tov za podjetja in ustanove . Maribor: Forum Media, 2018. (soavtorica). Application of the PIXE method t o or ganic objects. V : Book of abstr acts / 6th BS A, 6th Balk an S ymposium of Ar chaeometry 2018, Ljubljana, Slo venija, Sept ember 25. – 28., 201 8. – Ljubljana : Nar odni muzej Slo venije, 2018. – Str . [30]. (Soa vtorja Miloš Bu- dnar, Primož Pelicon) Usporedba struktur e u veza i papir a u V alvasorovoj Sla vi. V : Knjižica sažetaka / Susret konzervatora i restauratora arhivskog i knjižnog gradiva i umjetnina na papirju . 25. i. 26. runja 2018, Zagreb: Hrvatski državni arhiv, 2018, str. 34. Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo : r azstava v Gorišk em muzeju, 10. 4. 2018–september 2018 (soavtorica). 411 Letnik 42 (2019), št. 2 Srednjeveški knjižni spomeniki : oddaja Ars humana, 29. 1. 20 18, R adio Slo venija, program ARS (intervjuvanka). Vonj po starem mestu : dokumentarna oddaja, RTV 4, 2. 4. 2018 (intervjuvanka). Trajnost grafične dediščine na papirju : pr edavanje na Ak ademiji za lik ovno ume- tnost in oblikovanje, Ljubljana, 23. 5. 2018. Center za konserviranje in restavriranje knjig in papirja 1956–2016–2018 : pr eda- vanje ob odprtju r azstave "Pisna dediščina: k ako jo ohr anjamo in r estavriramo" v okviru muzejskih t orkovih v ečerov, or ganiziranih s str ani Gorišk ega muzeja, Vila Bart olomei v Solkanu, 10. 4. 2018. Bližnje srečanje srednjeveške listine s 3D tehnologijo : pr edavanje na 3. mednar o- dni konferenci e–ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 8. november 2018. Jure VOLČJAK Stanko Jeg lič (1906–1981): ži vljenje duho vnika v Ljudski r epubliki Slo veniji (LRS). V : Pr eddvor – podobe minulih časo v in ljudi. Pr eddvor: Občina, 2018, str . 334– 359. Zbirka gr bov v Ar hivu R epublike Slo venije.V: Blagoslo vljeni in pr ekleti: gr ad T urn v Potočah in njegovi zadnji lastniki. Kranj: Gorenjski muzej, 2018, str. 35–36. Šolstvo v Pr eddvoru do leta 1955.V : Pr eddvor – podobe minulih časo v in ljudi. Preddvor: Občina, 2018. str. 102–157. Celovec, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 7–21. Arhivy pr evoj mir ovnoj v ojny v gosudarstv ennyh i cer kovnyh ar hivah Slo venii = Fi rst W orld W ar ar chival r ecords in Slo venian public and chur ch ar chives. V : 1914– 1918: Meždunar odnyj ar hivnyj krug lyj st ol, 13–14 ijunja 2017 g., Moskv a. Moskv a: Mež- dunarodnyj K omitet Kr asnogo Kr esta: F ederalnoe ar hivnoe agentstv o, 2018, str . 18–20, 60–62. Vodnik po ar hivskem gr adivu 1. s vetovne v ojne. V : Arhivi 41 (2018), št . 1, str . 317–319. Trst, Ita lija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 22–27. Videm, Italija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 28–56. Preddvor – podobe minulih časov in ljudi: zbornik občine Preddvor . Pr eddvor: Ob- čina, 2018 (urednik). Pod cesarskim orlom: Šentrupert na Dolenjskem v času prve svetovne vojne: 1914– 1918: Miha Šimac. Ljubljana: Reitenburg, 2018 (recenzent). Goriški izobraženci skozi zgodovino . V No vi Gorici: Založba Uni verze, 2018 (r e- cenzent). Tine ZAVRŠNIK Zagotavljamo varnost hranjenega e–arhivskega gradiva : pr edavanje na 3. medna- rodni konferenci e–ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. november 2018. Luka ZUPANC Varstvo ar hivskega gr adiva izv ajalcev zdr avstvene deja vnosti, ki v sebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 23–33. Lilijana ŽNIDARŠIČ GOLEC Urbar ljubljans ke k omende iz leta 1738. V : Križanke. Ljubljana: Sr ednja šola za oblikovanje in fotografijo, 2018, str. 206–217. Politika Marije T erezije do ak atoličanov na ozemlju notr anjeavstrijskih dežel. V: Marija Terezija . Ljubljana: ZR C S AZU, Zgodo vinski inštitut Milk a K osa: Založba ZR C, 2018, str. 263–280. Izrazi k onfesionalne mobilnosti v zgodnjeno voveških virih za slo vensko ozemlje. V: Znanstv eni pos vet Družbena in identit etna mobilnost v slo venskem pr ostoru med po- znim sr ednjim v ekom in r azpadom habsburšk e monar hije, [Pr ešernova d vorana S AZU, 412 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Novi tr g 4, Ljubljana, 18. dece mber 2018]. Ljubljana: ZR C S AZU, Zgodo vinski inštitut Milka Kosa, 2018. str. 13. Zakladi podatk ov v ur barjih gr aščine T urn pod No vim gr adom od sr ede 17. do tridesetih let 19. st oletja. V : Preddvor – podobe minulih časov in ljudi . Pr eddvor: Občina, 2018, str. 84–100. Trst, Ita lija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 22–27. Videm, Italija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 28–56. Stiški urbarji iz 16. stoletja : oddaja Sledi časa, R adio prvi, 18. 2. 2018 (int ervju- vanka). Tanja ŽOHAR Sledi bit ke pri Jeleno vem Žlebu v virih in ja vnih r azpravah. V : Kronika 66 (2018), št. 3, str. 657–672 (soavtorica). Zakaj je leta 1941 gor ela R ašica?: por očilo nemšk e kriminalistične policije o par- tizanskem napadu pri Rašici. [Elektronski vir]. V: Arhivalija meseca , januar, 2018. Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 90–94. ZGODOVINSKI ARHIV CELJE Bojana ARISTOVNIK Arhivska dela vnica Srečanje s celjskimi rokodelci in snemanje d veh t ematskih fil- mov v Zgodo vinskem ar hivu Ce lje. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 2, str. 451–466 (soavtorica). V zaledju sošk e fr onte. Ljubljan a: Zgodo vinski ar hiv Ljubljana s partnerji, 2015– 2017 V: Kronika 66 (2018), št. 3, str. 153–155. Zdravstvo: Za pr eventivno in k urativno medicino. V : Dekade: šestdeseta: 1960– 1969 @Celje . Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 78–85. Pomen izobr aževanj za sodelo vanje med ustv arjalci s podr očja zdr avstva in pri- stojnimi arhivi v okviru arhivske javne službe. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 501–514. Borut BAT AGELJ Beograd, Sr bija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 90–98. Celjski hok ej : 70 let boje v za uspeh. Celje: Zgodo vinski ar hiv: Hok ejski klub ECE, 2018, str. 62. Dekade, Šestdeseta: 1960–1969 @Celje. Celje: Zgodo vinski ar hiv, 2018. str . 117 (urednik in avtor prispevkov). »Tempora mutantur et nos mutamur in illis« Historical overview of IC G. Interna- tional children's games: 50 years. Celje: Sports Association, 2018, str. 16–21. Iz C elja v s vet: zgodo vinski pr egled Mednar odnih iger šolarje v. V : Zgodovina za vse 25 (2018), št. 1, str. 118–126. Kult(ur)na posojilnica . Celje: Zgodo vinski ar hiv, 201 8 (ur ednik in a vtor prispe v- kov). Just beeing her e is enoug h! Slo venia's First Appear ances at the Wint er Ol ympics: Sinfo, Slovenian information, January–February 2018, str. 12–15. Anonimka k ot vir: pr ojekt Zgod ovinskega ar hiva Celje.V : Mejniki in zgodovina: ve- lika zgodovina skozi oči majhnega človeka: zbornik po vzetkov Z veza zgodo vinskih dru- štev Slo venije. Zbor ovanje 39. Ljubljana: Z veza zgodo vinskih društ ev Slo venije, 2018, str. 23–24. Bojan HIMMELREICH Pomanjkanje pr ehrane med 1. s vetovno v ojno v Celju. V : Lakota in pomanjkanje: slovenski primer . Ljubljana, 2018, str. 147–165. 413 Letnik 42 (2019), št. 2 Ohranite zv ezdo pet okrako. Družbenopolitične or ganizacije. V : Dekade: šestdese- ta: 1960–1969 @Celje . Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 39–45. V permanentni krizi. K ultura. V: Dekade: šestdeseta: 1960–1969 @Celje. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 88–95. Sonja JAZBEC Uspeh z združe nimi močmi. V : Dekade: šestdeseta: 1960–1969 @Celje. Celje: Zgo- dovinski arhiv Celje, 2018, str. 10–21. Vesna KOČEVAR Velika šolsk a r eforma, V zgoja in izobr aževanje. V : Dekade: šestdeseta: 1960–1969 @Celje. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 66–69. Dekade: sedemdeseta 1970–1979, Celje. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 314–316. Jože KRANJEC Sodelovanje prist ojnega ar hiva in imetnik a ar hivskega gr adiva na primeru podje- tja V egrad Velenje. [Elektronski vir] V: Moderna arhivistika 1 (2018), št . 2, str. 409–426. Celjsko k analizacijsko omr ežje po letu 1941. V : Celjsko podzemlje: kanalizacija v Celju od antike do danes. Celje: Zgodo vinski ar hiv Celje, P okrajinski muzej Celje, V O–KA, 2018, str. 49–77. Kriza, zast oj in gospodarsk a r eforma. Gospodarstv o. V : Dekade: šestdeseta: 1960– 1969@Celje. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 50–61. Anja PRŠA Okrajno postane občinsk o v no vi sodni palači. V : Dekade: šestdeseta: 1960–1969@ Celje. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 26–32. Sodelovanje pri stojnega ar hiva in imetnik a ar hivskega gr adiva na primeru podje- tja V egrad Velenje. [Elektronski vir] V: Moderna arhivistika 1 (2018), št . 2, str. 409–426. Hedvika ZDOVC Prizadevanja za higienizacijo mesta od 2. polo vice 19. st oletja do 1941. V : Celjsko podzemlje: kanalizacija v Celju od antike do danes: Zgodo vinski ar hiv Celje, P okrajinski arhiv Celje, 2018, str. 26–47. Skrb za ja vno zd ravstvo v f ondih upr ave na območju Zgodo vinskega ar hiva Celje od druge polovice 19. stoletja do 1941. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 143–155. Uspeh z združe nimi močmi. V : Dekade: šestdeseta 1960–1969 @ Celje . Celje: Zgo- dovinski arhiv Celje, 2018, str.10–21. Obseg in količina kot element opisa popisne enote arhivskega gradiva : pr edavanje na 3. mednarodni konferenci e–ARH.si: ESS 2016–2020, Ljubljana, 7. november 2018. Aleksander ŽIŽEK Mi, lončarski mojstri in pomočniki v tr gu Ljut omer. V : Zgodovina za vse 25 (2018), št. 2, str. 5–18. Arhivska dela vnica Srečanje s celjskimi rokodelci in snemanje d veh t ematskih fil- mov v Zgodo vinskem ar hivu Ce lje. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 2, str. 451–466 (soavtor). Mestni ar hiv postane Zgodo vinski. V : Dekade: šestdeseta 1960–1969 @ Celje . Ce- lje: Zgodovinski arhiv Celje, 2018, str. 100–105. POKRAJINSKI ARHIV KOPER Zdenka BONIN Starejše ar hivsko gr adivo o zd ravstvu hr anjeno v P okrajinskem ar hivu K oper, s poudarkom na zgodo vini ubožnih ustano v od. 13. do začetk a 20. st oletja . V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 63–94. 414 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Koprska r odbina Grisoni in njene sor odstvene po vezave / Il casat o Grisoni e i suoi leg ami di P arentela, V : Knjižnica Grisoni. Knjige, kultura in pretok znanja v Kopru ter severnem Jadranu med 18. In 19. stoletjem / La Bibliot eca Gri soni. Libri, cultur a e cir co- lazione del saper e a Capodistr ia e nell'alt o A driatico tr a Sett e e ott ocento, Mednarodni znanstveni posvet/ Convegno scientifico internazionale, Italija nsko sr edišče Car lo Combi / Centro Italiano Carlo Combi, Koper / Capodistria, 2018, str. 40–41. L'importanza del patrimonio scritt o di Capodistria come monument o cultur ale / P omen k oprske pisne dediščine k ot k ulturnega spomenik a, V : Umetnost istrskih mest : zbornik po vzetkov simpozija Slo venskega umetnostno zgod ovinskega društv a, K oper, 2018. Nataša Budna K odrič: K orespondenca Jožefine in Fidelija T erpinc (1825–1858). V: Viri 41, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2018. Oskrbovanje s k ožami v se verozahodnih istrskih mestih. V: Zbornik 2. međuna- rodnog znanstv enog sk upa Ista rsko gospodarstv o jučer i sutr a, ki je bil v soor ganizaciji Državnega ar hiva u P azinu, S veučilišta Jurja Dobrile u Puli ( Juraj Dobrila University of Pula) in S veučilišta Ca 'Foscari u V eneciji (Ca'Foscari University of Venice ) v P azinu in Puli od 24.–26. novembra 2016. Nada ČIBEJ Pokrajinski ar hiv K oper. V: Svetilnik: kulturni občasnik za mlade zanesenjake XI (2018), št. 3, str. 10. Grisoni v letu E vropske k ulturne dediščine V: Svetilnik: kulturni občasnik za mla- de zanesenjake XII (2018), št. 1, str. 7. Oj mati, mamca, pošljit e me po v odo, zanimivosti iz knjige V oda – vir ži vljenja Pokrajinskega ar hiva K oper. V: Svetilnik: kulturni občasnik za mlade zanesenjake XII (2018), št. 2, str. 7. Sodelovanje s prist ojnim ar hivom in oddaja ar hivskega gr adiva v ar hiv, V : Zbirka rokov hrambe , pog lavje 1.7, Založba F orum Media, Ljubljana, december 201 8, str . 14–16. Delovno pr avo, zdravstveno in socialno za varovanje. V : Zbirka rokov hrambe , po- glavje 4, Založba Forum Media, Ljubljana, december 2018, str. 103–160. Ustvarjalci ar hivskega gr adiva. V : Priročnik Nova arhivska zakonodaja in praksa , poglavje 3.2, Založba Forum Media, Ljubljana, september 2018. Upravljanje dok umentarnega gr adiva in njego va hr amba v upr avnem poslo vanju organov ja vne upr ave, V : Priročnik Nova arhivska zakonodaja in praksa , pog lavje 3.3.11, Založba Forum Media, Ljubljana, september 2018. Upravljanje dok umentarnega gr adiva in njego va hr amba pri izv ajalcih z ja vnim Pooblastilom. V : Priročnik Upravljanje z dokumentarnim in arhivskim gradivom . Založba Forum Media, Ljubljana 2018. Mirjana KONTEST ABILE ROVIS Učiteljišče P ortorož–Koper od ustano vitve leta 1947 do ukinitv e leta 1968. V : Kronika 66 (2018), št. 3, str. 113 ̶ 126. Urejeno poslo vanje z dok umentarnim gr adivom. V : Javni sektor , sept ember 2018, str. 2–5. Vzgojno–izobraževalni za vodi. V : Zbirka rokov hrambe , pog lavje 2.3, Založba F o- rum Media, Ljubljana, december 2018, str. 35–69. Klasifikacijski načrt ozir oma načrt za r azvrščanje dok umentacije po v sebini, V : Priročnik Nova arhivska zakonodaja in praksa , pog lavje 3.3.5, Založba F orum Media, Lju- bljana, september 2018. Politično–ekonomske implik acije vzposta vljanja jugoslo vanske zahodne meje v obdobju v ojaških ok upacijskih con (1947–1954). V : Nećakov zbornik. Procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja. Filozofska fakulteta, 2018, str. 643–659. Deborah ROGOZNICA Koprska r odbina Grisoni in njene sor odstvene po vezave / Il casat o Grisoni e i suoi leg ami di P arentela, V : Knjižnica Grisoni. Knjige, kultura in pretok znanja v Kopru ter 415 Letnik 42 (2019), št. 2 severnem Jadranu med 18. In 19. stoletjem / La Bibliot eca Gri soni. Libri, cultur a e cir co- lazione del saper e a Capodistr ia e nell'alt o A driatico tr a Sett e e ott ocento, Mednarodni znanstveni posvet/ Convegno scientifico internazionale, Italija nsko sr edišče Car lo Combi / Centro Italiano Carlo Combi, Koper / Capodistria, 2018, str. 40–41. L'importanza del patrimonio scritt o di Capodistria come monument o cultur ale / P omen k oprske pisne dediščine k ot k ulturnega spomenik a, V : Umetnost istrskih mest : zbornik po vzetkov simpozija Slo venskega umetnostno zgod ovinskega društv a, K oper, 2018. POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR Ivan FRAS Preuzimanje, stručna obr ada i k orišćenje ar hivske gr ađe: "Maribor 2012" E vrop- ska pr estolnica k ulture. V : Knjiga sažetaka = Book of A bstracts. Beogr ad: Ar hivističko društvo Srbije. 2018, str. 21. Spoštovane udeleženk e in udeleženci! V : Dostop do arhivskega gradiva in njegova uporaba: knjiga povzetkov = Access and use of archival records: book of abstracts . Mari- bor: Pokrajinski arhiv. 2018, str. 9. Občina R adenci = The Municipality of R adenci. Mursk a Sobota: Ar go, društv o za humanistična vprašanja, 2018. Dostop do ar hivskega gr adiva in njego va upor aba: knjig a po vzetkov = A ccess and use of archival records: book of abstracts. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2018 (urednik). Gradivo za zgodovino Maribora . F ras, Iv an. Maribor: P okrajinski ar hiv, 1975 (od- govorni urednik). Moderna ar hivistika: časopis ar hivske t eorije in pr akse [Spletna izd.] Maribor: Pokrajinski arhiv, 2018 (glavni urednik). Nina GOSTENČNIK Dr. Alojzij Ju van – drugič na čelu mariborsk e mestne občine (1935–1941). [Sple- tna izd.] V: Acta Histriae 26 (2018), št. 1, str. 181–206. Fond Železarna R avne 1838–1 994: ar hivsko gr adivo v P okrajinskem ar hivu Ma- ribor = R avne St eelworks f onds at the R egional ar chives Maribor = Bestände im R egio- nalarciv Mar burg / Maribor über das Stahkw erk R avne. V : The cultural heritage in the geosciences, mining and metallurgy = Geološka, rudarska in metalurška kulturna dedi - ščina: libraries, archive, museums = knjižnice, arhivi, muzeji : book of abstr acts, 14th In- ternational ERB E–Symposium, R avne na K oroškem, Slo venia, 4th – 9th June 2018 = 14. mednarodni simpozij ERBE. R avne na K oroškem: Društv o Slo venska pot k ulture železa. 2018, str. 46, 116, 183. Hidroelektrarna Fala: 100 let zelene energije : r azstava: Knjižno in Lik ovno r azsta- višče Univerzitetne knjižnice Maribor, 8. maj – 4. junij 2018 (soavtorica razstave). Jugoslavija prihaja: kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem : r azstava: A vla Filozof ske f akultete, Uni verze v Mariboru, K oroška cesta 160, Maribor , 4. – 14. december 2018; r azstavišče Ar chivum, Pokrajinski ar hiv Maribor , Gla vni tr g 7, Maribor , 19. december 2018 – 30. mar ec 2019 (soavtorica razstave). Main char acteristics of Businness Ar chives and their use in Slo venia : [pr edava- nje na mednar odnem pos vetovanju 7. T ag der Unt ernehmensgeschichte Ar chiv, Geschi- chte und Datenschutz, Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, 10. April 2018. Prelomni dogodki leta 1918 : mednar odni znanstv eni simpozij : Maribor , 4. – 6. december 2018 , Amfit eater, Filozof ska f akulteta, Uni verza v Mariboru, K oroška cesta 160, Maribor. Dostop do ar hivskega gr adiva in njego va upor aba: knjig a po vzetkov = A ccess and use of ar chival r ecords : book of abstr acts. Maribor: P okrajinski ar hiv, 2018 (ur ednica, prevajalka). Gradivo za zgodovino Maribora . Maribor: Pokrajinski arhiv, 1975 (urednica). 416 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Moderna ar hivistika: časopis ar hivske t eorije in pr akse. [Spletna izd.] Maribor: Pokrajinski arhiv, 2018 (glavna urednica). Piranske notarske pergamentne listine . Del 1, Pr edbeneško obdobje 1173–1283. Koper: Pokrajinski arhiv, 2010–. Zv. <1–> (prevajalka). Jugoslavija prihaja: kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in dru - gje na slovenskem Štajerskem in Koroškem. Maribor: P okrajinski ar hiv, 2018 ( grafična oblikovalka). Mojca HORVAT Mladi in identiteta : zbornik po vzetkov. [Spletna izd.]: Za vod R epublike Slo venije za šolstvo. 2018, str. 19–20. Gradec, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 57–60. Arhivi – zakladnice spomina: potujoča r azstava slovenske arhivske dediščine 25. 1.–30. 4. 2018 (Mestni muzej Kršk o); 8. 6.–20. 6. 2018 (Gr adska i s veučilišna knjižnica Osijek); 9. 11.–23. 11. 2018 (Muzej Sarajeva, Brusa Bezistan, Sarajevo). Jure MAČEK Razvoj ob veznega šolstv a na K oroškem od os voboditve do začetk a pet desetih let 20. stoletja. V: Časopis za zgodovino in narodopisje 89 (2017), zv.1/2, str. 125–166. Mariborske osebnosti. V : Zbir ka Ži vljenja in dela, Biogr afske študije, 16, 12). Lju- bljana: ZRC SAZU, Založba ZRC. 2018, str. 163–176. Jugoslavija prihaja: kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem : r azstava: A vla Filozof ske f akultete, Uni verze v Mariboru, K oroška cesta 160, Maribor , 4. – 14. december 2018; r azstavišče Ar chivum, Pokrajinski ar hiv Maribor , Gla vni tr g 7, Maribor , 19. december 2018 – 30. mar ec 2019 (soavtor razstave). Sabina LEŠNIK Jugoslavija prihaja: kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem : r azstava: A vla Filozof ske f akultete, Uni verze v Mariboru, K oroška cesta 160, Maribor , 4. – 14. december 2018; r azstavišče Ar chivum, Pokrajinski ar hiv Maribor , Gla vni tr g 7, Maribor , 19. december 2018 – 30. mar ec 2019 (soavtorica razstave). Vodni st olp v Mariboru in gr adnja hidr oelektrarn na Dr avi: 50 let od d viga v o- dnega st olpa leta 1968: r azstava v r azstaviščih Ar chivum in P er gr adus, 21. december 2017 – 30. april 2018. Predstavitev r azstave V odni st olp v Mariboru in gr adnja hidr oelektrarn na Dr avi – 50 let od d viga v odnega st olpa leta 1968: pr edstavitev na simpoziju Pr elomna obdo- bja, 21. marec 2018, v Knjižnici Janka Glazerja Ruše. Lučka MLINARIČ Dostop do ar hivskega gr adiva in njego va upor aba: knjig a po vzetkov = A ccess and use of ar chival r ecords : book of abstr acts. Maribor: P okrajinski ar hiv, 2018 (pr evajalka). Leopold MIKEC AVBERŠEK Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse. [Spletna izd.] Maribor: P o- krajinski arhiv, 2018 (urednik). Miroslav NOVAK Vrijeme k ao element za odr eđivanje sadržaja i k onteksta ar hivskog gr adiva. V : Arhivska praksa 21 (2018), št. 1, str. 253–272. Upravljanje občutlji vih podatk ov in ar hivska inf ormativna pomag ala. V : Atlanti 28 (2018), št. 2, str. 33–41. Fasetni model oblik ovanja naslo vov popisnih enot . [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 2, str. 385–406. 417 Letnik 42 (2019), št. 2 O r elacijah med fizičnim, digitalnim in digitalizir anim ar hivskim gr adivom = About the r elations betw een ph ysical, digital and digitized ar chival r ecords. V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno ude- ležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobr aževanje. Maribor: Alma Mat er E uropea – ECM, 2018, str. 81–90. Fasetni model oblik ovanja naslo vov popisnih enot = F acet model of designing titles f or unitas description. V : Dostop do arhivskega gradiva in njegova uporaba: knjiga povzetkov = Access and use of archival records: book of abstract s. Maribor: P okrajinski arhiv. 2018, str. 32. Preuzimanje, stručna obr ada i k orišćenje ar hivske gr ađe: "Maribor 2012" – Evropska pr estolnica k ulture. V : Knjiga sažetaka = Book of Abstracts . Beogr ad: Ar hivi- stičko društvo Srbije. 2018, str. 21. Short presentation : prispe vek na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "From archival theory to modern archival practice", 6. May 2018, Muscat, Oman. Technical requirements and solutions for intermediate records repository: basic is - sues, archival professional solutions and standards : prispe vek na 4th T raining course of archivists in Muscat "F rom ar chival theory t o modern ar chival pr actice", 7. Ma y 2018, Muscat, Oman. Technical requirements and solutions for intermediate records repository : prispe- vek na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "F rom ar chival theory t o modern archival practice", 6. May 2018, Muscat, Oman. Moderna arhivistika: časopis arhivske teorije in prakse. [Spletna izd.] Maribor: P o- krajinski arhiv, 2018 (urednik). Zdenka SEMLIČ RAJH Vrednovanje ar hivske gr ađe k od stv aralaca na osno vu standar da ISO 15489–1: 2016. V: Arhivska praksa 21 (2018), št. 1, str. 11–31. Standard ISO 15489–1:2016 in vr ednotenje: k aj prinaša no vi standar d = Stan- dard ISO 15489 –1:2016 and appr aisal : w hat is new . V : Arhivi v službi človeka – človek v službi arhivov , 6. znanstv ena k onferenca z mednar odno udeležbo Za člo veka gr e: izzi vi za znanost in izobraževanje. Maribor: Alma Mater Europea – ECM, 2018, str. 43–51. Gradec, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 1, str . 61–73. The mechanisms of r ecords de scription using scopeAr chiv : basic issues and ar- chival pr ofessional solutions based on standar ds IS ADg, IS AAR (CPF), ISDF , ... inde xing : prispevek na 4th T raining course of ar chivists in Muscat "F rom ar chival theory t o mo- dern archival practice", 7. May 2018, Muscat, Oman. The mechanisms of r ecords de scription using scopeAr chiv prispe vek na 4th T ra- ining course of ar chivists in Mu scat "F rom ar chival theory t o modern ar chival pr actice", 6. May 2018, Muscat, Oman. Atlanti. Maribor: Ar hive Centr e f or Pr ofessional and T echnical Pr oblems, 1991– (urednica). Sejni zapisniki občinsk ega odbor a Mestne občine Maribor: 1862–1863: kritična objava ar hivskih dok umentov. V : Gradivo za zgodovino Maribora , zv . 43. Maribor: P okra- jinski arhiv, 2018 (urednica, prevajalka). Arhitekt Jan V ejrych: a vtor Nar odnega doma v Mariboru. Maribor: P okrajinski arhiv, 2018 (prevajalka). Vinko SKITEK Slovenska K oroška 1917: med fr onto in zaledjem: med fr onto in zaledjem. V : Stu- dia Historica Slovenica : časopis za humanistične in družboslo vne študije. [Spletna izd.] 2018, letn. 18, št. 3, str. 775–810. Mislinjska železarna v začetk u 19. st oletja = Mislinja ir on w orks at the beginning of the 19 th century = Das Eisen werk Mislinja (Missling) anf ang des 19. Jahr hunderts. V : The cult ural her itage in the geosciences, mining and metallur gy = Geološk a, rudarsk a in metalurška k ulturna dediščina : libr aries, ar chive, museums = knjižnice, ar hivi, muzeji: 418 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 book of abstr acts, 14th Int ernational ERBE–S ymposium, R avne na K oroškem, Slo venia, 4th – 9th June 2018 = 14. mednar odni simpozij ERBE. R avne na K oroškem: Društv o Slovenska pot kulture železa. 2018, str. 79, 145, 218. Političnoupravni r azvoj Črne z ok olico od sr ednjega v eka napr ej. V : Črna na Koro - škem = Schwarzenbach. Črna na Koroškem: Občina. 2018. Cerkvenoupravni r azvoj Črne z ok olico. V : Črna na K oroš kem = Schwarzenbach . Črna na Koroškem: Občina. 2018. Oznanilne knjig e župnij v 19. st oletju na območju jugo vzhodne K oroške. V : Sta- rejši mediji slovenske književnosti: rokopisi in tiski . Ljubljana: Znanstv ena založba Filo- zofske fakultete. 2018. Jugovzhodna K oroška v tr etjem r ajhu: znanstv ena monogr afija. V : Zbirka Studia historica Slovenica 16. Maribor: Znanstv enoraziskovalni inštitut dr . F ranca K ovačiča, 2018. Popis ar hivov župnij dek anije Dr avograd–Mežiška dolina, (Obzorja K oroške, 2). Ravne na Koroškem: Zgodovinsko društvo za Koroško, 2018 (urednik). Preganjanje duhovnikov na Koroškem leta 1918 : mednar odnim znanstv eni sim- pozij Prelomni dogodki leta 1918, Maribor, 4. – 6. december 2018. Jugoslavija prih aja : k ako se je od vila pr evratna doba 1918/19 v Mariboru in dru- gje na slo venskem Štajersk em in K oroškem. Maribor: P okrajinski ar hiv, 2018 (r ecen- zent). Gordana ŠÖVEGEŠ LIPOVŠEK ŠÖVEGEŠ LIPO VŠEK, Gor dana. Spolne bolezni v Mariboru in ok olici na podlagi matičnih knjig splošne bolnišnice Maribor v času med obema v ojnama. V : Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 209–215. Budimpešta, Madžarsk a. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 1, str 74–85. Budimpešta, Madžarsk a V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št. 1, str. 86–87. Simona VELUNŠEK Jugoslavija prihaja: kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem : r azstava: A vla Filozof ske f akultete, Uni verze v Mariboru, K oroška cesta 160, Maribor , 4. – 14. december 2018; r azstavišče Ar chivum, Pokrajinski ar hiv Maribor , Gla vni tr g 7, Maribor , 19. december 2018 – 30. mar ec 2019 (soavtorica razstave). Boštjan ZAJŠEK Gradec, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018), št . 2, str . 88–89. Mariborski Nemci leta 1918: mednar odnim znanstv eni simpozij Pr elomni do- godki leta 1918, Maribor, 4. – 6. december 2018. Jugoslavija prihaja: kako se je odvila prevratna doba 1918/19 v Mariboru in drugje na slovenskem Štajerskem in Koroškem : r azstava: A vla Filozof ske f akultete, Uni verze v Mariboru, K oroška cesta 160, Maribor , 4. – 14. december 2018; r azstavišče Ar chivum, Pokrajinski ar hiv Maribor , Gla vni tr g 7, Maribor , 19. december 2018 – 30. mar ec 2019 (soavtor razstave). Jugoslavija prihaja: k ako se je od vila pr evratna doba 1918/19 v Mariboru in dru- gje na slo venskem Štajersk em in K oroškem. Maribor: P okrajinski ar hiv, 2018 (a vtor, prevajalec, lektor). Mariborski Nemci leta 1918: mednar odnim znanstv eni simpozij Pr elomni do- godki leta 1918, Maribor, 4. – 6. december 2018. Moderna ar hivistika: časopis ar hivske t eorije in pr akse [Spletna izd.] Maribor: Pokrajinski arhiv, 2018 (urednik). Dostop do ar hivskega gr adiva in njego va upor aba: knjig a po vzetkov = A ccess and use of ar chival r ecords: book of abstr acts. Maribor: P okrajinski ar hiv, 2018 (pr evajalec). 419 Letnik 42 (2019), št. 2 POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA Ivanka URŠIČ Ivanka Uršič: Iz zapuščine Marjana Or la. V : Glasilo Občine Šempeter–Vrtojba VIII, št. 1, Šempeter pri Gorici, marec 2018, str. 32. Ivanka Uršič: Dr . Ant on Prijat elj, str okovnjak medicine dela. V : Arhivi 41 (2018), št. 1, str. str. 195–207. Ivanka Uršič: Pr ostovoljno g asilsko društv o K omen (1948–2018). V : Koledar Go- riške Mohorjeve družbe za leto 2019 . Gorica 2018, str. 169–172; Jurij ROSA Društva na zahodni Banjški pl anoti sk ozi čas. V : Zahodna Banjška planota skozi čas. Koper, 2018, str. 239–272. Jurij R osa: Ar hivski f ond ‘’k osovelovcev’’ v P okrajinskem ar hivu v No vi Gorici. V:Arhivi 41 (2018), št. 2, str. 495–500. ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ Tamara JACOUB PRIMC »Preiskovanje k aznivih dejanj zoper k ulturno dediščino k ot najbolj pr efinjeno obliko kriminalit ete, boj zoper njo t er pr avni okviri v arovanja k ulturne dediščine s po- udarkom na ar hivskem gr adivu«. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 1, str. 17–36. Aleš JAMBREK Nadzorstveno r estriktivna funk cija t ožilstva in tajne službe na območju Ptuja in Ormoža, str . 32 1–350. V : Ptuj v 20. stoletju : zbornik ob 125–letnici ptujsk ega muzeja. Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 2018. Wrmberch, Wurmberg, Vurberk – nemirna zgodovina gradu in gospostva od na - stanka do bomb(astič)nega uničenja : k atalog k r azstavi ob 780. obletnici najstar ejše omembe Vurberka. Ptuj: Zgodovinski arhiv, 2018 (soavtor). Dejan ZADRAVEC Močna pekovska obrt na Ptuju. V: Ptujčan 24 (2018), št. 1, str. 20. Finančne težave pekov. V: Ptujčan 24 (2018), št. 2, str. 23. Od pekarne do trgovine. V: Ptujčan 24 (2018), št. 3, str. 27. Rojstna hiša očeta generala Maistra. V: Ptujčan 24 (2018), št. 4, str. 25. Podajanje hiške kot vroč kostanj. V: Ptujčan 24 (2018), št. 6, str. 25. Urarji, pušk arji in utrje vanje nemštv a: domo vanje ptujskih pušk arjev ali kr atka zgodovina hiše na Prešernovi ulici 1. V: Ptujčan 24 (2018), št. 7/8, str. 23. Vidnejši meščani na Prešernovi 2. V: Ptujčan 24 (2018), št. 9, str. 22. Prva k avarna na Ptuju?: Heillingerje va hiša iz 16. st oletja ali kr atka zgodo vina hiše na Prešernovi ulici 3. V: Ptujčan 24 (2018), št. 11, str. 14. Hiša tudi v francoskih rokah. V: Ptujčan 24 (2018), št. 12, str. 18. »Počivajte v miru!« : nagrobniki s starega ptujskega mestnega pokopališča . Ptuj: Mestna občina Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj, Ormož: Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2018. Wrmberch, Wurmberg, Vurberk – nemirna zgodovina gradu in gospostva od na - stanka do bomb(astič)nega uničenja : k atalog k r azstavi ob 780. obletnici najstar ejše omembe Vurberka. Ptuj: Zgodovinski arhiv, 2018 (soavtor). Katja ZUPANIČ »Slike, ki se pr edstavljajo so pa tak o kr asne, da jih je v eselje g ledati«: začetki kinematografa v Ormožu. V : Zgodovinski zapisi XV/2018, Zgo dovinsko društv o Ormož, 2018, str. 71–76. 420 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 »Kino je v edno dobr a ideja: 12 0 let od prv e kinopr edstave na Ptuju, pr egledna razstava, september 2017«. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 593–596. ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Žarko BIZJAK Enotna klasifik acija f ondov in zbir k slo venskih ja vnih ar hivov. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 2, str. 353–364. Zgodovina ar hiva – sedmo des etletje: 1958–1968 Ser gij Vilf an in Malefične s vo- boščine Ljubljančanov. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca , julij, 2018. Elizabeta ERŽEN PODLIPNIK Delovne pr akse Zgodo vinskega ar hiva Ljubljana z ustv arjalci na podr očju vzgoje in izobr aževanja: delo vanje ar hivske ja vne službe na podr očju vzgoje in izobr aževanja enot v Ljubljani in Šk ofji Loki. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 2, str. 427–444 (soavtorica). Kraljestvo Sr bov, Hrv atov in Sl ovencev, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918– 1920). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 21–23. Novi pr azniki, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodo- vinski arhiv, 2018, str. 24–26. Triumfalni spr ejem r egenta Alek sandra v Slo veniji, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 27–29. Jože GLAVIČ Fran Iv anetič, V ihra v ojne… a ži vljenje t eče dalje, V : 1918, ali nam prineseš MIR?: Dolenjska in Dolenjci med prvo vojno. Novo mesto, Dolenjski Muzej, 2018, str. 63–66. Hana HABJAN Delovne pr akse Zgodo vinskega ar hiva Ljubljana z ustv arjalci na podr očju vzgoje in izobr aževanja: delo vanje ar hivske ja vne službe na podr očju vzgoje in izobr aževanja enot v Ljubljani in Šk ofji Loki. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 2, str. 427–444 (soavtorica). Habjan, Hana: V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodo- vinski arhiv, 2018 (povzetek, besedilo zgibanke, prevajalka). Habjan, Hana: Družbenozgodo vinski r azvoj No vega tr ga v Ljubljani v drugi po- lovici 18. st oletja: 41. pr edavanje – 17. 5. 2018: prispe vek na k onferenci 2018. V : Bilten [Elektronski vir] Ljubljana: Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja. Mira HODNIK Zgodovina ar hiva – enajst o desetletje: 1998–2008, P opularizacija ar hivskega gradiva R udnika ži vega sr ebra Idrija. [Elektr onski vir] V : Arhivalija meseca , no vember, 2018. »Naj poči va v miru« V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 6–9. Svobodni drža vljani SHS (29. 10. 1918–1. 12. 1918), V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 10–13. »Zmagovita Ita lija prinaša mir in s vobodo« V : Slovenci, začenjajo se novi časi… (1918–1920). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. str. 14–17. Prevzemanje ar hivskega gr adiva zdr avstvenih ustano v na primeru P sihiatrične bolnišnice Idrija. V: Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 233–243. Dunaj, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018) št . 1, str . 123–125. Iztok HOTKO Ivan Stopar, Otočec, Grajski biser na zeleni Krki. V: Rast (2018), št. 1, str. 54–61. 421 Letnik 42 (2019), št. 2 Krka kot jo vidi geodet–fotograf. V: Rast (2018), št. 1, str. 38–43. Ivan St opar: Otočec, Grajski biser na zeleni Krki . No vo mest o: Kr ka, 2018 (ur ednik). Marija KOS Zgodovina ar hiva – osmo dese tletje: 1968–1978, R eorganizacija, no vo poimeno - vanje in novo vodstvo arhiva. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca , avgust, 2018. Marjana KOS Zgodovina ar hiva – četrt o dese tletje : 1928–1938 Gr adnja k opališča Ilirija . [Elek- tronski vir] V: Arhivalija meseca , april, 2018. Dunja MUŠIČ Jezikovni (pr e)boj. V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 33–35. Slovenski nar od na pr epihu. V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920). Lju- bljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 30–32 Nemirna K oroška. V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str.18–20. Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodo vinski ar hiv, 2018, str. 62–64 (prevajalka). Kaj hr ani ar hiv na gr adu Grm? V : Novo mesto: piše prihodnost že 650 let : g lasilo MO NM (2018), št. 2, str. 34. Zgodovina ar hiva – de veto des etletje: 1978–1988, Arhivsko gr adivo vzgoje in Iz- obraževanja. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca, september 2018. Arhiv – zakladnica preteklosti. V: Belokranjec XXI (2018), št. 6, str. 26–27. Za v as r azkrivamo: P estra ponudba na Gla vnem tr gu. V : Glasilo Krajevne skupnosti Center Novo mesto (2018), št. 1, str. 17. Za v as r azkrivamo: P oročilo o pr egledu dogr aditve planinsk ega doma na Mirni gori. V: Belokranjec XXI (2018), št. 12. Dunaj, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018) št . 1, str . 132–125. Mitja SADEK Poročilo o upr avljanju ribnišk ega ar hidiakonata (1633–1638). V : Kronika 66 (2018), št. 3, str. 461–478. Poročilo z mednar odne ar hivske šole v P arizu (S TIA): V : Arhivi 41 (2018), št . 1, str. 299–303. Zgodovina ar hiva – d vanajsto desetletje: 2008–2018. P opisnice pr ebivalstva Slo- venije (1830–1931). [Elektronski vir]V: Arhivalija meseca, december 2018. Jože SUHADOLNIK Zgodovina ar hiva – tr etje deset letje: 1918–1928, F abjančičeva knjig a ljubljanskih hiš in njih stanovalcev. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca, marec 2018. Hramba, mat erialno v arovanje, digitalizacija, upor aba in dost op do ar hivskega gradiva zbir k F ototeka in Načr ti. [Elektr onski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št . 1, str. 57–72. Judita ŠEGA Člani, ki so delo vali v odborih Muzejsk ega društva Škofja Loka (1937–2017). V: Loški razgledi 64 (2018), str. 1–12. Od kr one do di narja, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 36–39. Nevarni ples nalezlji vih bolezni, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 40–43. Obisk špansk e gospe, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 44–46. 422 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 Od v ojne zaznamo vani, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljublja- na: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 47–49. Ostal je le spomin, V : Slovenci, začenjajo se novi časi…(1918–1920 ). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2018, str. 50–52. Zgodovina ar hiva – deset o des etletje: 1988–1998, Ar hivsko gr adivo društ ev in zvez: Venerina pot v Škofji Loki. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca, oktober 2018. Dunaj, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018) št . 1, str.123-125. Tatjana ŠENK Zgodovina ar hiva drugo desetletje: 1908–1918, Slo venska priseg a merilca vina. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca, februar 2018. Zgodovina ar hiva – šest o deset letje: 1948–1958 Ser gij Vilf an in začetki ar hivske fototeke. [Elektronski vir] V: Arhivalija meseca, junij 2018. Barbara ŽABOT A Dunaj, A vstrija. V : Evidentiranje arhivskega gradiva v tujini 14 (2018) št . 1, str . 126–148. Janez W eiss, ur .: Pr otestantizem v Metliki 1559 – 1617: ob 400–letnici zago vora zadnjih pr otestantov mesta Metlik e. Publik acija r azstave. Metlik a: Belokr anjski muzej, 2017, 28 strani. V: Kronika 66 (2018), št. 2, str. 307–309. Janž Khisl z »Mrzleg a studenca«. Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl . Kr anj 2018, str. 16–37. NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA Marija ČIPIĆ REHAR World W ar I Unif orms as a costume in the Chor eography of F olklore dance gr oup Klas Horjul. V : Uniformiranost: zbornik mednarodnega simpozija 19.–20.10. 2018 . Mari- bor: Pokrajinski muzej, 2018, str. 81–87. Škofijski ar hivi v Slo veniji v času druge polo vice 20. in začetk u 21. st oletja.. V : Atlanti 28 (2018), št. 1, str. 179–185. France M. DOLINAR Anton Martin Slomšek: (1800–1862) . Ljubljana: Družina, 2018. Brigido, Mihael. V : Novi Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: Založba ZR C, 2018, zv. 3: Ble–But, str. 375–378. Buchheim, Ot o F riderik. V : Novi Slovenski biografski leksikon . Ljubljana: Založba, ZRC, 2018, zv. 3: Ble–But, str. 434–436. Friderik Irenej Baraga (1797–1868) . Ljubljana: Družina, 2018. Lojze Grozde : (1923–1943) . Ljubljana: Družina, 2018. Prosite in se vam bo dalo (Mt 7,7): molitve za kanonizacijo naših blaženih in Božjih služabnikov . Ljubljana: Družina, 2018 (urednik) . Slovenci še v edno nimamo "čist o s vojega" s vetnika : o s vetih na Slo venskem.v: Cerkev danes 52 (2018), št. 5, str. 15–18. Slowenen und Kr oaten in W ürttemberg im 16. Jahr hundert. V : Religiös motivierte Migrationen zwischen dem östlichen Europa und dem deutschen Südwesten vom 16. bis zum 19. Jahrhundert , (V eröffentlichungen der K ommission für geschichtliche Lande- skunde in Baden–Württemberg, Bd. 219). Stuttgart: W. Kohlhammer. 2018, str. 25–36. Golob, Nataša, Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti. Arhiv Republike Slo - venije, (Bibliot eka, Manuscripta et fr agmenta, 17, 1). Ljublj ana: Slo venska ak ademija znanosti in umetnosti: Arhiv Republike Slovenije, 2018 (recenzent). Janez E vangelist Kr ek – st o let pozneje (1917–2017) V : Znanstvena knjižnica 64. Ljubljana: Teološka fakulteta, 2018 (recenzent). Stičišče religijskih svetov: družbeni in politični vidiki ekumenizma na Slovenskem 423 Letnik 42 (2019), št. 2 = Religious encounters: societal and political aspects of ecumenism in slovene lands . Ele- ktronska izd. K oper: Znanstv eno–raziskovalno sr edišče K oper, Znanstv ena založba An- nales, 2018 (recenzent). Carli, Emil; P erše, Brigita . Štiridesetlistna Biblia pauperum: holandska štiridese - tlistna lesorezna Biblia pauperum s prevodom v slovenski jezik in študijo . V : R aziskave Religioznost in modernost, zv. 5. Ljubljana: Angla, 2018 (recenzent). Tone KRAMPAČ Ljubljanske družine v 18. stoletju . Celje: Društv o Mohorje va družba: Celjsk a Mo- horjeva družba; Ljubljana: Inštitut Kar antanija: Slo venska matica, 2018. XXXI. (k orektor rokopisa, urednik). Župnija Pr eddvor v prv em popisu pr ebivalstva na Slo venskem iz leta 1754. V : Preddvor – podobe minulih časov in ljudi: zbornik občine Preddvor . Pr eddvor: Občina. 2018, str. 40–65. Blaž OTRIN Mojster in šk of. Prijat eljstvo med ar hitektom Jožet om Plečnik om in šk ofom Ant o- nom Vovkom. V: SLO: časi, kraji, ljudje 17 (2018/1), str. 64–69. Topografsko–zgodovinski opis župnije Ribnica, vik ariata Sodr ažica in lok alije Dolenja vas pri Ribnici iz leta 1822. V: Kronika 66 (2018) št. 3, str. 561–574. Julijana VISOČNIK ''Piramida'' na Zgornjem Motnik u in njen zgodo vinski k ontekst. [Elektr onski vir] V: Studia Historica Slovenica 18 (2018), št. 2, str. 371–392. Kvintilijanova Šola go vorništva in pridig anje šk ofa T omaža Hr ena. V : Bogoslovni vestnik, 78 (2018), št. 3, str. 841–853. Zdravstvo in zdr avje – dr obci iz Nadšk ofijskega ar hiva Ljubljana. V : Arhivi 41 (2018), št. 1, str. 245–253. Tit V arij Klemen t = (Titus V arius Clemens) : najsla vnejši Celejan. V : SLO: časi, kra - ji, ljudje 18 (2018/5), str. 18–23. Johann Gabriel Seidl, epigr afik. V : Seidlov zbornik: zbornik prispevkov s simpozija Johann Gabriel Seidl , Celje, 14 . december 2017, Celje: Zgodo vinsko društv o: Osr ednja knjižnica: Pokrajinski muzej. 2018, str. 39–51. Kvintiljan za v se čase: Mar cus F abius Quintilianus: Šola go vorništva (Institutionis oratoriae libri duodecim). Ljubljana: Šola r etorike Z upančič & Z upančič, 2015. V : Zgodo- vina za vse: vse za zgodovino, 25 (2018), št. 2, str. 95–98. Kamni v mestu še danes go vorijo latinsk o: z zgodo vinarko in klasično filologinjo dr. Julija no Viso čnik o rimskih napisih v antični Celeji. V : Novi tednik NT&RC , 18. jan. 2018, leto 73, št. 3, str. 29 (intervjuvanec). Štiridesetlistna Biblia pauperum: holandska štiridesetlistna lesorezna Biblia pau - perum s prevodom v slovenski jezik in študijo , (R aziskave R eligioznost in modernost , zv . 5). 1. izd. Ljubljana: Angla, 2018 (recenzent). Mihael Kumar – "pomožni" šk of v Ljubljani iz vrst fr ančiškanov, k oadjutor ali su- fragan?. V: Bogoslovni vestnik , 78 (2018), št. 2, str. 509–521. Sledi Schönlebna v Nadšk ofijskem ar hivu Ljubljana. V : Janez Ludvik Schönleben (1618–1681): 400–letnica rojstva: znanstveni simpozij , Pr ešernova d vorana S AZU, No vi trg (pritličje), Ljubljana, 18. in 19. oktober 2018: pr ogram simpozija in povzetki refera- tov. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR Lilijana URLEP Betnava pod la vantinsko šk ofijo. V : Dvorec Betnava. Ljubljana: Založba ZR C, 2018, str. 166–184. Dostop do ar hivskega gradiva in varstvo osebnih podatkov: primerjava med slo - 424 Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2018 || Bibliography of Archivists in 2018 venskimi javnimi in cerkvenimi arhivi. [Elektronski vir] V : Moderna arhivistika 1 (2018), št. 1, str. 49–56. Držečnik, škof za vse čase : r azstava v šk ofijski a vli v Mariboru (10. 5. 2018–no - vember 2018) (soavtorica razstave). Novoveški tiski in v ezave v Nadšk ofijskem ar hivu Maribor = Modern prints and bookbindings in the Ar chdiocesan ar chives Maribor . V : Knjižnica: revija za področje bi - bliotekarstva in informacijske znanosti = Library: journal for library and information sci - ence, 62 (2018), št. 4, str. 31–53. 425 Letnik 42 (2019), št. 2 OCENE IN POROČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH REVIEWS AND REPORTS ON THE PUBLICATION AND EXHIBITIONS Publikacije || Publications Dekade: šestdeseta 1960–1969 @Celje Avtorji prispevkov: Bojana Aristovnik, Borut Batagelj, Bojan Himme- lreich, Sonja Jazbec, Vesna Kočevar, Jože Kranjec, Anja Prša, Hedvika Zdovc, Aleksander Žižek; urednika: Borut Batagelj, Anja Prša; Zgodovinski arhiv Celje, 2018, 120 strani Konec leta, de cembra 2018, je Zgodo vinski ar hiv Celje v r azstavišču gostil otvoritev pr edzadnje r azstave v seriji Dekade, ki obr avnava šest deseta leta. Ob razstavi je, tr adicionalno, iz šel tudi k atalog. Katalog je sesta vljen iz de vetih po- glavij, ki br alcu ozir oma obisk ovalcu pr edstavijo dek ado sk ozi ar hivsko gr adivo, hranjeno v Zgo dovinskem ar hivu Celje. R azstava poleg nosilnih de vetih pog lavij obsega še tri dodatne vitrine. Ena izmed njih je pos večena f otografu, r eporterju in no vinarju Milanu Božiču. V zbir ki pod signatur o SI_ZA C/1028 F ototeka Božič Milan Zgodo vinski ar hiv hr ani bog at opus 14.945 posnetk ov dogodk ov, pr ebi- valcev, podob Celja in širše r egije iz pet desetih, šest desetih in sedemdesetih let 20. st oletja. T ako r azstava k ot k atalog sta bog ato slik ovno opr emljena z r aznimi fotografijami iz obravnavane dekade. Koncept pr ojekta ostaja enak sk ozi celotno serijo. Izbor ar hivskega gr adi- va pr edstavlja subjekti ven pog led posamezneg a a vtorja na obr avnavano dek a- do. Okvir r azstave in k ataloga pr edstavljajo t eksti, ki orisujejo upr avne in druž- bene spr emembe, ki so zaznamo vale obr avnavano dese tletje. A vtorji so nat o na ta okvir lepili r aznolike »mikr ozgodbe«, ki so jih izbrsk ali iz ar hivskih f ondov in celotni razstavi prinašajo dodano vrednost, jo poživijo in naredijo zanimivejšo. Šestdeseta leta 20. st oletja so bila v s vetu in tudi na slo venskih tleh r az- burkana dek ada. P ojavili so se Beatlesi, prvi člo vek je pristal na Luni, hladna v oj- na je k azala s voje zobe. Na slo venskih tleh je bila spr ejeta no va usta va, začela se je no va gospodarsk a r eforma, boj za slo venski jezik, študentski nemiri, it d. Predvsem je bil še v edno ži v spomin na čase nar odne in socialne os voboditve in na »čas r evolucije«. T emu so v eliko pozornost pos večale družbenopolitične organizacije (DPO), ki so med drugim skr bele tudi za spomenik e in obeležit ev pomembnejših dogodk ov druge s vetovna v ojne. Na Golo vcu v C elju so posta vili grobnico žrtv am druge s vetovne v ojne, spomenik Kar lu Dest ovniku - Kajuhu in razne spominsk e plošče. Najstar ejša med DPO je bila Z veza k omunistov, ki je z različnimi k omisijami in s veti usmerjala in nadzir ala družbo. DPO so delo vale na občinski in okr ajni r avni in so se z r eorganizacijo upr ave leta 1963 prilagodile novi ur editvi. T ega leta je bila ustano vljena Sk upščina občine C elje k ot naj viš- ji upr avni or gan oblasti in or gan družbeneg a samoupr avljanja. Občina je načr- tno usmer jala r azvoj gospodarstv a in drugih družbenih deja vnosti z družbenim planom in drugimi ukr epi. S s vojim delo vanjem je vpli vala na v sa podr očja člo- vekovega v sakdanjika. Še posebej si je prizade vala pospešiti r azvoj kmetijstv a, zdravstva in industr ializacije v C elju. Gospodarstv o se je v šest desetih sr ečevalo z gospodarsk o krizo, ki so jo celjsk a podjetja r eševala na r azlične načine. Nek a- tera podjetja so se združe vala in tak o so nastala v elika podjetja, k ot je Merx, spet druga so po s vojih možnostih v lagala v r azvoj industr ije in pr enovo industr ij- skih post opkov, pri k aterih bi prihr anila denar , a v seeno po večala s vojo pr oizvo- dnjo. V se t o so podjetja počela v duhu no ve r eforme gospodarstv a. T udi šolstv o je dož ivelo r eformo, ki se je začela že v dek adi pr ej, v endar je k orenito in celo- stno poseg la na podr očje vzgoje in izobr aževanja v šest desetih. Uv edena je bila obvezna osemletk a za v se drža vljane med sedmim in petnajstim let om t er tak o 426 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions omogočila v sem otr okom enak e pogoje in vpis na sr ednjo šolo. Na podr očju sr e- dnješolskega izobr aževanja so bile ukinjene v ajeniške šole in u vedene enotne poklicne šole. V isokošolski študij je omogočal v eč pr aktičnega in manj t eoretič- nega znanja. S voja vr ata so odpr le tudi dela vske uni verze. Na splošno se je na vseh podr očjih izobr aževanja spustila r aven znanja. Ne smemo pozabiti tudi na otroške vrt ce, ki so počasi pridobi vali v eljavo. V pog lavju V zgoja in izobr aževanje je vr edno opozor iti na osmrtnice zadnjih letnik ov gimnazije, s k aterimi so se gi- mnazijci na duho vit in hudomušen način v duhu aktualnih dogodk ov poslo vili od šole in s vojih pr ofesorjev. Na podr očju zdr avstva je Splošna bolnišnica C elje pri- dobivala no ve pr ostore in obno vljene so bile star e t er dotr ajane k apacitete. De- setletje je zaznamo vala r eorganizacija zdr avstvenih za vodov, isk anje optimalnih pogojev za delo vanje zdr avstvene službe v občini in isk anje pr ostorskih r ešitev. Zdravstveni dela vci so posk ušali čim bolj slediti načelu enotnosti pr eventivne in kurativne medicine. V šest desetih je bilo ob vezno cepljenje pr oti k ozam, da vici, tetanusu, tuber kulozi, oslo vskemu k ašlju … K ot v sako let o je tudi na t ej r azsta- vi vitrina zdr avstva najzanimi vejša. V vitrini sta med drugim r azstavljena tubus iz šest desetih let in r ojstna knjig a. Na podr očju pr avosodja v ečjih spr ememb ni bilo. Pr avosodje v šest desetih zaznamujejo neustr ezna mr eža sodišč, primanj- kovanje k adra in posledično sodni zaostanki. Or ganizacijsko so okr ajna sodišča postala občinsk a, ki so delo vala k ot pr vostopenjska. Še v edno je delo valo tudi okrožno sodišče v C elju, k ot drugost openjsko. Pr avosodno mr ežo še dopolnju - jejo občinsk o t ožilstvo, občinsk o pr avobranilstvo in okr ožno gospodarsk o sodi- šče. P oudariti je tr eba dejstv o, da je C elje v šest desetih dobilo nujno potr ebno in t ežko pričak ovano no vo sodno palačo. V vitrini so prik azani r azlični načini, kako so v obr avnavanem obdobju določali očet ovstvo. Šest deseta so bila najmanj prizanesljiva do podr očja k ulture. Naslo v V permanentni krizi se sicer nanaša na celjsko g ledališče, a z njim lahk o opišemo celotno stanje k ulture v C elju. P oleg gledališča so na podr očju k ulture delo vali tudi d ve knjižnici, za vod za spomeni- ško v arstvo, ar hiv, d va muzeja, lik ovno r azstavišče in r azna pr osvetna društv a. Mnoge k ulturne ustano ve so bile finančno podhr anjene, v ečjih in vesticij pa ni bilo. K ultura je iz občinsk ega pr oračuna pr ejela le 25 % g lede na pr ejšnja leta, medtem k o je za šport bilo namenjeno 100 % višje financir anje. T o je omogočilo, da je šport v šest desetih izr azito napr edoval v v seh ozirih. Pridobil je množič- nost, izboljšali so se infr astruktura in tudi t ekmovalni dosež ki. Šest deseta so tudi začetek vzpona celjsk ega ekipneg a športa. Uspehe so k ovali nogomet , r okomet, košarka in odbojk a. P oleg t ekmovalnega športa ne mor emo mimo širjenja športa med mladimi. Leta 1968 je bila v C elju prvič or ganizirana pr ireditev »pionirsk e olimpijade«, ki se je obdržala do danes. C elje je bilo v obr avnavni dek adi domače mesto mnogim olimpijcem, tudi tistim, ki so se udeležil i olimpijskih iger v T okiu. Za Zgodo vinski ar hiv C elje so se šest deseta začela obeta vno. Ar hiv je dobil s voje prve štiri pr ostore na V odnikovi ulici v C elju, sicer br ez polic in pohištv a, v en- dar se je r avnatelju Jank u Or ožnu pridr užil še en ar hivski dela vec – T one K olšek. Arhiv se je leta 1963 preselil na lokacijo v Prothazijev dvorec, kjer je vztrajal na- slednjih 40 let . P očasi je ar hiv pridobi val nujno potr eben in ventar in je ob k oncu dekade hr anil že 1500 t ekočih metr ov gr adiva. Glede zaposlo vanja v ar hivu, se je dekada začela kot »one man band« in končala kot kolektiv 6 zaposlenih. Projekt Dekade se počasi zaključuje, na vrs ti je še zadnji del, Dekade: pet - deseta. V v seh – doslej štirih – izv edbah pr ojekta gr e za sk upinsko delo ar hivistov in ar hivskih dela vcev Zgodo vinskega ar hiva Celje. V sak del je nek aj posebneg a in v sako let o zno va je izhodišče in vir inf ormacij pr ojekta ar hivsko gr adivo. Na- men je zaint eresirani ja vnosti prik azati, da ar hivsko gr adivo ni upor abno zgolj v pravnih in upr avnih post opkih, t emveč da lahk o z njego vo pomočjo sesta vljamo kamenčke mozaik a širše zgodbe, ki pripomor ejo k boljšemu r azumevanju druž- be, v kateri živimo. Anja Prša 427 Letnik 42 (2019), št. 2 Edo Škulj in Jurij Dobravec: Orgle Slovenije Srednja vas v Bohinju: Ars organi Sloveniae (Jarina Bohinj) in Dobravec d. o. o., 2018, 674 strani Nova monogr afija Orgle Slovenije/Pipe Organs of Slovenia ta hip v odilne - ga a vtorskega or ganološkega tandema (pr of. dr .) E da Šk ulja in Jurija Dobr avca predstavlja zagot ovo naj večje or ganološko delo. Njuno obsežno delo je izšlo v (prvi) nakladi 1094 izv odov po ceni 83 €, k ar simbolno tudi pomeni obdela- vo in u vrstitev natančno tak ega št evila or gelskih inštrument ov na Slo venskem. Obravnavane so or gle izklju čno znotr aj sedanjih in aktu alnih drža vnih meja Slo- venije. A vtorja sta si sicer tandemsk o delo r azdelila tak o, da je prvi (Šk ulj) a vtor (izbire in pripr ave) besedila, drugi (Dobr avec) pa še a vtor f otografij, zgodo vine, podatkov in gr afik. K er je de lo v k ar dobršnem (v saj naslo vi in še k aj) delu pr e- vedeno v ang leški jezik, je bil br alec t ega besedila Andr ew Ha yden. A vtorja sta za podlage obja vljenih zemlje vidov upor abila »ur adne« zemlje vide Geodetsk e uprave R S, na njih pa so nata nčno označene v se lok acije or gelskih inštrument ov na Slo venskem. Obsežno monogr afijo je natisnila Tiskarna knjigo veznica R ado- vljica. Tisk ana je na r elativno bog atem papirju in je v celoti barvna k ar je zar adi fotografskih posnetkov orgelskih omar , or gel, cer kva, not ografije zelo dobrodo- šlo.. Še eden od simbolnih in ne tak o nepomembnih podatk ov v elja za t ole izda- jo: T eža v sakega izv oda je sk oraj 3 k g (ali natančno 2840 g). Nago vore k izdaji so prisp evali naša Jurij Bizjak in Lojze Lebič t er Nemec Martin Kar es. V k olofonu knjige sta a vtorja na vedla celo primer citir anja njune knjige, in sicer: »Škulj Edo in Dobravec Jurij: Orgle Slovenije. Pipe Organs of Slovenia. Jarina Bohinj – Ars Organi Sloveniae, 2018. « Zar adi aktualnosti medijs kega časa in pr ostora pa sta opozorila še na dodatne v sebine, pr evode in opombe (k besedilu), ki so na v oljo na spletni strani orgle.si. Delo samo je r azdeljeno na šest pog lavij, pr edpoglavje (Pokloni in za- hvale) in k ar nek aj dodatk ov: Kazala, Priloga (z osebnimi imeni, kr aji in viri). Koprski šk of dr . Jurij Bizjak je s voje spr emno besedilo (v u vodnih nago vorih) naslovil s Kraljico glasbil in k ar je ned vomno najznačilnejša oznak a za g lasbe- ni inštrument or gle. Če mu dodamo še inštrument s tisočerimi piščalmi , smo g a označili v celoti. Skladat elj in ak ademik Lojze Lebič je s voje sk oraj k ontempla - tivno r azmišljanje naslo vil Musica praeludium viate aeternae/Glasba je uvod v večno življenje . E vangeličan in pr edsednik nemšk e zv eze or gelskih iz vedencev dr. Martin Kar es je napisal besedilo v izvirni nemščini (izdajat elji pa so g a pr e- vedli še v slo venščino) Raznolikost dediščine – orgelska kultura v Sloveniji . (So) avtorja se nat o zah valita št evilnim sodela vcem, s vetovalcem, pomočnik om in »množici posameznik ov in ustanov« (kot sta to navedla sama), verskim in civil- nim in še k aterim. Zgodovinski pregled – orglarji na Slovenskem je prv o in obšir- nejše pog lavje knjige, ki je ta ko k ot doslej in še poslej tudi bog ato in k akovostno likovno opr emljena t er obarv ana. T a pripo ved se pne od g lasbene (cer kvene) in or gelske za vetnice s v. Cecilije in s v. Hier onima (od 3. st ol. n. št . dalje). V t em poglavju si sledijo Križpotje srednjega veka, Iz renesanse v visoki barok, Pozni barok, Kranjska, Štajerska in Koroška, Primorska, Klasicizem, Cecilijanstvo, Po Veliki vojni in Samostojna Slovenija. Ta del je v celoti in k onsekutivno pr eveden v ang leški jezi k. V Obliki avtorja r azložita (spet v ang l. in slo v.) sist ematiko, po kateri bosta pr edstavila v es na vedeni or gelski inštrumentarij na Slo venskem: od ideje, izhodišč, namena in cilja, k ataloga, kr ajev, podatk ov o or glah, f otogra- fijah, po vezavi in do oznak t onov po obsegu kla viatur. Sledi najobsežnejši del, ki tako r ekoč na k ar nek aj st o str aneh prik aže v es omenjeni r epertoar or gelskih inštrumentov na Slo venskem. P o abecednem vrstnem r edu kr ajev (od A do Ž, torej od A dlešičev pa v se tja do Ž užemberka) so pr edstavljene or gle od pr osto- ra – patr ona župnijsk e cer kve, leta posta vitve (or gel) in a vtorja (or glarja; v se na le vi str ani naslo va), e videnčne št evilke dediščine – sta vbe do oznak e pr e- 428 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions vladujoče upor abe or gel: hišne ali zasebne, za izobr aževanje, v ja vni ustano vi, koncertne o., litur gična upor aba, muzejski ek sponat, neznano/ni v upor abi in ostanki ali ruine inštrumenta. Za marsik atere od pr edstavljenih or gel je na ve- denih v eč ozn ak, pač v se tist e, po k aterih določen inštrument st oji na po vsem določenem in k onkretnem mestu. P od f otografijo omar e, or gelskega pr osceni- ja ali celo celotnih or gel (od visno pač od njiho ve v elikosti) pa so na vedeni za vsakega od pr edstavljenih inštrument ov opis in zanimi vosti, št evilo kla viatur (manualov), tip igr alne tr akture, dispozicija r egistrov, pedal in njego v obseg in obseg kla viatur, po vezani kr aji in spletni naslo v (pr edstavljenih or gel). Slik ovna in t ekstovna pr edstavitev v sakih or gel je se veda g lede na v se njiho ve r azličnosti še k ako r aznolika: od začetk ov pa v se do dandanašnjeg a časa, k o je pri nas (po 1991) nastala cela vrsta zasebnih izdelo valcev, or glavcev. Za naj večje se veda v e- lja u vrstitev v eč slik, mdr . tudi celostr anske: Cankarjev dom v Ljubljani npr . na treh str aneh (knjige), ljublja nska st olnica je npr . pr edstavljena na petih str aneh, ž. c. Gospodo vega oznanjenja Mariji pri T romostovju 3 str ., mariborsk a st olnica 3 str . it d. V se manjše or gle so pr edstavljene v pr ecej manjšem obsegu v knjigi (npr. po 2 do 3 na eni str ani). Pregled prinaša or glarje, tj. izdelo valce inštru- mentov, star osti in tipe tr aktur,1 v elikost, zgodo vinsko pomembnost , skr bnike in r abo, Slo venijo v E vropi in ne nazadnje v se (slo venske or glarske) dela vnice, ki so so delovale še v l. 2018: (Ant on) Škr abl, (T omaž) Močnik, Maribor (Andr ej Dvoršak s. p.), (Boštjan) Černe, (Simon) K olar, (Dr ago) Lukman, (Br anko) K ošir in (Marijan) Buk ovšek; spet v slo v. in ang l. j. V podpisu pa sta pr edstavljena oba avtorja (prof. dr. E do Škulj, r . 1941, in Jurij Dobravec, r. 1965). Naslovnico boga- tijo miniatur e posnetk ov or gelskih omar v ž. c. s v. Marije v V ojniku, no vomeške in lj ubljanske st olnice in ž. c. s v. Nik olaja v Budanjah (pri Ajdo vščini); zadnjo platnico pa še podoba Kralja Davida in sv. Cecilije argentinske gr afičarke Amalije Perez Molek (iz l. 1980). V prilogi, separ atu Orgel Slovenije , je obja vljeno imensk o k azalo or glarjev in dela vnic v Slo veniji (spet po abecednem vrstnem r edu). Za sk upaj 160 popisa- nih a vtorjev, izdelo valcev or gelskih inštrument ov so na petih str aneh na vedeni kratki nazi vi (in drugi nazi vi in imena) in obdobje t er območje2 delo vanja. V t em so izdelali naj več t eh inštrument ov star ejši or glavci: Josip Br andl, F ranc De v, Franc Goršič, Alois Hör biger, Janez F . Janeček, Iv an Mila vec, F ranc Nar aks, P eter Rumpel, člani (oče, sin in br atje) znane or glarske družine Z upan: Iv an, Ignacij st. in ml; med t ovrstnimi no vodobnimi »prv aki« pa so: F ranc Jenk o, Simon K olar, Andrej F . Malaho vski, Mariborska škofijska orglarska delavnica, Tomaž Močnik, Anton Škr abl idr . Sledijo zemlje vidi specialk e, na k aterih je mogoče r azbrati v se vasi in zaselk e po posamez nih podr očjih z natančnimi (št evilčnimi) podatki o položaju v seh obr avnavanih in pr edstavljenih or gel v knjigi Sledijo Ključni viri in dodatno branje, slovenski pr evod že citir anega ang l. pr edhodnika-ključ br anja (vseh) pr edstavljenih podatk ov o posamičnih or glah, ang leški pr evodi najpo- gostejših in tipičnih str okovnih (cer kvenih, g lasbenih idr .) izr azov in čist o na koncu še (uporabljene) okrajšave; spet dvojezično: slovensko in angleško. V danem primeru gr e zgolj za najpopolnejšo in k ompleksno pr edstavi- tev or gel na Slo venskem ali tudi »slo venskih« or gel na našem ozemlju. Ne le zaradi nenehneg a spog ledovanja, nagibanja sk ozi e vropsko okno (pr evedeni teksti v ang l.), ampak zar adi pr edstavljene sist ematike je delo zagot ovo med najvrednejšimi nasploh v slo venski or ganologiji. Četudi imamo Slo venci na t em področju k ar nek aj t ovrstnih del, ampak k aj podobneg a tak o po obsegu k ot k a- kovosti (sist ematiki) pa še ne. A vtorja sta z v semi (ino vativnimi) prijemi posta- vila pr ed nas monogr afijo, ki po k ar nek aj krit erijih pr esega v se tist o, k ar smo 1 Naprava pri orglah, ki prenaša pritisk na tipke k sapnicam in kancelam (= predalčki v sapnicah orgel, ki vodijo zrak k piščalim). 2 Dežele, države, mesta itd. 429 Letnik 42 (2019), št. 2 pred t em že imeli. E vropeizacija slo venske or ganistike je tak o st opila v ospr edje in nam pono vno prik azala v es blišč t ega inštrumenta s tisočerimi piščalmi in s tem samo še enkr at potr dila, da so or gle pri nas na Slo venskem r es kr aljica in- štrumentov. S t em pa je neposr edno po vezana tudi r aven naše, t orej slo venske organistike, pr odukcije (skladbe), r eprodukcije (izv edbe, k oncerti, disk ografija) in pedagogik e. T a pa je za v se na vedene zvrsti in discipline znotr aj Orgel Slove- nije in zar adi stanja t er št evila or gelskih inštrument ov na Slo venskem na zelo visoki in evropsko primerljivi ravni. Omenjena monogr afija je tak o le posledica zat ečenega stanja, v semu sk u- paj pa vzr ok visok a or gelska k ultura na Slo venskem od nek daj do dandanes. P a ne samo zar adi »blišča« omenjene k ulturne in še posebej g lasbene dediščine, ampak tudi zar adi spleta v seh na vedenih f aktorjev – or gelskih dela vnic in in- štrumentov. S voje doprines eta tudi r elativno dolgi zgodo vinski r azvoj ozir oma vloga cer kve, ki jo je v da vnini odigr ala poziti vno na t em podr očju. Nazadnje ima or glarstvo v sesplošno k ulturno vr ednost in še posebej mest o v g lasbeni zavesti v celotni v ertikali g lasbenega šolstv a na Slo venskem – od izdelo valcev in popolnih t er k ompleksnih or gelskih dosežk ov tak o v okviru per cepcije k ot tudi r ecepcije (slo venske) or gelske g lasbe na v seh t eh 1094 obr avnavanih in predstavljenih or gelskih inštrument ov in ne nazadnje zdaj in tuk aj: izključno po zaslugi t okratnega a vtorskega knjižneg a (monogr afskega) uspeha tandema Škulj-Dobravec (www.orgle.si). Franc Križnar ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE POKRAJINSKI ARHIV KOPER Enota Piran1000 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1 telefon: (01) 241 42 00 e-pošta: domača stran: www.arhivsko-drustvo.si 6000 Koper, Kapodistriasov trg 1 telefon: (05) 627 18 24 telefaks: (05) 627 24 41 e-pošta: domača stran: www.arhiv-koper.si 6330 Piran, Savudrijska 5 telefon: (05) 673 28 40arhivskodrustvoslovenije@gmail.com 1102 gp.irskm@gov.si Slomškov trg 20 nadskofija-maribor.siARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo INŠPEKTORAT RS ZA KUL TURO IN MEDIJE NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA NADŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR Enota za Koroško Enota za Prekmurje1102 Ljubljana, Zvezdarska ulica 1, p.p. 523 telefon: (01) 241 42 00 telefaks: (01) 241 42 76 e-pošta: ars@gov.si domača stran: www.arhiv.gov.si Ljubljana, Kongresni trg 1 telefon: (01) 241 42 87 1000 Ljubljana, Metelkova 4 telefon: (01) 478 79 01 e-pošta: 1000 Ljubljana, Krekov trg 1 telefon: (01) 234 75 70 telefaks: (01) 234 75 80 e-pošta: arhiv.lj@rkc.si domača stran: www.nadskofija-ljubljana.si/nadskofija/ 2000 Maribor, telefon: (05) 90 80 120 telefaks: (02) 252 30 92 e-pošta: skofijski.arhiv@ domača stran: www.nadskofija-maribor.si/nadskofija/ index.php/skofijska-kurija 2000 Maribor, Glavni trg 7 telefon: (02) 228 50 00 telefaks: (02) 252 25 64 e-pošta: info@pokarh-mb.si domača stran: www.pokarh-mb.si 2390 Ravne na Koroškem, Čečovje 12a telefon: (05) 994 29 43 e-pošta: vloge@pokarh-mb.si 9000 Murska Sobota, Cvetkova ulica 1 telefon: (02) 228 50 00 e-pošta: vloge@pokarh-mb.sitajnistvo@arhiv-koper.siPOKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER ZGODOVINSKI ARHIV CELJE ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA Enota za Gorenjsko Enota za Dolenjsko in Belo krajino Enota v Škofji Loki Enota v Idriji5000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 telefon: (05) 335 87 60 telefaks: (05) 302 77 38 e-pošta: pa-ng@pa-ng.si domača stran: www.pa-ng.si 3000 Celje, Teharska cesta 1 telefon: (03) 428 76 40 telefaks: (03) 428 76 60 e-pošta: zg.arhiv-celje@guest.arnes.si domača stran: www.zac.si 1001 Ljubljana, Mestni trg 27, p. p. 1614 telefon: (01) 306 13 17, 306 13 03 telefaks: (01) 426 43 03 e-pošta: zal@zal-lj.si domača stran: www.zal-lj.si 4000 Kranj, Savska cesta 8 telefon: (04) 280 59 00 telefaks: (04) 202 44 48 e-pošta: zal.kra@guest.arnes.si 8000 Novo mesto, Skalickega ulica 1 telefon: (07) 394 22 40 telefaks: (07) 394 22 48 e-pošta: zal.nme@guest.arnes.si 4220 Škofja Loka, Partizanska c. 1c telefon: (04) 506 07 00 telefaks: (04) 506 07 08 e-pošta: zal.skl@guest.arnes.si 5280 Idrija, Prelovčeva ulica 2 telefon: (05) 372 22 70 telefaks: (05) 372 22 71 e-pošta: zal.idr@guest.arnes.siTrg Brolo 11, p. p. 114, 6001 Koper telefon: (05) 611 72 04 e-pošta: arhiv.kp@rkc.si doma a stran: http://kp.rkc.si/arhivč ZGODOVINSKI ARHIV IN MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 telefon: (01) 241 85 80 telefaks: (01) 241 86 60 domača stran: www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/ univerzitetni_arhiv.aspx 2250 Ptuj, Vičava 5 telefon: (02) 787 97 30 telefaks: (02) 787 97 40 e-pošta: zgod.arhiv-ptuj@guest.arnes.si domača stran: www.arhiv-ptuj.si