—    2    —
Gospodarstvo.
Trgovski promet z inozemstvom.
Fr. Zelen i k.
Ker vlada med prizadetimi krogi še vedno nejasnost glede kupčije z inozemstvom, hočem v nastopnem podati kratko pojasnilo o prometu z inozemstvom.
Naša država je sklenila z Nemško Avstrijo dne 22. marca t. 1. pogodbo 33/SHS (kompenzacijsko pogodbo). Glasom te pogodbe dobi Slovenija iz Nemške Avstrije barve, elektrotehnični materij al, znanstvene instrumente, jeklo in jeklene izdelke, kemične proizvode, klobuke, kovine in kovinske izdelke,
kvas, kuhinjsko opremo, motorje, poljedelsko in obrtniško orodje, časopisni in ko-merčni papir, steklenino, orodne in poljedelske stroje,   železo.
Na račun te pogodbe so le še majhne količine na razpolago. Kdor hoče uvoziti na račun te pogodbe kak predmet, prosi za dovoljenje s prošnjo (kol-kovano s kolkom treh kron) pri Centralni upravi za trg. promet, podružnica v Ljubljani. Prosi se lahko tudi ustmeno. V prošnji se mora na vsak način natančno navesti predmet, množina in vrednost in po možnosti tudi dobavitelj.
Ljubljanska podružnica Centralne uprave za trg. promet obvesti prosilca, ali ugudi prošnji ali ne. Če je prošnji ugodeno, se prosilcu sporoči znesek, za katerega sme uvoziti zaprošene predmete. Ob enem se ga pozove, da založi fakturni znesek pri Jadranski banki v Ljubljani, kateri mura seveda sporočiti, zakaj pošlje denar. Istotako mora obvestiti o vplačilu tudi podružnico Centralne uprave. Ta izda potem poverilno pismo, naslovljeno na ^emško-avstrijski blag prometni urad na Dunaju. Ko prejme prosilec to pismo, ga pošlje naravnost dobavitelju blaga, če pa je denar namenjen raznim dobaviteljem, tedaj pa mora poslati to poverilno pismo naravnost na nem.-avstr. blag. prom. urad na Dunaju in ob enem navesti dobavitelje, kateri naj dubavijo blago in prejmejo zato denar.
Kdor pazno prečita to pojasnilo, bo vidni, da je celo poslovanje enostavno ; j nikakor ni tako zamotano in težavno, kot si kdo predstavlja. Uvoz iz drugih dižav, izvzemši Italijo, je pa popolnoma prost in ni navezan na nobeno dovoljenje naše države. Tudi iz Nemške Avstrije je popolnoma prost, ali ta država z ozirom na pogodbo zahteva, da se zgoraj navedeno blago prejema na račun kompenzacijske pogodbe.
Izvoz blaga iz naše države je omejen in navezan na posebno dovoljenje. Rrez tega dovoljenja je dovoljen izvoz starega krompirja, suhega sadja, kislega zelja in repe, vina in vinskih drož, žganja in medu. Kdor hoče katerega teh predmetov izvažati, mora prositi s prošnjo, kolkovano s trikronskim kolkom, pri Ljubljanski podružnici Centralne uprave za izvoznico, ki stane 12 K. Za vsako pošiljatev je potrebna posebna izvoznica. Za izvoznice za zgoraj navedene predmete se lahko prosi tudi ustmeno. Po najnovejši odredbi se lahko izvaža v vsaki množini vino in žganje. Natančnejši pogoji se zvedo pri podružnici Cent. uprave. Kakor   rečeno,  množina je neomejena.
Kdor hoče izvažati razven zgoraj navedenih • predmetov kako drugo blago, mora vložiti le pi-
smeno proSnjo, kolekovano s trikronskim ko-lkom. Nadaljne pogoje izve prosilec ob ugodni reSitvi proSnje. Sedaj je do-voljan izvoz manjSe mnozine stavbenega in rezanega lesa v Italijo ali le via Trst proti zdravi valuti, ki se mora odstopiti naSi drzavi, Uvoz kakega blaga v zameno za lea je atrugo zabranjen. Kolkovane proSnje za izvoz leaa ae tudi poSiljajo Ljubljanski podruznicr Centralne uprave. Istotja je do-voljena tudi manjSa ko-licina leanega oglja. Radi proSnje velja, kar amo rekli za lea. Ce ae bode sklenila trgovska pogodba a kako drugo drzavo, se bo o tern javnoat pravo-casno obvestila.
Deielna vlada za Slovenijo v Ljubljani je dovolila ptujskemu okrajnemu zaatopu pobi-ranje 60 odstotnih doklad za cas od 1. juli-ja t. 1. naprej. S tern ao ae doklade za 10% zviSale. Ta poviSba doklad pa je potrebna, ako ae hoCejo zanemarjene ceate kolickaj zboljSati.
Drzavna posredovalnica za delo. podruznica za Ptuj in okolico. V tednu od 29. junija do 5. julija 1919 je iakalo dela 34 inoSkih in 18 zenskih delavnih moci. Delodajalci so iakali 42 moSkih in 11 ienakih delavnih muci. Poaredovanj ae je izvrSilo 19. Od 1. januarja do 5. julija 1919 je iakalo dela 235 delavnih moci. Delodajalci ao pa iakali 317 delavcev in delavk. Poaredovanj se je izvrSilo v tern caau 135. Delo iScejo : 1 oakrbnik, 8 rudarjev, 2 vrtnarja, 6 poljskih delavcev in delavk, 2 kamnoseka, 11 kova6ev, atrojnih klju6avni6arjev in mehanikov, 6 mizavjev, kolarjev, bicarjev; nadalje strojniki, peki, natakarji, knjigovodje, pis. moci, trgovski pomocniki i. t. d. V delo pa sprejme posredovalnica : poljske delavce in delavke, stroj-nega kljufiavniCarja, mizarja, cevljarje, pom. delavce v plut. delavnico, aluzkinje, dninarje i. t. d.