Leto Stev. 73 a V Ljubljani, v soboto, 29. marra 1941 Mala« sl«Jm« a fotovM Cena f din Od Ja!|« naročnina mesečna 80 din, za inozera-»tvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 90 d ia. ca Inozemstvo 120 din. Uredništva: Kopitarjeva 0L6/ITL TeL 40-01 do 40-06 SLOVENEC Maja vaak daa tfatr«| ran ponedeljka ta dneva pa praarffca. Oak. ra(u LfabT]na It 10.860 ta aaroft-aino la ttev. 10.849 n inaerat* Vpravti Kopitar. Java ali ca • TeL 10-01 do 40-06 Pod rut. 1 Maribor, Celje, Ptuj, Jeaeniee, Kranj, Novo aiaeto, TrbovlJa Na delo za kralja in državo Včeraj je Nj. Vel. kralj na Dedinju položil prisego Po belgrajskih cerkvah so bile zahvalne verske slovesnosti, ki so se jih udeležili predstavniki države Mir in red Zunanji izrazi navdušenja, ki se je ob dogodku 27. marca iz ljudskega srca razlilo po vsej državi in dvignilo narodnega duba do vi-šiue, kakor malokdaj, počasi prehajajo v mirno razpoloženje vsakdanjega življenja. Zavest, da bo domovina v rokah novega krmarja, kralja Petra II., v viharnih valovih sedanjega časa prebrodila vse težave svobodna in ceia, je utrdila v državljanih čustvo varnosti, poglobila zaupanje v vodstvo Jugoslavije in vlila srcem toliko poguma, da se more vsak vrniti z novimi silami na svoje mesto in s tihim in rednim delom najboljše izpolnjevali svojo nalogo kot pravi domoljub. Po dostojnih izrazih globoke radosti je nastopil čas, ko mora vsak zvesti podložnik kralja in Jugoslaviji vdani državljan pokazati v mirnem delu in požrtvovalni službi za občo blaginjo, kaj more in hoče v resnem trenutku zanjo narediti v dejanju. Govorilo je srce, zdaj je prišla vrsta na pamet in na voljo, ki nam nalagata trdo in smotrno disciplino, da bo vladi kralja Petra II. olajšana njena ne lahka naloga. Prva beseda predsednika vlade je poziv na rodoljubje državljanov Jugoslavije, da podprejo mladega kralja in njegovo vlado s tisto trezno miselnostjo, dostojanstvenim obnašanjem in , strogim obvladovanjem samega sebe, ki ga v takem resnem času zahteva položaj od vsakega naroda. Samo to in nič drugega nam nalaga sedanja ura: da skrbimo zase, za svojo neodvisnost in dostojanstvo, kakor se glasijo besede predsednika vlade. Poudarek je na besedi svoje. Zase moramo skrbeti, za svoje koristi, za to, kar zadeva n a s in kar je v naš blagor — ne za to, kar bi bilo le v korist drugih, kar želijo drugi, kar drugi pričakujejo od nas, da bi storili v njihovem interesu. To pove vse in to bo vsak državljan-razumel, če hoče prav služiti svoji državL Tisti pa, v katerega, moramo zaupati, da najbolj ve, ka je na&a in edino naša korist, je vlada, ki ima od kralja poverjeno nalogo in odgovornost pred njim in narodom, da pozna prave koristi države in jih zasleduje ter izbere pota, ki vodijo do nje. Predsednik vlade nam pove v svoji prvi vladni izjavi, da želi tudi vlada kralja PetTa II. ostati s sosedi v miru in prijateljstvu. To je jasna izjava, katere ni mogoče razumeti drugače, kakor je podana. Zato si ne sme noben jugoslovanski patriot ničesar dovoliti, kar bi zbujalo v naših sosedih prijateljih sum, da bi si kdo želel druge odnošaje do njih, kakor so bili začeti že od pokojnega kralja zedinitelja, kakor jih je po kraljevem izročilu dogradil kraljev namestnik in kakor želi, da ostanejo, vlada kralja Petra II. Ničesar v našem obnašanju ali dejanjih ne sme tega stališča in prizadevanja motiti, in zato pričakuje vlada Simoviča od vseh in vsakega, da ne bo podlegel notranjim ali zunamjim skušnjavam, ki bi nas hotele zapeljati do nepremišljenih dejanj in izrazov v pogledu zunanje politike, ki jo vodi in je edina poklicana, da jo vodi, vlada Njegovega Veličanstva. Predsednik kraljeve vlade pa opominja vse državljane, da se mora v državi brezpogojno ohraniti tudi notranji mir in red. Ni nobenega dvoma, da so struje in prizadevanja, ki bi rada izrabila zapletene razmere, kakor v vsaki državi, tako tudi pri nas, da napeljejo vodo na svoj mlin, da zasejejo med državljani razdor, razpihujoč zdaj ena zdaj druga čustva, im tako pomagajo pripraviti tisto splošno zmedo in nered, iz katerega naj bi tretji izvlekel končni dobiček. Dolžinost rodoljubnega državljana, kn večkrat ne spregleda take igre, je, da brezpogojno zaupa le svoji vladi, da ne postane plen takih prizadevanj, ki niso v našo korist. Naša najvišja korist je, da ostanemo složni in se še bolj strnemo skupaj v enoto okoli svojega kralja im njegove vlade in skrbno ohranimo in branimo mir in red med nami, ki tako notranjo državljansko slogo najbolj jamči. In kaj je danes bolj vrednega in dragocenega, kakor vzajemnost med Srbi, Hrvati in Slovenci in edinost v vsakem izmed treh bratskih narodov Jugoslavije? Premišljeno modro in hkrati odločno, da se obvaruje neodvisnost in čast držav«, je mogoče vladati samo, če državljani držijo strogo disciplino v vzornem notranjem redu in slogi, zapostavljajoč vsa svoja osebna nagnjenja pred koristjo države. Taka je jasna izjava in volja na£e vlade In vsak, komur je blaginja države najvišja svetinja v besedah, srcu in dejanjih, jo bo sprejel brez ugovora in pridržka in se usmeril po njej ter tako pomagal državi in podprl njeno delo, da bo mogla svojo nalogo izvesti z uspehom. Le strog red in korektno zadržanje, kakor nam zabičuje šef vlade, jamčita za tak rezultat. Potem ko so naša čustva našla svoj radosten in učinkovit izraz, je zdaj čas za dejansko zadržanje in delo v smislu izjave kraljeve vlade. Belgrad, 28. marca. A A. Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter II. prisegel na ustavo kraljevine Jugoslavije. Kmalu po 10 so začeli prihajati v kraljevski grad na Dedinju člani kraljevske vlade. Ko so vsi ministri s predsednikom vlade armadnim generalom Dušanom Simovičem prišli v veliko dvorano gradiča na Dedinju se je pojavil Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega ar-madnega generala. Prisotni ministri so Nj. Vel. kralja Petra II. pozdravili z vzklikom: Živeli Prilega na Dedinju Sredi dvorane je stala miza z evangelijem, velikim križem in veliko svečo, poleg mize je pa stal nj. sv. patriarh srbski G a v r 11 o s protodiakonom Branimirom Petrovičem, malo vstran so pa stali škofje Peter, Josip, Nikolaj in Irenej. Na desni strani Nj. Vel. kralja Petra II. so stali predsednik kr. vlade armadni general Dušan Simovič in ministri. Točno ob 10.45 ie Nj. Vel. kralj Peter II. prižgal svečo. Protodiakon je zapel obredno pesem, Nj. Vel. kralj Peter II. je pa izgovoril besedilo prisege: Jaa, Peter II., prisegam, ko stopam na prestol kraljevine Jugoslavije in prevzemam kraljevsko oblast pred Vsemogočnim Bogom, da bom nad vse branil edinost naroda, neodvisnost države in celoto državne oblasti in da bom po ustavi in zakonih vladal in da bom imel v vsem svojem stremljenju pred očmi blagor naroda. Tako mi Bog pomagajl Amen. Poslednje besede prisege Nj. Vel. kralja Petra II. so vsi prisotni pozdravili z vzklikom: Živel kralj Peter II. I Nato je nj. sv. patriairh srbski Oavrilo pristopil h kralju Petru II., mu čestitaj m rekel: Po tem svetem in slovesnem dejanja prevzema Vaše Veličanstvo danes funkcijo gospodarja in kralja naše velike domovine. Naj Vat milostljivi in Vsemogočni Bog spremlja pri vseh važnih opravilih in naj bo Vaša vladavina dolgotrajna in srečna v slavo Vaše vzvišene dinastije in v napredek vsega našega naroda. Naj bo srečna in dolga. Tako naj Bog dal prometni minister Boško Jevtič, notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič, prosvetni minister Miša Tniunovič, kmetijski minister Branko čubrilovič, minister brez portfelja Jovan Banjanin, generali-'®ta * mnogimi višjimi in nižjimi častniki, poveljnik Belgrada armadni general Milodrag Petrovič, upravnik mesta orožn. general Štefanovič, upravnik vojaške akademije general Marko Mihajlovič in načelnik zemljepisnega zavoda general Josip G)orgjevič. Izmed članov diplomatskega zbora so se slovesne službe udeležili turSki poslanik Ko-perler, sovjetski odpravnik Lebcdjov, nemški poslanik v. Heeren, ameriški poslanik Bliss-Laine, italijanski poslanik Mammelli, madžarski poslanik baron Bakacsz-Bessenvi, bolgarski odpravnik Stra-tijev, grški poslanik Bibiča Roseti, romunski poslanik Cadere, španski poslanik Comin in drugi zastopniki diplomatskih in vojaikih odposlanstev v Belgradu. Službe božje so ge udeležili tudi bivši ministri Dragutin Kojič, Velja P.opovič, Peter Zivkovič, belgrajski župan Jevrem Tomič, guverner Narodne banke Radosavljevič, predsednik kasacijskega sodišča Rusomir Jankovič, vseučiliški rektor Mi-čiž in mnogoštevilni zastopniki patriotskih narodnih društev in ustanov. Patriarhov govor Po končani službi božji je imel patriarh Ga-vrilo govor, v katerem je med drugim dejal: »Danes upira 16 milijonov duš, sinov in hčera našega slovanskega juga, navdušeno in veselo z ljubeznijo in nado oči v Vaie Veličanstvo. Vsa ta bitja brez izjeme mislijo na Vas in njihova srca utripajo za Vas. Čim težji so dnevi, tem gorečnej-ša je njihova ljubezen, tem večja njihova zvestoba in tem jasnejši in tem drznejši njihovi pogledi. Enodušni in prežeti z mislijo za častni križ in zlato svobodo — vse za kralja in domovino, so pripravljeni, da na povelje Vašega Veličanstva pojdejo v ogenj in smrt, odločeni izvršiti svojo dolžnost po zgledu svojih prednikov, katerih žrtve in samozatajevanje so ustvarili veliko in močno Jugoslavijo. Tisti, ki so doma, in tisti, ki stoje pod nepremagljivo zastavo naie viteške vojske, mislijo samo eno in tvorijo granitno moč okoli Va.lega prestola na braniku domovine, odločeni, da tudi s svojim življenjem obvarujejo svojo svobodo in večno slavo nagega zmagovitega orožja. Njihovi ideali sta čast ln svoboda, njihovo načelo pa rroj« čuvati in braniti, tuje pa spoštovati in ne dotikati se ga. V njihovi volji in v njihovih srcih je globoko in neizbrisno zapisana viteSka oporoka Vašega viteškega očeta, nesmrtnega kralja-mučenika Aleksandra I. Zedinitelja, oporoka, ki glasi: .Čuvajte Jugoslavijo!'.« Nekoliko po 12. uri j« Nj. Vel. kTalj Peter D. odšel iz saborne cerkve s svojim spremstvom, povsod pozdravljan z navdušenimi vzkliki in živahnimi manifestacijami Slika Belgrada Belgrad, 28. marca. m. Po včerajšnjem slavnostnem dnevu, ki ga je doživela naša prestolnica, se je množica odzvala pozivu predsednika vlade generala Simoviča, ki je v svoji snočnji izjavi časnikarjem pozival ljudstvo, naj opusti vso manifestacije, da ne bi otežkočile našega zunanjega političnega položaja s sosedi, s katerimi želi naša država še nadalje živeti v miru in prijateljstvu. Množica se je zopet lotila vsakdanjega dela. Uradniki hite v urade, nameščenci v obrate, delo se vsakdanjo nadaljuje in Belgrad, ki ga jo danes obsijalo toplo pomladansko sonce, nudi zopet 9vojo vsakdanjo sliko. Iz vseh hiš še vedno vihrajo trobojnice v pozdrav lj. Vel. kralju Petru II., v spomin na včerajšnji zgodovinski dan. Manjši oddelki vojske stražijo z orožništvom važnejša državna poslopja. Na najvažnejših križiščih še vedno stoje tanki, okrog katerih se zbira ljudstvo in ogleduje najstrašnejše orožje današnjega časa. Vsa ostala vojska se je umaknila v vojašnice, saj sploh ni bila potrebna njena intervencija. Kakor smo že včeraj poročali, je včerajšnji zgodovinski dan minul brez vsakih manjših žrtev. Medtem ko so danes bile slovesnosti v saborni cerkvi jo v cerkvi Kristusa Kralja opravil zahvalne molitve belgrajski nadškof dr. Ujčiž. Službi božji so prisostvovali vsi ministri katoliške vere in vsi uradniki vseh ministrstev. Navzoč je bil tudi msgr. Vittore Felice. V Belgrad še vedno prihajajo poročila Iz vseh krajev v državi, da narod povsod navdušeno pozdravlja vstop kralja Petra na prestol, manifestacije v državi niso zaostajale za manifestacijami v prestolnici, vse pa je poteklo v miru in dostojanstvu, ki ga zahteva današnji resni čas. Ljudstvo se v veliki ljubezni in vdanosti zbira okrog kralja in vlade. ^ISiii^ajlS Prva izjava predsednika vlade v razgovoru z vsemi, ki so prisostvovali temu slo- _ . . , , . , _ ... vesnemu dejanju,, potem je pa zapustil dvorano, Red na znotraj in mir na zunaj. S sosedi ostanemo v miru in prijateljstvu pozdravljen s trikratnim vzklikom: Živel kralj Pe- 1 ter II.l Slovesnost v Saborni cerkvi Belgrad, 28. marca. AA. Ko je Nj. Vel kralj Peter IL stopil na prestol, je danes dopoldne bila svečana služba božja v saborni cerkvi v Belgradu in v vseh cerkvah-molilnicah. Pred saborno cerkvijo se je ustopila častna četa 18. pešpolka v vojaški opremi z zastavami in godbo na čelu; množica je bila napolnila vse ulice v okolici, ker se je že zjutraj na vse zgodaj raznesla vest, da se bo slovesne službe božje v saborni cerkvi udeležil tudi mladi kralj. Okoli 11.30 je prišel pred saborno cerkev Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega armad-nega generala. V spremstvu Nj. Vel kralja je bil redsednik vlade armadni general Dušan Simovič. rihod Nj. Vel. kralja je pozdravilo sviranje državne himne, v najbližjih ulicah pa so neprestano trajale ovacije mladeihu kralju. Nj. Vel. kralj Peter II. je obhodil častno četo in prevzel poročilo od njenega poveljnika kapetana Seliča, potem je pa odšel v cerkev v spremstvu vojnega ministra generala Bogoljuba Iliča. Slovesni 6lužbi božji v saborni cerkvi so razen predsednika vlade Simoviča in generala Iliča prisostvovali tudi podpredsednik vlade Slobodan Jo-vanovič, pravosodni minister Božidar Markovič, R1 Pi Belgrad, 27. marca. m. Nocoj ob 9 zvečer f« bila seja kr. vlade pod predsedstvom predsednika Dušana T. Simoviča. Seji je prisostvoval tudi ban banovine Hrvatske dr. Ivo Šubažič. Po končani leji je g. Simovič dal &Mnikarjem tole izjavo: »V resnih dneh se je narod Jugoslavije začutil vznemirjenega v skrbi, kako so se vodili javni posli. Nezaupanje nasproti takemu stanju stvari se je zadnje dni manifestiralo tako močno, da je bila nevarnost za javni red. Pod pritiskom tega vznemirjanja javnega mnenja je prišlo do današnje spremembe. Zato za vznemirjenost ni več razloga od trenutka, odkar je Nj. Vel. kralj Peter IL prevzel oblast ter imenoval vlado narodne sloge kot izraz razpoloženja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. V imena vlade, kateri stojim na čela, danes kot svoio prvo besedo pošiljam poziv državljanom kakor tndi oblastem, da podpro kr. vlado v izvrševanja njene, v tem trenutku prve naloge, da ohrani red v državi in mir na zunaj. Apeliram aa rodoljubje državljanov Jugoslavije, da opuste manifestacije, ki bi otež-kočale naše odnose s sosedi, s katerimi želimo živeti še nadalje v miru in prijateljstvu. Apeliram nanje, naj ne podležejo nobenim nepremišljenim dejanjem niti vplivom katere koli strani. Ostanimo v skrbi za sebe — samosvoji, neodvisni in dostojanstveni. Strog red in korektno zadržanje so prvi predpogoj za aspešno izvajanje nalog, ki so pred nami.« Pred nocojšnjo sejo kr. vlade so imeli ministri kr. vlade pod predsedstvom predsednika kr. vlade konferenco od 17 do 19. Na njej so razpravljali o vseh vprašanjih, ki jih je postavila na dnevni red današnja sprememba. Odstop kraljevskih namestnikov Belgrad, 28. marca AA. V trenutku, ko je Nj. Vel. kralj sklenil prevzeti kr. oblast v svoje roke, so kr. namestniki podali ostavko s tole vsebino: Vaše Veličanstvo! Razumemo utemeljenost vaših nagibov, da v teh težkih trenutkih za naš narod vzamete kraljevsko oblast v svoje roke. Množice celjskih m*flife8faa«ov gred mestnim magistratom v Celja Kr. namestniki Vam dajejo svoja mesta na razpolago. — Pavle s. r., dr. Stankovič s. r., dr. Pe-rovič s. r. — 27. marca v Belgrada Knez Pavle v Atenah Belgrad, 27. marca. Uradno poročilo: NJ. kr. Via. knez Pavle Je nocoj ob 23.50 s svojo rodbino aa lastno željo zapustil Belgrad in odpotoval v Atene. Iz kabineta predsedništva ministrskega sveta, 27. marca 1941. (AA.) Turški listi,o spremembah v Jugoslaviji Ankara, 28. marca. AA. Anatolska agencija poroča: List »Ulns« prinaša članek izpod peresa Freika Fenika. Člankar piše, da je včeraj prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. oblast v svoje, roke, in pravi, da se včerajšnji dogodki napačno označujejo kakor kakšen državni prevrat. Dejansko ni v teh dogodkih ničesar, kar bi hilo podobno kakšnemu državnemu prevratu. Nj. Vel. kralj je enostavno vzel kraljevsko oblast v svoje roke. Proklamiral je pred vsem svetom, da mu za izvrševanje njegove vladarske funkcije prav nič ni potreben posredovalec. Omembe vredno dejstvo je, da jo jugoslovanski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev dal svojo podporo mlademu kralju. Dogodek je proslavila vsa Jugoslavija in vse svečanosti so prirejene na čast kralju Petru II. Narod je s kraljem, kralj je z narodom. Nj. Vel. kralj Peter II. je odločen iii po poti svojega očeta, kralja viteza Aleksandra. Dogodki v Jugoslaviji so pokazali, da dejansko obstoji javno mnenje, in da politika, ki jo je vršila manjšina, ni bila v skladu z realnostmi. Narod in vojska, ki je izšla iz naroda, sta s kraljem in z vso vlado. Izrazi vdanosti in zvestobe kralfu Petru II. Slavnostna seja ljubljanskega mestnega sveta Ljubljanskt mestni svet se je zbral v petek | emrt Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteija Opoldne v veliki 6ejni dvorani na magistratu k izredni slavnostni seji. Stopnišče in veža pred veliko dvorano sta bili okrašeni z zelenjem, posvetovalnica pa ss pomladanskim cvetjem. Posebno lepo je bila okrašena miza predsedstva in podstavek, na katerem stoji kraljevi kip. Pod kipom je bila kita pomladanskega cvetja, lično ozadje pa sta tvorili dve cvetni butarici. Podstavek je krasil velik lovorov venec s trakovi v mestnih barvah. Na slavnostno sejo so prihiteli prav vsi občinski svetniki, ki so bili ta dau v Ljubljani. Slovesnost je začela železničarska godba »Sloga«, ki je za uvod zaigrala Smetanovo predigro. Nato je spregovoril ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, ki so ga mestni svetniki poslušali stoje: Županov govor Visoki mestni svet! Nj. Vel. kralj Peter II. je včeraj zjutraj prevzel kraljevsko oblast v svoje roke in poklical vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se zberejo okrog prestola. Takoj sem z velikim veseljem brzojavno sporočil Nj. Vel. kralju Petru II., da je vsa Ljubljana složno zbrana okrog prestola slavnega rodu Karadjordjevičev, prisega vdanost in zvestobo ter prosi Ik)ga za srečo Svojega mladega kralja in kraljevino Jugoslavije. Hkrati sem pa Ljubljančanom naznanil radostno vest ter jih povabil, naj izkažejo svoja čustva in okrase svoje domove z zastavami. Na mah se je Ljubljana ovila v zastave in razstavila slike mladega kralja, ovenčane s cvetjem. Po vsej tako okrašeni Ljubljani so se včeraj ves dan pomikale navdušene množice ter manifestiralo za kralja in domovino, zlasti pred spomenikoma, ki smo ju postavili Njegovemu junaškemu dedu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Njegovemu nesmrtnemu očetu, Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. j Visoki mestni svet! Vaš in vsega prebivalstva iskreni zanos mi jo najtrdnejši dokaz za brezmejno vdanost in do skrajnosti požrtvovalno zvestobo vse Ljubljane našemu mlademu kralju Petru II. Prvo darilo, ki ga Ljubljana prinaša pred Njegov prestol, je sloga, enako potrebna družini, najmanjši celici človeške družbe, kakor tudi občini, narodu in državi. Sloga združuje naše sile in množi naše moči, da lahko brez skrbi gledamo v bodočnost. Sloga nas je združevala ob najveselejši uri naše zgodovjne, ko smo po težkih in dolgotrajnih osvobodilnih bojih Slovenci, Hrvatje in Srbi ustanovili svobodno državo in je prestol bratskih jugoslovanskih narodov zasedel slavni rod Karadjordjevičev. Sloga nas je krepila tudi v najtežjih in najbolj žalostnih urah, ko smo objokovali mučeniško in ob njegovem grobu prisegali, da bomo obvarovali Jugoslavijo Njegovemu sinu, NJ. Vel. kralju Petru II. Sloga vseh državljanov je prav te zgodovinske dni spet najzanesljivejše jamstvo, da bo vladanje Nj. Vel. kral ja Petra II. srečno in blagoslovljeno za Slovence, Hrvate in Srbe ter za vao kraljevino Jugoslavijo. Iz srp složne Ljubljane plamti goreča ljubezen do kralja in domovine. Vsa slovenska prestolnica v edinosti in slogi prosi Boga, naj blagoslovi kralja Petra II. in ga obdaruje z darom modrosti, da Svojo državo pripelje skozi vse nevarnosti k mogočnosti, sreči in slavL Ponavljamo prisego vdanosti in najtrdnejše zvestobe, vedno pripravljeni na Njegov ukaz, da se žrtvujemo za Njegovo Jugoslavijo. Bela slovenska Ljubljana z vso Slovenijo složno prisega zvestobo in izroča vse svoje sile svojemu kralju Petru II. Kakor smo si Slovenci, Hrvatje in Srbi e krvjo priborili svojo svobodno, samostojno in neodvisno državo, kakor je nesmrtni oče našega ljubljenega ndadega vladarja, Viteški kralj Aleksander I. Zedlnitelj blagoslovil našo Jugoslavijo s Svojo mučeniško krvjo, tako smo tudi mi vsi z z vso Ljubljano pripravljeni darovati kri za domovino in našega kralja Petra II.! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Živela složna kraljevina Jugoslavija! Vsi navzoči so povzeli govornikove besede in vzklikali kralju in državi. Za zaključek je godba »Sloge« zaigrala državno himno nakar je župan zaključil slavnostno sejo, ki jo je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Zahvalna služba božja v stolnici V petek ob pol 12 dopoldne je bila v ljubljanski stolnici zahvalna božja služba ob priiiki nastopa Nj. Vel. kralja Petra II. Nn to cerkveno slovesnost so prihiteli najvišji predstavniki vojaških in civilnih oblasti, tako ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen z gospo, poveljnik divizij-ske oblasti divizijski general Ljuboinir Stefanovič z generaloma Janežem in Lukičem, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič z gospo, ves konzularni zbor ter načelniki in šefi državnih in samoupravnih uradov tor ustanov, občinski svetniki itd. V častnem številu je bil zastopan častniški zbor. Svoja zastopstva pa so poslala združenja rezervnih podčastnikov, invalidov, vojnih dobrovoljceV, koroških borcev in drugih kulturnih in prosvetnih organizacij. Številno občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo stolnico. Ob začetku slovesnosti so pevci zapeli zahvalno pesem, nato pa so bile asistenci stolnega kapitlja in bogoslovsev. Med opravljene molitve za kralja. Službo božjo Je opravil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ob slovesnim opravilom v cerkvi zvonovi v vseh ljubljanskih cerkvah. Maribor je navdušeno manifestiral za mladega kralja Petra II. Maribor, 28. marca. Kmalu potem, ko se je včeraj v jutranjih urah po Mariboru razširila vesela vest, da je vladarske posle prevzel mladi kralj Peter II., je v Mariboru zavladalo navdušeno razpoloženje. Mariborske hiše so bile v trenutku vse v zastavah in malo koga je bilo videti na cesti, ki ne bi imel pripete jugoslovanske trobojnice. To navdušeno razpoloženje se je dvigalo od ure do ure in je doseglo svoj višek v večernih urah, ko je vsa mariborska mladina v veličastnem sprevodu manifestirala po mariborskih ulicah in vzklikala mlademu kralju ln Jugoslaviji. Navdušeni mladini se je pridružilo ostalo mariborsko občinstvo vseh slojev in skupaj z mladino dajalo duška veselju, ki je obšlo slehernega Slovenca in Jugoslovana ob velikem dogodku, ko mladi kralj iz slavnega rodu Karadjordjevičev sprejema vodstvo države v svoje mlade roke. Slavnostna seja mestnega sveta Danes so bile oficielne prireditve, posvečene proslavi slovesnega dogodka. Popoldne ob pol 6 je bila slavnostna seja mestnega sveta, ki jo je sklical mestni župan dr. Juvan v mestno posvetovalnico. Slavnostne seje so se udeležili vsi mestni svetniki. Sejo je vodil mestni župan dr. Juvan, ki je po otvoritvi spregovoril naslednje tehtne in patriotične besede: Govor župana dr. Juvana Gospodje občinski svetniki! V usodnih zgodovinskih dneh, ko se riše obraz nove Evrope in se v ognju preizkušajo narodi po svoji vrednosti in življenjski sili, je stopil na prstol svojega očeta ln svojih dedov Njegovo Veličanstvo kralj Peter 11. in prevzel oblast. Ko je prod dobrimi šestimi leti padel sredi dela za trdnost in veličino Jugoslavije viteški kralj Aleksander Zedinitelj, nas je mrtvi kralj združil Slovence, Hrvate in Srbe okoli sebe in njegova oporoka: »Čuvajte Jugoslavijo!« je postala svet opomin vsakemu zavednemu Slovencu, Hrvatu in Srbu: čuvali Jugoslavijo kot kraljevsko dediščino mlademu kralju, čuvati jo, ki je s krvjo svojih najboljših sinov napojena, Čuvati jo kot domovino svobodnega naroda našim otrokom in potomcem. Prenehala so dolgoletna nesoglasja med brati, ob osirotolem stolu so si podali roko Srb, Hrvat in Slovenec, trdno odločeni, da se nikdar več ne razidejo. Ta prestol Karadjordjevičev je združil vse Jugoslovane mimo vseh posebnosti in razlik, ki ločijo tega od onega, prestol nam je poslal simbol edinstva naše krvi in našega rodu. Prestol Karadjordjevičev je ožarjen s svetlimi spomini iz preteklosti. Z Voždom Karadjor-djem je vstal gonij slovanstva na Balkanu, ki je jel tresti okove suženjstva in podložništva s sebe; s Petrom Velikim Osvoboditeljem je šel čez Gol-goto trpljenja; z Aleksandrom Zedinlteljem se je sproščeno razmahnil in objel vse rodove od Triglavu do Kajmakčalana, Prestol Karadjordjevičev je zraslel lz domače zemlje. Na njem stoluiejo od začetka do danes knezi in kralji domače krvf in domačega duha: nosilci idealov svojega naroda, varuhi njegovih svetinj in branilci njegovih ognjišč. Prestol Karadjordjevičev Je obnovil staro l^^davo srbske krone, ki je bila stoletja pokopana Kosovem; obogatil se je s sijajem hrvatskih kraljev in slovenskih knezov in vojvod; v kroni jugoslovanskih kraljev je oživela tudi naša davna suverenost. Ko je v teh zgodovinskih dneh stopil mladi kralj Peter II. na prestol svojega očeta in svojih ddov ter prevzel oblast v državi, je našel okoli prestola zbrane vse Srbe, Hrvate in Slovence, sprejel je dediščino svojega očeta neskaljeno, Jugoslavijo pa očuvano. Ko ga danes občinski svet mesta Maribora v imenu vsega prebivalstva navdušeno pozdravlja, polagamo predenj svojo ljubezen in neomejeno vdanost do njega, ki je naše upanje in naša vera v srečno in lepo bodočnost Jugoslavije; polagamo predenj svojo ljubezen do Jugoslavije, v kateri jo s srbskim in hrvatskim narodom dosegel tudi slovenski narod svojo državo, ki edina nam je porok za narodni obstoj in bogat razvoj; polagamo predenj svojo ljubezen do slovenskih narodnih svetinj, ker vemo, da je ta ljubezen mogočen branik Jugoslavije na teh mejah. To ljubezen bomo izpričevali z delom vsak na svojem mestu, kamor nas postavlja dolžnost do Boga, do naroda, do države in kralja. Naj vodi »aS kralj državo z božjo pomočjo srečno skozi vse viharje in naj jo privede v miren pristan blagostanja, naj jo vlada v blagor njenih narodov mnogo, mnogo leti Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter II., živijo Njegov Vzvišeni kraljevski dom, živela velika, složna in nepremagljiva Jugoslavijal * Zupanov govor so gospodje mestni svetniki večkrat prekinili z navdušenim aplavzom, zaključku njegovega govora pa je sledilo živahno vzklikanje našemu mlademu vladarju.. Gospod župan je nato mestnim svetnikom prečital vda-nostno brzojavko, ki jo je včeraj odposlal NJ. Vel. kralju Petru, ki bo jo navzoči z vzklikanjem odobrili. Z velikim zadovoljstvom je tudi bila sprejeta brzojavka, ki jo je g, župan poslal novemu predsedniku vlade, armadnemu generalu Dušanu Simoviču, ki se glasi: Dušan Simovič predsednik kr. vlade Belgrad. Občinski svet obmejnega mesta Maribora in njegovo celotno prebivalstvo navdušeno in iskreno pozdravlja Vas in celokupno vlado narodne sloge. Globoko vdani kralju Petru II., svoji narodni državi, stojimo in bomo složno stali na braniku nedeljive, močne, svobodne Jugoslavije. — Živel kralj Peter II! Živela vlada narodne sloge! Predsednik dr. Juvan. Ob ponovnih ovacijah mlademu vladarju je nato mestni župan zaključil slavnostno sejo. Slavnostni zbor katoliške mladine Svojo lastno proslavo slovesnega dogodka je priredila danes tudi mariborska mladina, organizirana v mariborskih in okoliških dekliških krožkih in fantovskih odsekih. Dvorana na Aleksandrovi cesti je bila polna našega navdušenega mladega rodu, ki je z veselim srcem sprejel vest, da je mladi kralj Peter II. stopil na čelo jugoslovanske domovine. Govornik je z navdušenimi besedami dal izraza radosti, ki je zajela vso slovensko in jugoslovansko mladino v trenutku, ko je na prestol stopil naš mladi kralj, v katerem vidi slovenska katoliška mladina jamstvo za srečno in lepo bodočnost slovenskega naroda v močni, svobodni in nedeljivi Jugoslaviji, ki je edina domovina Slovencev. Govornikovim Izrazom najgloblja vdanosti in zvestobe se je pridružila z vsem navdušenjem vsa mladina, ki kar ni hotela prenehati z vzkliki kralju, državi in naši junaški vojski. Ob koncu 6vojega govora je govornik prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., katero je predsednik Podzveze fantovskih odsekov v Mariboru včeraj odposlal, nakar Je zbrana mladina skupno zapela državno himno, ki tako lepo izraža ljubezen vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev do svojega kralja in države. Tudi druge mariborske organizacije so danes priredile slavnostne sestanke in seje, na katerih so proslavile veliki dogodek, s katerim stopa ju-goslovauska država v novo dobo svoje zgodovine. Proslave v škofji Loki Veličastne manifestacije za kralja Petra II. Vest o prevzemu vladarskih poslov mladega kralja Petra II. je izzvala v našem mes+u val navdušenega veselja. Vse mesto se je odelo v državne zastave, v mnogih oknih se je pojavila kraljeva slika, okrašena in razsvetljena. Zupan mestne občine je sklical v četrtek zvečer ob pol 8 slavnostno sejo občinskega sveta., ki so se je udeležili tudi mnogi zastopniki državnih uradov in društev. Članstvo Katoliškega prosvetnega društva pa se je zbralo v Društvenem domu k slavnostni seji, kjer so se na dostojanstven način okrašenem odru pred kraljevo sliko poklonili z govorom mlademu kralju predsednik Prosvetnega društva, predsednica Dekliškega krožka in predsednik Fantovskega odseka. Ob silnem navdušenju je občinstvo v nabito polni dvorani zapelo državno himno in priseglo svojo vdanost mlademu kralju Petru II. Nato se je izpred Društvenega doma razvil mogočen sprevod z godbo »Ljubnik« na čelu in šel pred občinsko hišo, kjer so se pod vodstvom občine zbrala vsa društva in organizacije, vsi v civilu, k povorki. Na številno množico je izrekel nekaj krasnih patriotičnih besed župan mesta škofja Loka g. Matevž Ziherl, ki je pozval vse, da se disciplinirano strnemo okrog prestola našega kralja Petra II., kateremu je množica neprestano vzklikala. Nato se je razvil mani-festacij&ki sprevod po mestu, na čelu konjenik v narodni noši z državno zastavo, godba »Ljubnik« in predstavniki oblasti, nato pa nepregledna množica organizacij in slojev, ki so neprestano vzklikali mlademu kralju in močni Jugoslaviji ■ i) Celje navdušeno pozdravilo nastop Nj. Vel. kralja Petra II. Petnajsttisočglava množica manifestira za kralja In državo Celje, 27. marca. Slovensko Celje je doživelo danos enega najlepših dni po zedinjenju jugoslovanskih narodov v samostojno in veliko državo Jugoslavijo — nastop Nj. Vel. kralja Petra II. Celje je izkazalo svojo iskreno ljubezen svojemu mlademu vladarju in se strnilo okrog njegovega prestola. Vse mesto se je odelo v praznično razpoloženje, z vseh hiš so zaplapolale zastave, na ulicah pa je mladina in občinstvo manifestiralo enodušno in skupno za našega vrhovnega poglavarja. Zvečer so mestne ulice še bolj oživele in tisoči in tisoči prebivalstva so manifestirali z državnimi zastavami in slikami mladega kralja po mestnih ulicah. Oh 7 zvečer se je razvila z Glnzije mogočna povorka celjskega prebivalstva. Množica so je zbirala na pločnikih, mesto je zažarelo v tisočih luči, na oknih so zablesteli lampiončki in skoraj ni bilo okna, kjer ne bi plapolale majhne državne zastavice. Mogočen sprevod, v katerem je bila posebno častno zastopana srednješolska mladina s svojimi profesorji, ki Je nosila na čelu sprevoda veliko sliko Nj. Vel. kralja Petra II., je krenila po celjskih ulicah tor manifestirala za kralja in svobodno državo Mogočen sprevod je šel po Krekovi cesti, Dečkovem trgu in Gosposki ulici čez Glavni trg, Dr. Gregorja Žerjava ulici čez Aleksandrov trg skozi Cankarjevo ulico in Kralja Petra cesto v Preiefnovo ulico pred slavnostno razsvetljen magistrat. Tu so je zgrnila 15.000 glava mnDžlca in napolnila Prešernovo ul. Ob taktu Zeleiničarske in PeČovniške godbe ter nepopisnem navdušenju ljubljanskih množic, se je razlegal po mestu en sam mogočen klic: živel kralj Peter III Zivola Jugoslavija! Vso proslavo je povzdignilo ie pokanje topičev na ulici in na celjskem gradu. Toliko ljudi se pred celjskim magistratom še ni zbralo nikoli. In to je ravno najbolj prepričevalen dokaz, a kakšno radostjo je naš slovenski narod pozdravil nastop Nj. Vel. kralja Potra II. Sprevod je trajal pol ure. Ob tri četrt na 8 60 prinesli srednješolci na balkon mestnega poglavarstva, kjer so se zbrali poveljnik 39. p. p. polkovnik g. Tomaševič, župan dr. Voršič, senator Mihelfič, okrajni načelnik dr. Zobee, zastopniki organizacij ter drugi odličniki, veliko sliko Nj. Vel. kralja Petrall, in jo postavili na pročelje. Deset minut pred osmo je železničarska godba zaigrala državno himno, ki jo je zapela vsa množica. Viharne ovacije so trajale zopet nekaj minut, ko je spregovoril z balkona mestnega poglavarstva celjski župan dr. Voršič. Njegov govor je navdušena množica večkrat prekinila in vzklikala kralju in državi. Govor celjskega župana »Celjanko in Celjani! Staroslavni prestol Ka-radjordjev, ki je ostal po smrt blagopokojnega kralja Aleksandra nezaseden, je zasedel danes vnuk slavnega Karadjordja, naš mladi kralj, Nj. Vel. kralja Peter II., ki je prevzel z današnjim dnem usodo Jugoslavije In n enih narodov v svoje mlade roke. Oči vsega Jugoslovanskega naroda so obrnjene danes v našega mladega kralja v Čipar roke je enodušno položil svojo usodo. (Ovacije.) Neizmerno navdušenje in radost preveva danes srce slehernega našega državljana. Od mogočnega Triglavskega pogorja tja do Djevdjelije in Kajmakčalana se zbirajo danes nepregledne množice, da izpričajo svojemu mlademu kralju Petru II. v danaSnjlh težkih zgodovinskih dneh vao svojo veliko ljubezen, neomajno zevstoho in vdanost. (Ovacije.) Sledeč svotlim vzorom svojih velikih prednikov, se mladi ni ustrašil težkih in temnih današnjih dni, marveč Ja pogumno po vzgledu svojega blagopokojnega očeta — viteškega kralja Aleksandra in svojega junaškega pra- deda Karadjordja — vzel v «voje mlade roke žezlo in oblast, da nam tem zanesljiveje očuva našo državo: njeno nedotakljivost, neodvisnost in svobodo. (Viiurne ovacije za svobodo Jugoslavije tn kralju.) Danes Je velik praznik naše mladine, ki stopa na čelu s svojim mladim kralje Petrom II. na plan, da s sodelovanjem vseh narodnih sil — osebnih in stvarnih — povede našo državno barko v razburkanem mednarodnem oceanu ob nevarnih čereh, v miren pristan srečne bodočnosti in narodne neodvisnosti. (Navdušeno vzklikanje.) Na današnji veliki in zgodovinski dan pri-sezimo svojemu mlademu kralju (Enodušen in mogočen vzklik se ja razlegal jx> mestu »Prisegamo«) Nj, Vel. kralju Petru II., ki vlada danes svoji državi prvi dan, naj bodo posvečene vse naše moči ln sile. Nj, Vel. kralju Petru II. poklanjamo v teh, hkrati težkih in radostnhi dneh, vso našo ljubezen! Nj. Vel. kralju Petru II., ki je nastopil danes slavno dediščino svojih dedov, posvečamo vso našo zvestobo in vernost — zvestobo do groba. Naj živi kralj Peter III Živel kraljevski dom Karadjordjev! Živela ■ slavo ovenčana ju- foslovanska vojska! Živela velika in svobodna ugoslavlja!« Pri vsakem vzkliku g. župana je priredila množica burne manifestacije, po odigrani državni himni pa Je navdušena množica več minut vzklikala kralju, državi in vojski. Nato je govoril starešina celjske Sokolske župe g. Josip Smrtnik. Za njim je govoril predsednik ZFO eeljske podzveze g. prof. Mirko Bltenc. Tudi njegov govor je množica, zlasti mladina, kateri je bil posvečen govor, pozdravila z vsem navdušenjem. Ko je pozval vse, da se strnemo okrog mladega kralja Petra II. in smo vedno pripravljeni storazuma med Jugoslavijo in Italijo z malimi presledki zunanji minister. Na četrti skupščini zveze narodov je bil kot zastopnik naše države izvoljen za predsednika finančne kontrole. Na 6. skupini ZN je bil izvoljen za predsednika komisije za razorožitev, na 7. skupščini pa je bil predsednik skupščine. Od leta 1921. je bil ravnatelj časopisa »Novi život«. Napisal je več važnih politično-finančnih razprav. Dr. Božo Markovič Pravosodni minister dr. Božidar Markovič je bil rojen 1874 v Sipiču pri Kragtijevački raci. Gimnazijo je študiral v Svilajnicu in v Belgradu, kjer je končal tudi jus. Doktorat je položil v Frei- burfu. Dr. Markovič je bil predsednik »Slovenskega juga«, za časa vojne je bil v Ženevi dopisnik Pres biroja, ter je vzdrževal zvezo med srbsko vojsko in jugoslovanskim odborom. V Friedjungovem procesu na Dunaju je kot specialist ugotovil, da so bili dokumenti oroti obtožencem iz Zagreba vsi jTonarejeni. Dr. Markovič spada med najboljše poznavalce kazenskega prava. Milan Grol Milan Grol, socialni minister je bil rojen 1876 v Belgradu, kjer je doštudiral fililoško lite- rarni odsek na belgrajski univerzi. Študira! je književnost in predvsem gledališko umetnost v Parizu. 1899. leta je bil fvostavljen za pomočnika dramaturga v Narodnem gledališču, pozneje je bil večkrat upravnik Narodnega gledališča. Postavljen je bil za profesorja na gimnaziji. 1924. leta je bil podtajnik v zunanjem ministrstvu v kabinetu Ljube Davidoviča, nato pa f>oslanik v Carigradu, /a poslanca je bil izvoljen 1925. V Koroščevi vladi 1928. leta pa je bil Grol prosvetni minister. Dr. Milan Gavrilovič Dr. Milan Gavrilovič je roj. 1882 v Belgradu. Pravo je končal v Belgradu, doktoriral pa je v Parizu. Medtem je služboval v zunanjem ministrstvu v Belgradu, Londonu, Atenah, Berlinu in Rimu. Ob ustanovitvi diplomatskih odnosov s Sovjetsko Rusijo je bil imenovan za poslanika v Moskvi. Dr. Gavrilovič je napisal več znanstvenih del ter se je politično udejstvoval v zemljoradni-ški stranki kot glavni tajnik. Po smrti pokojnega Joče Jovanoviča je bil iZVbljen za predsednika zemljoraduiške stranke. v t !< • 'i Marko Dakovič Minister brez listnice Marko Dakovič je bil rojen v Grahovem leta 1880. Gimnazijo in pravo je študiral v Belgradu, znan je kot voditelj črnogorske napredne mladine, ustanovitelj združenja dijakov iz Črne gore, predsednik Kluba črnogorskih dijakov v Belgradu in kot ugleden narodni borec. Bil je član izvršilnega narodnega odbora, ki je vršil vse priprave in vodil posle v Črni gori do izvedbe Zcdi-njenja. Marko Dakovič spada med najuglednejše predstavnike Črne gore. Sava Kosanovič Minister za prehrano Sava Kosanovič je sin prote Nikole Kosanoviča, ter je stopil v politiko kot osebni tajnik pokojnega Svetozara Pribičeviča, šefa SDS. Na volitvah je bil 1927 izbran prvič za poslanca. Od leta 1926 zavzema položaj glavnega tajnika SDS. Jovo Banjanin Novi minister brez listnice Jovan Banjanin se je rodil leta 1875. v Gospiču. Bil je vpisan na zagrebško vseučilišče, kjer je sodeloval v gibanju srbsko-hrvalske mladine, ki je izdajala list »Narodna misel«. Do leta 1912. je bil nato v uredništvu »Srbobrana«. Bil je sodelavec in politični prijatelj Frana Supila in je po izbruhu svetovne vojne z njim ter z dr. Trumbičem odšel v tujino in postal član Jugoslovanskega odbora. Po proglasu nove ustave je bil imenovan za senatorja. Pripada JNS in je bil zadnja leta v opoziciji. Slavnostno zborovanje slovenskih katoliških organizacij v veliki dvorani »Uniona« v četrtek popol-•\e aa pfvši&vi, posvečati nastopu vladanja Nj. VeL kralja Petra IL Poročila z bojišč v Afriki in Evropi V Albaniji Italijana/ta poročila Nekje v Italiji, 28. marca. AA. Štefani. Uradno poroti lo glavnega stana italijanskih vojaških sil štev. 294 se glasi: Na grški fronti: Delovanje obeh topništev. Naša letala so bombardirala več sovražnikovih oporišč. V noči s 25. na 20 marec so pomorske napadalne enote kr. mornarice prodrle v Sudarski zaliv na Kreti in napadle pomorske sile iti vsidrane transporte ter prizadejale sovražniku veliko izgubo. Ena sovražnikova vojna ladja se je potopila. Angleška letala so obsula z bombami nekatera naša oporišča v Egeju; pri tem je bilo nekaj ljudi ranjenih. i Grška poročila Atene, 28. marca. Atenska agencija poroča. Uradno poročilo grškega ministrstva za javno varnost od snoči pravi, da je v notranjosti države mir. (AA.) Na zahodu Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 28. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Včeraj so nemška letala naredila napad na neko pristanišče v Angliji. Na jugovzhodni obali Walesa so nemška letala napadla zelo zavarovan sovražnikov konvoj. Pri tem napadu so bilo potopljene tri ladje s 15.00« tonami. Kazen tega so bile poškodovane iz konvoja še štiri ladje. Poleg tega napada se je enemu nemškemu letalu posrečilo poškodovati še eno sovražnikovo letalo. Enote nemških sil so včeraj naredile uspešen napad na pristaniške in tovarniške naprave, kakor tudi na več krajev v Južni Angliji. Preteklo noč je več manjših angleških enot letelo nad zahodno Nemčijo. Zažigalne in močno eksplozivne bombe so povzročile škodo. Ubitih je bilo več oseb. še več pa ranjenih. Eskadro nemških letal, ki je napadla angleški konvoj v bližini obale Walesa, je vodil kapitan Miller. Posrečilo se mu je potopiti tri sovražnikove ladje. Sedaj se je zvedelo, da je napad na neko letalsko tovarno v Angliji, o kateri govori sporočilo nemškega vrhovnega poveljstva od 27. marca, izvedel poročnik Felde z narednikom Senhofom, podnarednikom Janosotn in podnared-nikom Ritzijem. Včeraj je bilo zhitih šest angleških letal, in Bicer so tri nad zahodno Nemčijo zbila nemška lovska letala za nočne polete, tri pa protiletalsko topništvo. Eno nemško letalo je izginilo. (AA.) Berlin, 28. marca. DNB Včeraj so nemški nagli borbeni čolni napadli v bližini angleške obale neki britanski konvoj. Posrečilo se jim je, da so ga razgnali, nato so se pa vrnili v svoja oporišča. Obenem se demantirajo tuje vesti, da bi bil sovražnik pri tem napadu p>Oškodoval mnogo nemških borbenih čolnov. (AA.) Berlin, 28 marca. DNB: Kakor je DNB izvedel, so angleška letala ponoči letela nad zahodno Nemčijo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi močnega nemškega protiletalskega ognja, angleška letala ni&o mogla zadeti ciljev. Angleške bombe so porušile več poslopij, nekaj hiš ie zajel požar, več pa jih je bilo poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj oseb, več oseb pa je bilo ranjenih (AA.) A ngleška poročila London, 28. marca. Reuter Jutranje poročilo angleškega letalskega ministrstva se glasi: Ponoči sovražnik ni letel nad našim ozemljem. Kraljevske angleške letalske edinice so ponoči izvedle napad na Siebl v bližini Ruhre in v Po-renju. Napada na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 28. marca. DNB. Preteklo noč je protiletalsko topništvo o priliki pioleta angleških letal nad zahodno Nemčijo zbilo tri angleške aparate. (AA.) Berlin, 28. marca. DNB: Kakor je DNB izvedel, so angleška letala v noči dne 28. marca letela nad zahodno Nemčijo. Zaradi nepreglednosti ozemlja in zaradi protiletalskega topništva letala niso mogla tvojih bomb zmetati na cilj*. Vač poslopij je uničenih ali pa poškodovanih. Nastale požare so hitro omejili. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih. Škoda vojaškega značaja ni bila nikjer prizadejana. Sestreljeni ita bili dve angleški letali. (AA.) Angleška poročila London, 28. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo je danes popoldne objavilo tole poročilo: Preteklo noč so angleški bombniki napadli industrijska središča v K81nu in DUssldortu. Kljub gosti megli so mogli opaziti uspeh svojega bombardiranja. V Kolnu sta v bližini tovorne postaje nastala dva požara, v DUsseldorfu so se pa razločno mogle slišati eksplozije bomb v tovarniških napravah vzhodno od Rene In v bližini glavne železniške postaje. Manjši oddelki bombnikov so napadli doke v Dunkerquu in Calaisu. Izginila sta dva bombnika. V četrtek so bombniki obrežnega poveljstva napadli več sovražnikovih ladij. Te operacije so se dogajale na prostoru od Fri-zijskih otokov do La Rorhella. Bombardirane so bile vojne ladje in prskrbovalne ladje, na katere so letala streljala tudi s strojnicami iz majhne višine. Isto noč so bile vržene bombe tudi na Brest in pri tej priliki sta izginili dve letali obrežnega poveljstva. (AA) V Afriki t tal i jonska poročila Rim, 28. marca. Štefani: Poročilo štev. 294 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: Vzhodna Afrika: Po 6 tednih neprestanih krvavih bojev so sovražnikove čete zavzel« Keren. Bitka se nadaljuje v neposredni okolici. — Na področju H a r a r j a so naše čete izpraznile mesto Harar, da preprečijo njega bombardiranje. Naši bombniki so bombardirali in obstreljevali s strojnicami mnogoštevilna sovražnikova mehanizirana vozila vzhodno od mesta. A nr/leška poročila Kairo, 28. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo britanskih sil na srednjem vzhodu javlja: Libija: Nič novega. Eritreja: Po padcu Kerena preganjajo naše čete italijanske sile, ki se umikajo proti Asmari. Sovražnikovi vojaki, ki so bili ujeti v Kerenu še niso prešteti, vendar pa so Italijani pri svojem na- glem umiku pustili velike količine vojnega materiala, ki je padel v naše roke. Abesinija: Na vseh odsekih se položaj še naprej razvija v našo korist. (AA.) Kairo, 28. marca. Reuter. Letalsko poveljstvo vzhodne armade jioroča: Naši bombniki so včeraj bombardirali železnico med Diredavo in Ad. Abe-bo, kjer je bil z bombami obsut neki vojaški železniški transjiort. Južnoafriška letala so bombardira- la sovražne jx>stojanke severno od Rudolfovega jezera. Nadaljna skupina bombnikov je napadla letališče in petrol-ejske j>ostojanke na Rodosu (Cala- to). Nastali so veliki požari. Eno letalo je bilo uničeno na tleh. Keren, 28, marca. Reuter: Angleške oklepne edinice so vkorakale v Keren včeraj ob 7. Italijanske čete, ki se v valovih umikajo proti Asmari, so pod hudim topniškim bombardiranjem in zasledujejo jih letala. Prav tako jih angleška pehota obsipava z ognjem iz višin, ki so jih zavzele okoli Kerena. V zadnjih 48 urah pred padcem Kerena «o Italijani izvedli 13 protinapadov. Težko je oceniti izgube, vendar pa se dvigajo na več tisoč. Štab ene italijanske brigade je bil zavzet in zajet po taktični zaslugi. Neki angleški oddelki so namreč nakazali napad po neki strmini, medtem pa so se drugi angleški oddelki povzpeli na drugo stran in tako odsekali štab brigade. Ko so angleške čete vdrle v mesto, so se razdelile na dva dela. En oddelek je prešel Keren in prodiral proti Asmari, dokler ni naletel na ovire sovražnih zapuščenih tankov. Vsi ležijo po cesti. Keren šteje vsega približno 10.000 prebivalcev. V mestu je nekaj državnih poslopij in bank, prav tako pa še nekaj cerkva, hotelov in kinematografov Zastopnik angleških vojnih sil je snoči tukaj izjavil, da se domneva, da je Keren branila tretjina italijanskih zahodnih afriških sil, kar pomeni približno 60.000 do 70.000 mož. Padec Kerena je dejansko že konec bojev v Eritreji. Letala angleškega kraljevskega letalstva in letala iz Južne Afrike so opravila pomembno nalogo pri zavzetju Kerena. Letala so neprestano bombardirala vrhove, na katerih so bile italijanske čete. V zadnjih 12 urah so letala zmetala približno 120 ton bomb in angleška in južnoafriška letala so bila v zraku od zore do mraka in so bila izpostavljena hudemu obstreljevanju sovražnega protiletalskega topništva. Reuterjev poročevalec pripominja, da so se italijanske čete, ki so branile Keren, borile tako junaško in tako hrabro, kakor najbrž še nikdar v zgodovini. Njiihova obramba je bila nad vsako pohvalo vzvišena. Če so podlegli, so podlegli le taktičnim ukrepom Wavellovega vodstva. Načrti francoskega prosvetnega ministra Jerome Carcopino, francoski »državni tajnik za prosveto in mladino, je imel pred kratkim po radiu prenašan govor, v katerem je med drugim dejal tudi sledeče: »V tem tednu so izšle nove uredbe o vitjih učiteljiščih, o ustanovitvi novih središč za znanstvena raziskavanja, o izjKjpolnitvi znanstvenega zavoda »Collčge de France«, o dovoljenju, da smejo promo-viranci filozofije priobčiti svoje teze v znanstvenih revijah, katere je odobrila univerzitetna oblast (prej so jih morali tiskati v samostojnih zvezkih, kar pa je danes, ko sta papir in denar tako redka, skoraj nemogoče), in končno uredba, ki čuva stanovska načela, na katerih slone francoske univerze že 125 let, njihovo svobodo ter vdanost domovini in znanosti. Francoska univerza čuva prestiž, katerega se poraz ni dotaknil « »Naj me stane, kar hoče,« je izjavil minister, »nastopil bom brez oklevanja proti vsem oniin, katerim je bila strankarska strast več, kakor stanovske dolžnosti ter narodni čut. Nobenega usmiljenja ne bom imel do onih zaslep-ljencev, ki so se dali zaj>eljati po vabah iz tujine, in ki bi še danes jKiskušali izrabljati bedo za sejanje sovraštva ter pripravljati državljansko vojno. Toda dalje ne bom šel; varoval se bom vsakršnih tendenčnih procesov, kajti ni mi do tega, da bi se bavil z mnenji, temveč le z dejanji.« »Čakata me dve težki nalogi: potrditi ali popraviti moram nekatere ukrepe svojih prednikov, j>otem pa moram dokončati čiščenje. Zvest plemenitim besedam državnega poglavar^ ja ne bom izvajal nikakšnih represalij, kajti jirepričan sem, da je velika večina učiteljev že sama razumela, kaj jim je napraviti, in da je Pomen Macuokovsga obiska v Evropi Velesile trojne zveze bodo proučile, če položaj zahteva, da stopi v vojno tudi Japonska, kakor to določa čl. 3 pakta Berlin, 28 marca. DNB: Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je snoči v hotelu »Espla-nade« priredil sprejem na čast japonskemu zunanjemu ministru M a c u o k i. Sprejema so se poleg Macuoke z japonske strani udeležili tuda veleposlanik in člani japonskega veleposlaništva in Ma-cuokovo spremstvo. Z nemške strani so bili navzoči: maršal K e i t e 1, nekaj članov vlade, minister dr. Meissner in druge ugledne osebnosti. Ob sprejemu sta Macuoka in Ribbentrop imela govore o nemško-japonskem prijateljstvu in o sodelovanju med obema državama. V. Ribbentrop je zaželel dobrodošlico, za katero se je Macuoka zahvalil. V svojem odgovoru je Macuoka podčrtal dosedanje sodelovanje med Nemčijo in Japonsko in se dotaknil nekaterih vprašani, ki so na dnevnem redu in ki se tičejo držav tro|ne zveze in j« podčrtal zlasti nalog Japonske na Daljnem vzhodu. (AA.) Berlin, 28. marca. DNB: Danes je voditelj Nemčijo Hitler v navzočnosti Goringa, Ribben-tropa in predstavnikov vojske, državo in stranke priredil kosilo v čast japonskega zunanjega ministra. Na kosilu so bili poleg drugih admiral Raeder in maršala Brauchitsch in Keitel. Razen Macuoka so bili z japonske strani navzoči japonski veleposlanik v Berlinu, poslanik Mačusima in člani njegovega spremstva. Macuoka je pri tej priliki izročil Hitlerju darilo. A A) Clermont Ferand, 28. marca Havaa: List »Effort« piše o potovanju Macuoke v Berlin in v Rim in poudarja, da je do lega potovanja prišlo potem, ko je bil izglasovan ameriški zakon o pomoči Antfliii in ga ie zato treba vezati na podporo. ki jo ta zakon določa za Anglijo. List meni, da se bodo na sestanku v Berlinu vsekakor pečali s tem vprašanjem. List se vprašuje, v k°hkšni meri in v kakšnem času lahko ameriška pomoč Angliji spravi države podpisnice trojne zveze do tega, da bodo začele računati s potrebo z izvedbo člena št, 3 trojnega pakta, kjer je govor o med-sbojni pomoči in o skupnem nastopu, če bi bila katero od treh pogodbenic napadena od države, ki do sedaj še ni bila v vojni. Pooblaščeni japonski zastopnik je bil povprašan o točnem pomenu te določbe trojne zveze in je odgovoril, da beseda »napad« ne pomeni neizogibno tudi sovražno dejanje ali napovedi vojne, ampak da bodo to besedo tolmačile in ji dale razlago vse tri zaveznice skupno. (AA.) V torek v Rimu Rim, 29. marca. DNB. O programu japonskega zunanjega ministra Matsuoke v Rimu .ao se izvedele te-le podrobnosti: V torek ob U bo kral| in cesar sprejel v av-dlenco japonskega zunanjega ministra, nato bo pa n|emu na čait priredil kosilo. liti dan popoldne se začno prvi razgovori i groiom Cianom v palači Chigi in z Mussolinljem v Beneški palači. V torek zvečer bo grof Ciano priredil večerjo Matsuokl na čast V sredo dopoldne jc na spored« ogled znamenitosti mesta, po koiilu, ki ga Mussolini priredi japonskemu gostu na čast v častniški kazini na Mussollnijevem forumu, bo pa iaJlstovska mladina nastopila s telovadnimi točkami, nato se bodd nadaljevali morebitni razgovori, zvečer bo pa na japonskem posianiiivu večerja s sprejemom. [/VA.j pripravljena posvetiti se z dufco in telesom delu narodnega prej>oroda.« »V trenutku, ko Francija trpi, je treba končati s starimi prepiri, ker bi le-ti zadali smrtni udarec njeni edinosti, ki je prvi jx>goj njenega dviga. In prav zato, ker sem imel pred očmi ta ideal narodnega bratstva, sem skušal odpraviti vse, kar bi šolo moglo spraviti v nasprotje z verniki, in vernike s šolo. Le na ta način, da ohranita oba, učitelj kakor duhovnik, svojo neodvisnost, bo mogoče doseči tako prijateljsko stanje, kakor vlada danes med učitelji in kon-greganisti v njetniških taboriščih. Dvignili se bomo le, če bomo živeli v bratstvu. To naj bo za vsakogar najnujnejša dolžnost. Jaz sem jo izvršil brez oklevanja, kajti narodnjaki, kakor verniki so danes istega mnenja, da se bodo naše želje le tedaj uresničile, če bomo drug drugega ljubili.« Protijudovski zakon! v Romuniji Bukarešta, 28 marca. AA. Rador: Včeraj je bil objavljen ukaz o zakonu, ki predvideva razlastitev židovske nepremične lastnine in njen odstop državi. Pri tem so izvzeti Židje, ki so bili naturalizirani pred 15. avgustom 1916, prav tako pa tudi tisti, ki so bili odlikovani ali pohvaljeni zaradi svojega junaštva v vojnah, in potomci tistih Židov, ki so padli v vojnah. Prav tako so izvzeti Židje, ki so krščeni pred najmanj 30 leti, in pa tisti Židje, ki jim je ministrski svet priznal izredne zasluge. Tisti, ki bodo razlaščeni, bodo dobili odškodnino. Isti zakon prepoveduje Židom zbiranje nepremičnin. Razlaščena poslopja bodo zaradi dolgoletnih odplačil lahko kupovali profesorji, častniki, uradniki, zdravniki, inženirji, odvetniki in vsi tisti, ki so v državnih službah. Bolivija bo ameriški družbi odvzela petrolejske vrelce La Paz, 28. marca. DNB. Na včerajšnji seji bolivijskega parlamenta so razpravljali o vprašanju petrolejskih koncesij V tem vprašanju ie namreč bolivijska vlada prišla v spor s »Standard Ooil Company«. Kakor je znano, je pred nekaj dnevi bolivijsko vrhovno sodišče sprejelo sklep, ki je soglasen s stališčem vlade, da se družbi »Standard Oil Company« odvzamejo koncesije za izkoriščanje petrolejskih polj. Na seji parlamenta Paul Claudel: Križe v pot XIII. postaja. Tukaj M konča Trpljenje ln ae nadaljuje So-trpljenje. Kristus ni več na križu, Marija Ga je v naročje vzela in zopet Njen je: Tako Ga sprejme mrtvega, kot Ga je sprejela, ko ji je obljubljen biL Kristus, ki pred očmi je vseh trpel, se sopet v Njeno je naročje skril. Cerkev je za vedno iz Njenih rok sprejela nalog, ki ga ji njen Ljubljenec je izročil. To, kar je božje, kar človek je napravil, kar je Marijino. Vse to je pod Njegovipi plaščem zdaj za vedno z njo. Vzela Ga je, Ga boža, moli, joče, občuduje, Vanj oči npira; Mrtvaški prt je Ona in mazilo, je grob in mira. Duhovnik in oltar je, posoda in Obednlca, kjer je zbrana srenja. Tu konča se Križ in Tabernakelj se začenja. XIV. postaja. Grob, vanj položen je mrtev Kristus, ld več ne trpi, Vdolbina, v naglici odpečatenaf da svojo noč v njej spi, Dokler Prebodeni vstane in k Očetu ne gre, To ni samo novi grob, to je meso mojč, To človek — Tvoja stvar — je, ki je globlji od zemljč! Sedaj, ko so roke Njegove prebodene ln je srce Mu prebodeno, Ni križa vej med nami, na katerega ne bi telo Njegovo bilo prilagojeno, Ni več greha v nas, kateremu ne bi odgovarjala ranal Pridi vendar z Oltarja, Odrešenik sveta, kjer nam je skrita pričujočnost Tvoja znanal Gospod, odprta Ti je Tvoja stvar, kako je, glej, brezdanjal Poslovenil Tone čokan. je bil sprejet sklep, da se odobri odločitev boli-vijske vlade o odvzemu koncesije omenjeni družbi. (AA.) Najvišje cene za modro galico Belgrad, 28. marca. AA. V zvezi z naredbo št. 1 ministrstva za preskrbo in prehrano, s katero je bila določena najvišja cena za modro galico v višini 8.50 din za 1 kg fco vagon tovarna brez skupnega davka, je oddelek za nadzorstvo nad cenamii v ministrstvu za prehrano in preskrbo predpisa) sledeča obvezna navodila o prodajni ceni modre galice v trgovini na debelo in drobno: A) Za trgovino na veliko si smejo trgovci prišteti k nakupni ceni sledeče: 1.) dejanske stroške prevoza v svoje trgovine; 2.) občinsko trošarino in druge krajevne dajatve, če trgovina ni v istem kraju, v katerem je trgovina proizvajalca; 3.) na tako dobljeni znesek se sme prišteti še najmanj 17 par za kilogram na račun lastnega brutto zaslužka. B) Za trgovino na drobno. Trgovci na drobno smejo dodati h nakupni ceni sledeče: 1.) dejanske stroške prevoza do svoje trgovine; 2.) občinsko trošarino in druge krajevne dajatve, če njihova trgovina ni v istem kraju kakor trgovina trgovca na debelo; 3.) tako dobljenemu znesku si sme zaračunati kot svoj zaslužek še najmanj 66 par za 1 kg. Kdor bi prodajal modro galico po višji ceni, kakor pa jo določajo ta navodila, bo kaznovan po členu 7 te uredbe o cenah. To navodilo stopi v veljavo tri dni po tem, ko bo objavljeno v Službenih novinah. Belgrajske novice Belgrad, 28. marca. m. Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil sprejeti v avdienco bana banovine Hrvatske dr. šubašiia. Belgrad, 28. marca. m. V Hercegnovem je umrl Mirko Komnenovič, minister v pokoju. Bil je član radikalne stranke in je v njej igral vidno vlogo. Drobne novice Dunaj, 28. marca. DNB: Medmestna nogometna tekma Dunaj : Sofija, napovedana za 2. aprila na Dunaju, se bo vršila 3. aprila. (AA) Berlin, 28. marca. DNB: Jugoslovanski igralci namiznega tenisa Heksner, Dolinar in Marinko nadaljujejo svoje gostovanje v Nemčiji. V Kasslu so premagali tamkajšnjo reprezentanco 8:0. (AA) Syo njih in podpirajte Slovensko stražo! — Vse vozne karte pri Putniku. — Kategorizacija za služkinje pri OUZD. V smislu § 22 zakona o zavarovanju delavcev je g. minister za socinlno politiko in narodno zdravje odredil kategorizacijo za služkinje (hišne pomočnice) v hišnih gospodinjstvih in za hišnice. Za te je določen I. mezdni razred ne. glede na višino njihovega zaslužka in znaša mesečni zavarovalni prispevek 47 din za vse vrste zavarovanja všievši prispevke za Delavsko zbornico in Borzo dela. Za služkinjo se smatra ženska oseba, ki vrši pomožna dela v domačem gospodinjstvu. Niso pa kategorizirane kuharice, sobarice, vzgojiteljice otrok in gosjiodinje, ki vrše samostojno gospodinjske posle, te se uvrščajo v mezdne razrede po višini prijavljenega zaslužka. Prvi mezdni razred predstavlja zaslužek v denarju in v naravi, skupaj 250 din do 500 din mesečno. Določila te kategorizacijo veljajo od 1. marca 1941 dalje. Delodajalce naprošamo, da v onih primerih, v katerih so njihove, v gospodinjstvu zaposlene uslužbenke, od zadnje prijave spremenile značaj svoje zaposlitve, n. pr. pomočnica je postala kuharica, javijo to spremembo uradu na tiskovini »sprememba pri članu« s točno označbo vrste zaposlitve v zasebnem gospodinjstvu in prejemkov v denarju in naravi. — Novo črno unionsko pivo je dozorelo in čaka na Vašo poskušnjo v vseh boljših gostilniških lokalih. — Opozorilo delodajalcem! Okrožni urad za zavarovanje delavcev naproša delodajalce, da odjavijo vsakega člana, ki je vpoklican na orožne vaje, z onim dnem, ko je dejansko zapustil delo zaradi orožnih vaj. V interesu delodajalcev kakor delojemalcev je, da na odjavnieah delodajalci označijo »orožne vaje«, ker v tem primeru urad ne bo računal prispevkov zaradi prekasne odjave. Vsakega člana, ki je po dokončanih orožnih vajah delo zopet nastopil, naj delodajalci prijavijo ponovno v zavarovanje z dnom nastopa dela. Naknadno naj člani predložijo uradu na vpogled vojaško knjižico ali potrdilo vojaške komande ali tudi od občine overovljen prepis, iz katerega bo razvidno: a) ime, priimek in roj. podatki zavarovanca, b) prvi dan orožnih vaj, c) zadnji dan orožnih vaj, c) število dni orožnih vaj, d) ime in naslov vojaške edinice, v kateri je služil. To je potrebno zaradi tega, ker se čas orožnih vaj delno šteje v zavarovalno dobo. Za čas orožnih vaj zavarovanca imajo njegovi družinski člani pravico do zdravljenja kakor v času, ko član dela in plačuje prispevke. Družinski član, ki se hoče poslužiti bolniških dajatev ob času orožnih vaj svojega hranitelja, se mora Izkazati pri uradovein zdravniku s potrdilom delodajalca, do kdaj je bil njegov vzdrževatelj zaposlen, ter s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje in da je bil odvisen od njegovega zaslužka. — Za cerkveni rop 7 ntcsecev. Jože K., mlad trgovski sotrudnik |x> poklicu, je prišel pred sodnike malega senata v Ljubljani prav elegantno oblečen. Letos je vlomil v začetku januarja v nabiralnik župne cerkve v Cerkljah pri Kranju in odnesel do 80 din raznega kovanega drobiža. Pozneje 16. januarja je poskušal izprazniti nabiralnik v jeseniški župni cerkvi, a je bil zasačen in i izročen orožnikom. Pred sodniki je vse priznal ln j zatrjeval sodnikom: »Prosim! Vse obžalujem. Škodo bom poravnal, ko dobim denar. Bil sem v stiski.« Zaradi takih in drugih tatvin ie mladi Jože prestal po ječah že 2 leti. Mali kazenski senat ga je obsodil na 7 mesecev strogega zapora. Značilno je, da je Jože začel v mladosti krasti, toda po-znejo se je dolga leta vzdrževal tatinskega posla, sedaj pa je spet krenil na kriva pota, — Pred malim senatom je bil obsojen tudi neki v vzgoji zanemarjeni mladenič zaradi 6 večjih tatvin na 2 leti strogega zapora. Vlamljal je pri raznih posestnikih v ljubljanski okolici. — Hace bo sojen v nekdanji porotni dvorani. Prihodnji ponedeljek,'31. t. m. se prične ob 8.30 na 3 dni določeni proces proti 24-letnemu Antonu Hacetu zaradi zločinov umora, ropa in vlomnih tatvin. Z njim je obtoženih še 9 drugih oseb, ki so Hacetu pomagale pri njegovih tolovajstvih, so dajale potulio, ga skrivale in od njega kupovalo nakradeno blago. S Hacetom so obtoženi 3 njegovi glavni pomagači in to Štefan Verle, 32-letni pleskarski pomočnik, Tone Pestotnik, 35 letni delavec in 49-letni France Zužej, ki se sedaj nahaja v mariborski moški kaznilnici. Ker je velika dvorana št. 79 premajhna, je sodišče odredilo, da se bo Hacetov proces vršil v nekdanji porotni dvorani, kjer je sedaj nameščen arhiv invalidskega sodišča. V tej dvorani so bile porotne razprave od 1. 1902 naprej do 1. 1930, ko so po novem zakonu bila porotna sodišča odpravljena. Da se prepreči hujši naval raznih temnih tipov, je,sodišče odredilo, da je vstop v dvorano dovoljen le osebam, ki se izkažejo z vstopnicami. Vstopnice so bile včeraj že razdeljene med razne osebe. pO dbi&avi * 15.000 kmetov v treh bosanskih okrajih se je naučilo brati pisati. Te dni je bil v Livnu prosvetni zbor Seljačke Sloge. Profesor Ante Martinovič iz Zagreba je poročal o pobijanju nepismenosti in ugotovil, da se je v zadnjih treh letih v treh okrajih zahodne Bosne 15.000 kmetov naučilo brati in pisati. * Huda železniška nesreča. Na železniški progi med Noskovcem in Podravsko Slatino v Slavoniji se je zgodila huda nesreča. Kmet Tomo Berač, starček 72 let, je z vozom, v katerega sta bila vpre-žena dva konja, hotel čez železniško progo. V tem hipu je pa privozil vlak in lokomotiva je butnila v konja in voz, tako, da je starček dobil hude poškodbe. Levo nogo mu je zmečkalo in tudi po životu je hudo poškodovan. Voz je poginoma razbit, en konj mrtev, drugemu se pa ni prav nič hudega zgodilo. Nezavestnega starčka so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam. * Žganje iz koruze — nov strup za ljudstvo. V nekaterih krajih banovine Hrvatske so začeli kuhati žganje iz koruze, ki mu pravijo klipara. Dokazano pa je, da je klipara zelo škodljiva za ljudsko zdravje in organizem. Tudi od male količine zavžite klipare, človek lahko hudo zboli. Po izkazu mestne bolnišnice v Glini je klipara povzročila že mnogo gorja. Ker se s posebnim postopkom in kuhanjem žganja iz koruze doseže, da nima nobenega duha in se ne razlikuje od normalnega žganja, ki ga kuhajo iz sliv, je nevarnost tega žganja še večja. Brezvestni prodajalci in gostilničarji prodajajo namreč kliparo za pravo slivovko in tako ljudje včasih Čisto po nedolžnem pridejo v nesrečo. Ker dobivajo gostilničarji kliparo čisto poceni, zaslužijo brezvestno veliko denarja na račun ljudskega zdravja. Znani so prizori, ko so ljudje pripeljali v Glino kliparo v velikih sodili in jo na trgu prodajali. Niso jo točili v kozarcih, marveč so določili ceno dva do tri dinarje in kupec je lahko s cevko j)il naravnost iz soda, dokler jo mogel. Prigodilo se je, da so se ljudje pijani valjali |>o tleh. Umljivo je, da je oblast strogo nastopila in prepovedala vsako kuhanje žganja iz koruze. Kliparo, ki so jo finančni organi našli, so zaplenili, sode pa zapečatili. Tisti, ki so kliparo kuhali, so bili strogo'kaznovani. Kljub temu pa še danes po mnogih krajih kuhajo žganje iz koruze. Kuhajo ponoči, ko so gotovi, da ne bo nobene kontrole. Gotovo je vzrok pomanjkanju koruze dejstvo, da so jo ogromne množine prekuhali v žganje. * Namesto tisočakov — časopisni odrezki. Neka belgrajska tvrdka je te tlni poslala v Vrbas po sprevodniku potniškega vlaka zaprto kuverto s 70.000 din. Ko je naslovnik odprl kuverto, je našel v njej namesto tisočakov časopisne odrezke. Kako je denar izginil, nihče ne ve. Sprevodnika so zaprli. * S sekiro ubil očeta in njegovo priležnico. V Liščanih, okraj Čazma, se je odigrala grozna družinska žaloigra. Franc Nagy je živel v svoji hiši z ženo in edinim sinom Lovrom. V hiši je vladal lep mir do leta 1935, ko je Nagy pripeljal v hišo Nežo Zeleznik, čeprav je bila njegova žena še živa. Od tega časa je nastal v hiši pravi pekel, ki se je še pogoršal, ko je pred letoiu dni umrla Nagyjeva prava žena. Priležnica je nagovarjala Nagvja, naj odpravi sina od hiše in proda posestvo, da bi se potem oba naselila v mestu. Zaradi tega je prišlo do tožbe in sodišče je odločilo, da mora Lovro s svojo ženo in otroki zapustiti očetovo hišo. Preteklo soboto pa je oče pozval sina, naj zapusti hiš, ker je tako odločilo sodišče. Sin je na to pograbil sekiro in z nekaj udarci ubil očeta. Ko je videl, da je oče mrtev, je sklenil, da bo obračunal tudi s priležnico, ker je bil prepričan, da je ona zakrivila njegovo nesrečo. Ker se |e priležnica zaprla v hiši, je sin s sekiro razbil vrata in nato z udarcem po glavi ubil priležnico. Nato je šel s krvavo sekiro k vaškemu starešini in rekel: »Jaz sem svoje opravil. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Starešina ga je napotil k orožnikom, ki so sa zaprli in uvedli preiskavo. * Iz Belgrada šel peš vlomit v Subotico. V Subotici je znani belgrajski vlomilec Mihajlo Jan-kovič skušal izropati peka Josipa Mihajloviča. Jankovič je prišel peš iz Belgrada in se mu je posrečilo, da se je vtihotapil v hišo omenjenega peka. Gotovo mu je bila pekova hiša dobro poznana. Vlomilec je takoj izvedel svoj dobro premišljeni načrt, ki ga je izdelal, da izropa stanovanje peka, ter je šel v sobo, v kateri je bil denar, in se skril pod posteljo. Zapazili so ga pekovi pomočniki, ki so takoj zaklenili sobo in poklicali policijo, ki je drznega vlomilca takoj aretirala. Policija je našla pri Jankoviču ponarejeno legitimacijo na ime Mihajol Serajlo. Anekdota Botanik Link, ki je bil od leta 1815 do 1851 profespr na berlinski univerzi, je bil znan kot strah m trepet vseh kandidatov. Ob neki priliki je prišel k izpitu močno prehlajen. Ko je prišel prvi kandidat, ga jc profesor vprašal s hripaviin glasom: »Vi vidite, da sem bolan in veste, kaj mi je. Povejte mi, kaj bi vi naredili, če bi bili moj zdravnik?« Kandidat je brez oklevanja odgovoril: »Gospod tajni svetnik, predvsem bi Vam svetoval, cla ob takem vremenu ostanete doma.« — Nastal je «plošcn smeh, med katerim se je komaj slišal Linkov odgovor: »To vam rad verjamem.« Proti nevarnosti okuienja po ustni duplini jemljite okusne Dobivajo m v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 16*—. Oglas rog, a br. 15Ž10, ti. V. 1M9. Ljubljana, 29. marca Gledališče Drama. Sobota 29. marca: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja 30.: »Razvalina življenja«. Izven. Znižane čeme od 20 din (predstava v okviru Treznostnega tedna.) Ponedeljek 31.: Zaprto. Opera. Sobota 29.: »Vesele žene vvindsorske«. Izven. Nedelja 50. ob 15: »Traviata«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Tri stare škatle«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek 31.: Zaprto. Radio Ljubljana Sobota, 29. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov — 12 Kar brez napovedi plošče hite, z njih pa veseli napevi done — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski spored Rad. orkestra — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gled.) — Pravljični svet (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Orgelski koncert (g. prof. Rančigaj) — 18.40 Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kakšne pravice in dolžnosti ima (g. Grasselli Andrej, viš. komisar) — 19.25 Drobiž (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. Al. Kuhar) — 20.30 »Sušcu« v slovo — in pomladi nasproti!« Pisan glasbeni večer: godba, petje, šale — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (plošče). Drugi programi Sobota, 29. marca: Belgrad: 19.40 Narodne. Zagreb: 20 Ork. koncert. — Beromiinster: 19.25 Zbor. — Bratislava: 19.40 Jazz. — Budimpešta: 19.55 Kalnutnova opereta »Kneginja čardaša«. — Praga: 18.20 Lahka glasba. — Italijanske postaje: 21.10 Simf. koncert. — Sofija: 21 Filmska glasba. Sottens: 20.50 Zabaven koncert. — Švedske postaje: 21.15 Brahmsove skladbe. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (19.69 m): 0.50 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): 5.50 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave V nedeljo, dne 30. t. m. priredi frančiškanska prosveta dramo »Za čast in kri«. Začetek točno ob 5. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfi-ligoj. Rakovniški mladinci bodo v nedeljo, 30. marca ob 5 pop. v frančitškanski dvorani uprizorili novo pretresljivo sodobno dramo »Beraški študent«. Najbolj zgovoren dokaz o kakovosti igre kakor igranja je enodušno priznanje Trboveljčanov, ki so ga bili deležni rakovniški mladinci pred tremi tedni ob uprizoritvi te drame v Trbovljah. Kaj takega Trbovlje še ni videlo! Društveni dom je bil napoljnen do zadnjega kotička. — Gotovo tudi Ljubljančani ne bodo nič manj zadovoljni odhajali v nedeljo iz frančiškanske dvorane. — Nabavile si vstopnice v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ul. 1 (tel. 20-12). Za Duhovni koncert slov. glasb, društva Ljubljane se dobe vstopnice v trgovini A. Sfili-gojd v Frančiškanski ulici. Ker je za koncert veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, rla si vstopnice čimprej nabavi. l)a bo omogočena udeležba na koncertu vsakomur, je odbor določil zelo nizke ccne. Vstopnice se prodajajo: sedeži po 25, 20, 15 in 10 din, stojišča po 5 din, za dijake pa po 3 din. Danes vsi v frančiškansko dvorano, kjer nam bodo dijaki I. drž. real. gimn. uprizorili igro »Mlini jx>d zemljo«. S tem bomo pokazali, da z razumevanjem podpiramo njih trud. Sestanki FO sv. Peter v Ljubljani ima drevi ob pol 8 izredni sestanek. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Oospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vin-concija Pavelskega bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, dne 7. aprila t. 1., ob 4 popoldne v Jo-žefišču na Poljanski cesti 16. Odseki Barjanskega okrožja ZFO imajo v nedeljo, 30. t. m. ob 10 dopoldne okrožni svet v Prosvetnem domu v Trnovem, Karunova ulica št. 14. — Vse zastopnike pozivamo, da se drže navodil, katera so bila objavljena v zadnji okrožnici. — Odbor. Predavanja V društvn sv. Marte v Streliški ulici predava v nedeljo, dne 30. t. m., oh 5 popoldne g. prelat J. Kalan. Članice in stanovalke v hiši. pridite vse! Naše dijaštvo Pevke In pevci. Drevi ob 6 in jutri ob 10 pevska vaja za akademsko službo božjo pri oo. frančiškanih. Pridite vsaj k nedeljski vaji oni, ki vam je udeležba v soboto zvečer nemogoča I Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljsko do 8. ure mestni viš. zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15-11., telefon št. 32-84. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta tO, in mr. Bohinec, Rimksa cesta 31. Poizvedovanja Moško sivo rokavico sem izgubil v torek od Ccrknice uc Rakeka. Najditelja prosim, da jo proti nagradi izroči v upravi lista. 6teiv- __»SLOVENEC«, sobot« 29. marca 1941". 8*ra» 7 omm« Wfm "JAPAN»? KINA Yunnan, "ormosa HongKong LJUBLJANA Koncert »LJubljane« v stolnici Prte Lnpša, priljubljeni basist naše opere b« pel na ponedeljskem duhovnem koncertu Slov. g. d. >Ljuhljane< in sicer dva Lukačlčeva motela. Odlična kvaliteta tega nadarjenega mladega basista je splošno znan zlasti onim, ki so ga slišali jr operah, katerim bodo liki hlapca Jerneja in pohodnega inoža v »Rusalki« ostali nepozabni. Znaki za deco, včlanjeno v ZFO Zveza Fantovskih odsekov je mislila tudi na ■vojo deco. Preskrbela je tudi njej znake, ki nosijo lik vladike Antona Martina Slomška, saj je vladika Slomšek nad vse ljubil otroka. Tudi to plaketo sta izdelala naša priznana akademska kiparja Stane Dremelj in Frančišek Smerdu. — Znake naročajte v Nabavni zadrugi ZFO na Miklošičevi cesti 7-1 v Ljubljani. * 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli .Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj. 1 Dve lepi prehodni darili za prvo prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn. Danes popoldne sta razstavljeni v izložbi tvrdke »Radio« na Miklošičevi c. 7 dve prehodni darili, ki sta jih za tek čez drn in 6trn ZFO poklonili lastništvo »Slovenca« in ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice. Prehodni darili imata obliko olimpijskih plamenic in sta izredno okusno izdelani. 1 V okviru Treznostnega tedna bodo uprizorili v nedeljo zvečer Finžgarjevo ljudsko dramo »Razvalina življenja« v treh dejanjih. Delo je pisano z močno moralno in etično tendenco in pokaže pogubonosni vpliv zakona, sklenjenega iz preračunljivosti. Igrali bodo: Cesar, Mira Danilova, Sever, Presetnik, Gabrijelčičeva, Rakar jeva in Kauklcr Režiser: Milan Skrbinšek. 1 Po nakaznice za mestni krompir, ješprenj in premog so doslej morale stranke hoditi v Mestno hranilnico in tudi tam plačati tako kot moko. Da se pa strankam prihranijo pota in olajša nakup najpotrebnejših živil po nizkih cenah in da se poenostavi poslovanje, izdaja odslej nakaznice za krompir, ješprenj. premog iti moko mestni preskr-bovalni urad v svojih prostorih v II. nadstropju Mestpega doma vsako dopoldne od 8. do 11. ure, seveda pa ta urad tudi ka-sira denar. Na drobno pa dobite krompir in ješprenj na mestni stojnici na Vodnikovem trgu po nižji ceni kakor po trgovinah in drugod. 1 Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu v Ljubljani je Društvo slušateljev juri-dične fakulteto poklonilo 100 din namesto venca na grob umrlemu tovarišu Gaskariju. 1 Zaradi tehničnih zaprek se z dnem 31 t. m. ukinejo nočne vožnje na avtobusni progi Ljubljana—Ježica, Izvzemši solate, do preklica. — Avtohusno podjetje Magister. 1 V Stritarjevi uliei štev. fl v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Kr. P. Zaje«, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. IV Ljubljani umrli od 21. marra do 27. marca; Erber Karel, 74 let, delovodja drž. žel. v p., Vi-dovdanska c. 9; Ljubi Franc, 72 let, zasebnik, Kožna dolina C XV-25; Stojan Blaž, 61 let. arze-nalni kovač v p., Vidovdanska c. 9; Maurin Josip, 74 let, narednik vodnik v p., Jegličeva c. 10; Deleja Angela, 54 let, zasebnica. Vodnikova 31; Tome Matija, 71 let, čevljar, Vidovdanska c. 9; Cerne Antonija, 83 let, zasebnica, Japljeva ul. 2; Kiefer Marija roj. Lapornik, 56 le>t, vdova uradnika TPD, Rožna dol. C V-33. 1 Nesreče. 43 letni stavbinski delavec Franc Hribar, ki je delal na stavbi v Streliški ulici je delavca Alojzija Kotarja, zaposlenega v Kemični tovarni, je na cesti blizu Vevč podrl tovorni avtomobil. Kotar je pri padcu dobil globoko zevajočo rano na elavi in so ga reševalci prepeljali nezavestnega v ljubljansko bolnišnico. I Cigani so ukradli kravo. V nedelio zvečer je posestnica Angela Žulj na Rudniku zapazila, da sili v hlev neka krava. Šla je pogledat in našla pred hlevom črno kravo z eniin rogom. Posestnica se je živali usmilila in jo spustila v hlev, nato pa zadevo prijavila oblastem. Predvčerajšnjim pa je prišla tudi že prijava, da so ukradli cigani nekemu posestniku v Pod-peči črno kravo z enim rogom. Krava je ciganom, ki so jo gnali, najbrž proti Dolenjski, ušla in se v nedeljo zvečer zatekla na Ruduiku v hlev. 1 Pri vlomn je bil zasačen čevljar A. Z., ki je v soboto zvečer vlomil v ščetarsko delav- nico Antona Šimenca na Bregu. Tat si je že nabral za okrog 600 din blaga, ko je bil zasačen. Pri zaslišanju je izjavil, du je bil pijan in da je delavnico odklenil s ključem svojega stanovanja. Ker »o pri njem našli več belih celuloidnih listkov s črnimi številkami, kakršne uporabljajo trgovci v izložbenih oknih za označevanje cen, je prav verjetno, da je še kje drugje vlomil v izložbo. Zato so ga pridržali v zuporu. Litija Dobrodelna akademija, ki so jo vsa litijska društva skupno priredila v korist občinskim revežem, je nad vse lepo izpadla. Razveseljivo je bilo dejstvo, da so se v plemenite namene združile vso organizacije in so v medsebojnem tekmovanju pripravile dovršeno akademijo. Tudi obisk je bil tolikšen, da ga ni nihče pričakoval in dvorana na Stavbah je bila premajhna. Veliko ljudi je moralo domov, stojišče pa je bilo prepolno. Na vstopnini sami se je nabralo nad 2000 din in ker ni bilo skoro nikakih izdatkov, bo ostalo skoraj vse za domače reveže. Vsem, ki so pripomogli k tako uspeli akademiji, zlasti pa okrajnemu referentu za telesno vzgojo, ki je akademijo vodil, bodo občinski reveži zelo hvaležni. Cisti dobiček dobi obč. odbor za zimsko pomoč. Lase za gnoj zbira Z Japonskega poročajo zanimivo novico, ki nam pravi, da so tudi Človeški lasje nekaj vredni, čeprav so že odstriženi. V japonskem mestu Ta-kaoka v provinci Tojama živi cunjar, ki je doslej zbiral le cunje. Toda tudi na Japonskem so se naučili, da je prav in dobro, če ljudje v zavrženih rečeh poiščejo kako stvar, ki hi utetrnila za narodno gospodarstvo biti še porabna surovina. Zato je tudi ta cunjar začel tx> vsem mestu in pri vseh brivcih zbirati človeške lase, katere potem prodaja okoliškim sadjarjem za gnojilo. Baje se je na Japonskem to gnojilo dobro obneslo. Ta cunjar bajo vsak mesec nabere najmanj 600 kil človeških las. ki gredo potem za koristne gospo-darske namene. Tako so glasi jr.jionsko poročilo. Kaj pa k temu pravijo naši strokovnjaki? Taka-le je njihova sodba: Kurje perje, lase in živinska dlaka — to so stvari, ki jih tudi v Evropi porabljajo za gnoj, vendar zlasti pri laseh dolgo traja, predon se razkrojijo. Zato lase, dlako in perje navadno kompostirajo ter močno pomešajo z živim apnom, da bolj hitro razpadejo. Sele potem je to dobro gnojilo. Tak gnoj ima v sebi innogo dušika ter je zelo oster. Evropski sadjarji baje doslej z lasmi niso Še jroskušali gnojiti svojega drevja, zato evropska praksa ne more izreči svoje sodbe o tem gnoju, ki ga menda na Japonskem uspešno porabljajo. Kako je naslajata velika Japonska Preteklo je skoraj manj ko pol stoletja — pa je Japonska iz male slabotne državice postala vodilna država v vzhodni Aziji. Pred pol stoletjem se je stara srednjeveška Japonska začela pomla-jati in preurejati Japonci so naglo in bistro sprejemali vse, kar so pri Evropcih dobrega in koristnega videli. Tako se je v kratkem razdobju preuredilo vse japonsko življenje. Pred 80 leti sta japonska armada in japonska mornarica bili še tako šibki, da sta morala kloniti pred peščico ameriških vojnih ladij, ki so priplule pred japonske luko in nanje naj>erile svoje topove. Zdaj, Če% 80 let pa je urejena nova in mogočna japonska armada ter docela moderna in mogočna japonska vojna mornarica, ki se hoče kosati z najmogočnejšimi mornaricami na svetu. Ko so je mlada Japonska zavedla svoje naloge in je pripravila svojo mornarico in armado, se je najprej spopadla z mogočnim kitajskim sosedom, ki je bil mogočen po svojem številu, ne pa po svoji organizaciji. Tako je Japonska v ki-tajsko-japonski vojni leta 1895 premagala kitajsko armado, katera je bila docela staromodno oborožena. Kitajski vojaki so takrat še nosili kite, v boj pa so poleg starih pušk nosili tudi neizogibne dežnike. Tako je bila Kitajska premagana od mnogo manjšega in mnogo manj kulturnega Japonca. Takrat je morala Kitajska Jajxmcem odstopiti veliki otok Formoza, ki leži severno-vzhod- SSBEI □ 1 14 "j M A 1 BOR m Poziv predstojništva mestne policije v Mariboru. Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva občinstvo v interesu splošnega reda in miru, da preneha z manifestacijami ter se posveti svojemu vsakdanjemu delu S tem bo najbolje pokazalo svojo vdanost Nj. Vel. kralju Petru drugemu in domovini. Oienem se prebivalstvo opozarja, da se po osmi uri ne zadržuje brez tehtnih razlogov po ulicah. Policijska ura za vse gostinske obrate je določena do nadaljnjega ob 20. m Treznostni teden. Od tihe do cvetne nedelje, od 30. marca do 6. aprila, se izvaja tudi v lavantinski škofiji treznostni teden. Predmetna navodila so bila poslana vsem župnijskim uradom lavantinske škofije. S tem vršimo katoliški Slovenci svojo obljubo, ki smo jo sklenili na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani leta 1939. m Priznanje mariborskemu skladatelju. Jugoslovanska pevska zveza v Belgradu je sklenila, da bo v proslavo prevzema vladarskih poslov po Nj. Vel. kralju Petru II. priredila razne pevske prireditve. Za cerkvene proslave je zveza Ipavčevi pevski župi poverila nalogo, da oskrbi zahvalno pesem za katoliško cerkveno proslavo. Ker je prof. Vasilij Mirk prav sedaj dovršil veliko zahvalno pesem za mešani zbor in orkester, je to skladbo predložil župi, ki jo je tudi sprejela. Ta sklep je potrdila tudi pevska zveza. K uspehu in priznanju našemu plodnemu mariborskemu skladatelju čestitamo! m Pevsko duštvo »Kolo« v Mariboru priredi svoj prvi koncert v sredo, 2. aprila ob 20 v »Sokol-skem domu«. m Občni zbor pobreškega pogrebnega društva bo v nedeljo, dne 30. marca ob devetih dopoldne v kinodvorani. Vabljeni! m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem vrši jutri, v nedeljo 30. marca dr. L. Stopar, Studenci, Kralja Petra ccsta št. 39. m Ljudska univerza obvešča svoje člane in prijatelje, da bo društveni inkasant g. Nikolaj Bezjak pobiral to dni članarino za preteklo poslovno leto. Odbor prosi, da bi se člani in prijatelji tudi tokrat odzvali z dobrovoljninti prispevki. m Smrt mariborskega zdravnika. Uinrl je zdravnik OUZD g dr. Teobald Zirngast. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel m Mestni preskrbovalni urad razglaša: Opozarjajo se vsi trgovci in peki, da je zadnji dan za oddajo marčnih odrezkov 1. april t. 1. in bo urad brezpogojno odklanjal sprejem odrezkov, ki bi bili predloženi pozneje. Nadalje opozarja preskrbovalni urad, da odpade 1. aprila izdaja moke. m Propaganda za naše turistične kraje v Zagrebu. Mariborski mestni turistični odbor s sodelovanjem Skijaškega saveza v Zagrebu organizira v nedeljo predpoldne v Zagrebu predvajanje turistično propagandnih filmov iz Slovenije, med katerimi je tudi najnovejši film »Vzhodno Pohorje«. Predstava se bo vršila v kinu Balkan dopoldne ob pol desetih. m Iz šole se ni več vrnil. Posestnik Ivan Repnik iz Pivole je prijavil, da je pred dnevi odšel v strokovno šolo v Mariboru njegov 20 letni sin Anton, ki je bil zaposlen pri kovaškem mojstru v Iločah. On tega časa se ni več vrnil domov. Kant je velike postave in ima na sebi hubertus-plašč. nt Kolo so ukradli dijakinji Lei Zemljičevi. Kolo je pustila v veži hiše na Grajskem trgu 3. Kolo je znamke Brandenburg in je vredno 700 din. m Mladi ponesrečenci. V mariborski bolnišnici so včeraj dobili v zdravljenje kar tri mlado ponesrečence. 12 letnemu sinu kmečke dekle Ivanu Cebeju iz Hoč je kolo težko naloženega voza močno poškodovalo glavo, 13 letni sin delavra Er-vin Usar s Pobrežja se je vozil na vozu. Po nesreči je nogo vtaknil v kolo, pri čemer mu je zlomilo nogo. 15 letnega Franca Franka s Pobrežja pa je na Tržaški cesti povozil neznan kolesar in mu prizadejal poškodbe na glavi. Kolesar je po nesreči pobegnil. m Nesreča starega občinskega raznašalca. 66 letnega občinskega raznašalca Jožeta Viteza je neki znanec, ki je z vozom peljal mimo njega, povabil, naj prisede. Ko se je Vitez spravljal na voz, mu je tako nesrečno spodrsnil, da je padel z voza in si pri tem zlomil desno nogo. m V prepiru ga je zabodel. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 19 letnega kovaškega pomočnika Stanislava Šerdinška od Sv. Antona. Nek posestnik ga je v prepiru na cesti z nožem zabodel v levo roko. m Obup zaradi neozdravljive bolezbi. Življenje si je sam vzel 50 letni viničar Anton Srebor-nik iz Svečine. Neozdravljiva bolezen, ki ga je dolgo mučila, ga je spravila v 'obup. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Gledališče Sobota, 29. marca, ob 20: »Doroteja Anger-mann.« Premiera. Red A. Nedelja, 30. marca, ob 15: »Habakuk.« Znižane cene. Ob 20: »Doroteja Anjjeriiiann.« (Repriza.) no od Honkonga ter južno od Sanghaja. To je bil začetek japonskega osvojevanja na dalj. vzhodu. Nato je 10 let kasneje Japonska poskrbela, da se je zapletla v vojno z Rusijo. To vojno so Japonci skrbno in skrivaj pripravljali, iko je potem vojna nenadno izbruhnila, so Jaj>onci kar brez vojne napovedi — kar pa takrat še ni bilo moderno, kakor dandanes — napadli rusko brodovje v Port Arturju ter mnogo ruskih vojnih ladij potopili, s čimer se je začela za Rusijo tista nesrečna vojska. Rusija je izgubila svoje izključno nadzorstvo nad Mandžurijo, izgubila svoj vpliv na Korejo ter je morala Japoncem odstopiti tudi južni del otoka Sahalina v Ohotskem morju. Zdaj je Japonska že bila zasidrana na azijski celini. Ko je leta 1910 dobila še vso Korejo v svojo izključno oblast, je že imela na celini mogočne postojanke, kamor je pošiljala ne le svoje koloniste, te, več tudi svoje vojaške strokovnjake, ki so pripravljali s teh oporišč nove osvojitve. Poleg Koreje je Japonska dobila tudi polotok Kvan-tung. Prišla }e svetovna vojna, katere se je Japonska udeleževala na strani Anglije. V tej vojni je Japonska dobila nekdanje nemške kolonije na Kitajskem. Potem je bil spet kakih 10 let mir, ki ga je Japonska izrabila za priprave k drugim osvojitvam. Ko je dozorel čas, Je Japonska leta 1932 začela zasedati Mandžurijo ter notranjo Mongolijo. Kitajska ni bila dovolj močna, da bi se bila uspešno mogla upreti. Sovjetija pa se tudi ni hotela spuščati v vojno, dasi je šlo tudi za njen Mladina ob nastopu Nj. Vel. kralja Petra II. Celje, 28. marca. Mladina ie bodočnost vsakega naroda, če je mladina narodno zavedna, je narod zaveden, in če jc to, je država mučna in nepremagljiva. Zato je bilo tako razveseljivo, ko smo včeraj videli, t kako radostjo je naša celjska srednješolska mladina 6prejela vest, da je prevzel krmilo državne oblasti nai mladi kralj Peter II. Mladina jc bila ob tej novici vsa vzhičena in navdušena. Srednješolci so na celjskih gimnazijah okinčali v vseh razredih slike mladega kralja in prepevali narodne pesmi, državno himno in Hej Slovenci. O veličastni manifestaciji na.ve mladine na včerajšnji zgodovinski dan smo že poročali. Mladina sama pa je imela v šoli še posebno proslavo tega zgodovinskega dne. Ob prepevanju pesmi in vzklikanju kralju Petru II. in močni in svobodni Jugoslaviji 6e je mladina podala s svojimi vzgojitelji v telovadnico, kjer je imel nanjo slavnostni govor o mladem kralju direktor g. Bračko Kako ljubi naša mladina svojega kralja, pa je izpričala tudi pri večerni manifestaciji, katere se jc prav tako udeležila polnočtevilno. • c »Doroteja Angeman«, dramo, bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v Celju v sredo, 2. aprila, v petek, dne 4. aprila, pa ljubljanska Opera »Ples v maskah«. Obe predstavi sta za abonma. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 21. marca, bo predaval pesnik Mile Klopčič o ruskem liriku Lermontovu ob priliki 100 letnice njegove smrti ter recitiral slovenske prevode najlepših njegovih umetnin. V torek, dne 1. aprila, bo ponovil skalaš Smolej svoje prekrasno predavanje »Za cvetjem preko Karavank v Julijske alpe«. c Za obnovitev državne ceste v Žalcu je razpisana javna pismena licitacija na kr. banski upravi v Ljubljani dne 3. aprila. Za dela je odobrenih 916.126.59 din. c Licitacija gradnje justične palače v Celju uspela. Dela je kot najnižji ponudnik izlicitiralo podjetje Tomažič iz Ljubljane. To mora sdaj potrditi ie pristojno ministrstvo. c Zaščitno cepljenje prašičev za območje mestne občine celjske proti svinjski rdečici se prične konec aprila. Lastniki živali naj se priglase do 20. aprila v pisarni mestne klavnice. c Savinjska podružnica SPD bo imela tvoj občni zbor dne 3. aprila v mali dvorani Narodnega doma. Na isti dan bo zborovalo tudi članstvo Obrtnega društva v Celju. Strelska družina bo imela svojo skupščino dan pozneje, 4. aprila, v nedeljo, 6. aprila, pa bodo zborovali člani DATŠ. c Začetek nogometne sezone. V nedeljo bosta začeli nogometno sezono v Celju SK Celje in SK Jugoslavija, ki bo6ta igrali za pokal SNZ. Pokalna tekma se prične na Glaziji ob pol 4 popoldne. Ob 2 bo predtekma. c G. Janko Godicl iz Petrovi je položil ma-jorski izpit. Čestitamo! c Redni mesečni brzoturnir priredi CŠK v nedeljo, 31. marca, ob 8. zvečer. vpliv. Tako |e Japonska v Mandžuriji postavila za cesarja bivšega pregnanega kitajskega cesarja iz rodovine Mandžu. Zdaj je Mandžurija na videz samostojna država, v resnici pa le japonska kolonija. Poslej je Japonska hitreje delovala. Ze leta 1937 je začela zasedati severne kitajske pokrajine ter nato začela svoj pohod v notranjo Kitajsko, ko je leta 1938 zasedla obalne province okoli Sanghaja. Japonski vojni pohod je nato šel proti južni Kitajski ter so Japonci zasedli zadnje mesece leta 1940 že nekaj krajev francoske Indokine. Ko j« Japonska pristopila k trojnemu paktu, k Nemčiji in Italiji, je s tem že nakazala, da njen vojni pohod še ni končan, temveč da hoče do kraja izvesti svoje velike načrte ter vso Azijo spraviti pod svoj vpliv, s tem pa prevzeti vodstvo v Aziji po novem redu, ki se zanja borita Nemčija in Italija v Evropi. Japonska pa v Aziji. S tem je vsaj na tihem napovedana vojna vsem tujim državam, ki imajo na azijskem ozemlju svoje kolonije. To pa ni le Nizozemska, Francija in Anglija, temveč tudi Združene države severno Amerike. jbx>n im forvosd, t6!>'5 Hoju,'je ttnz'ocistu&tt Južni Sscttfifih KO/egjef$0S rmt&fts Rom/s ftort*, ho/l' je !om propadel. Po vojni je zbor dvignil njen dirigent dr. Fran Kimovec, pod katerim je priredil vrsto zelo dobrih koncertov, ki so uvrščali »Ljubljano« med najpomembnejše zbore v naši prestolnici. Kasneje je vodil društvo sedanji gimnazijski direktor Marko Bajuk, ki je povedo! delo na vokalno-instrumentalno polje in dal tudi več samostojnih koncertov. Pod kasnejšim vodstvom dr. Dolinarja pa je zbor priredil zanimiv koncert ruske cerkvene glasbe. Kasneje je Jelo v zboru začelo pojemati, sledili so še priložnostni nastopi, ki niso pokazali niti resnega dela niti pravega programa. Niti novi dirigent skladatelj Koporc ni mogel več vzbuditi veselja do pravega stalnega dola in študija. Šele s prevzemom vodstva po g. Radku Simonitiju se je delo zopet obnovilo. Sedanji dirigent zbora g. Radko Simoniti 'da v vrsto naših najbolj nadarjenih zborskih centov. Po dokončanih glasbenih študijah na ljubljanskem konservatoriju je šel v Split, kjer je prevzel vodstvo Hrvatskega pev. društva >To-mislav«. Vsa ondotna hrvatska kritika je visoko precenila njegovo delo in uspeh. V svoje programe pa je sprejemal tudi dela naših skladateljev: Gallusa, Premrla, Osterca, Tomca. Njegovo uspešno delo (poleg »Tomislava« je poučeval tudi na Mestni glasbeni šoli) je vzbudila |x>zornost tudi pri vodstvu našega Narodnega gledališča, ki, mu je ponudilo mesto opernega zborovodje, kjer deluje že drugo leto in kjer je tako dvignil operni zbor. Mladi dirigent se je odločil dati tudi »Ljubljani« resno lice; renoviral je zbor in pričel študirati eno najtežjih del svetovne zborovske literature »Missa Papae Marcelli« slavnega komponista Giovannija S. Perluigija da Palestrina iz 16. stoletja (1525—1594). Zbor bo izvajal vse dele: Kyrie, Gloria, Čredo, Sanctus, Benedictus, Agnus Dei I. Poleg tega pa so na sporedu tudi moteti pri nas še jx>polnoma neznanega dalmatinskega skladatelja iz konca 16. stol. in polovice 17. stol., ivana Lukačiča (1574—1648), ki ga je odkril in izdal dr. Dragan Plamenac, univ. doc. v Zagrebu. Na sporedu so Coeli enarrant — has solo, Quem-admodum desiderat — duet: tenor in bariton, Cantabo Domino — sopran solo, Orantibus in loco isto — duet: sopran in alt, Cantate Domino — duet: tenor in bariton, Quam pulchra es — kvartet. Izvajali bodo solisti: St. Korenčanova. N. Kristanova, G. Ložarjeva, M. Virškova, M. Dolničar, F. Lupša, A. Sladoljev-Jolič (vsi trije člani ljubljanske Opere) in M. Koš. Program, ki ga je društvo izdalo za ta koncert, vsebuje tudi slovenski prevod teh del in uvodnik z življenjepisom in kratkim orisom delovanja obeh avtorjev. Zadnje je napisal dirigent g Simoniti sam. Tako se nam v ponedeljek obeta zanimiv in kvaliteten konrert duhovne glasbe. Taki koncerti so nam potrebni in nastop »Ljubljane« s tem programom in sodelujočimi solisti pozdravljamo. ŠPORT Dva potrebna pripomočka za francoščino 1. Dr. Janko Pretnar: Francosko-slovenski slovar Jugoslovanska knjigarna je izdala drugo izdajo francosko-slovenskega slovarja, kakor ga je že svoj čas sestavil dr. Janko Pretnar. 2e v prvi izdaji je slovar izpolnil veliko vrzel v naši šolski in slovarski književnosti ter je prišel na glas najboljšega slovenskega praktičnega slovarja francoskega jezika. To se je poznalo po povpraševanju, ko je bil razprodan ter je bila potreba po drugi izdaji vedno bolj pereča. Veliki slovar, ki ga izdaja univ. prof. dr. Sturm, je pač bolj leksikalnega pomena, dočim je ta Pretnarjev praktičnega značaja priročne oblike ter vsebuje zadostni besedni zaklad za vsakdanjo uporabo, zlasti primeren pri čitanju klasikov ter prav tako modernih pisateljev. Druga izdaja, ki je izšla sedaj pod naslovom »Dictlonnaire francais-slovene«, je pregledna, izpopolnjena ter pomnožena izdaja, saj ima 623 strani bolj preglednega in večjega tiska kakor prejšnja, kar vse je šteti v dobro. Ni tukaj mesto za strokovno ocenjevanje slovarskega dela in njegovih prednosti pred drugimi podobnimi deli, toda dolgoletna praksa prve izdaje je praktično vrednost slovarja v vsem potrdila ter ga priporoča, zlasti še, ker je gradivo povečano in preglednejše postavljeno. Vsak, kdor se pri nas praktično bavi s težavami francoskega besednega zaklada, bo rad in s pridom uporabljal ta Pretnerjev Francosko-slovenski slovar. (120 din.) 2. Niko Kuret: Francoščina brez učitelja Jugoslovanska knjigarna je že svoj čas izdala priročno praktično zbirko o francoščini brez učitelja, katere zvezek Osnovni pojmi iz francoske slovnice za samouke je napisal znani romanist dr. Stanko Lebcn. Sedaj pa je prof. Niko Kuret napisal drugi zvezek, ki vsebuje Francoske razgovore. Praktično izkustvo, ki si ga je profesor Kuret pridobil že kot učitelj francoščine po naših šolah, pa tudi v privatnih francoskih krožkih, ga je potrdilo v tem, da je za pravilno občevalno potrebo v francoskem jeziku potrebna neka zaloga najnavadnejših stavkov in pogovorov. Tak konverzacijski priročnik, ki bi začetnike v francoskem jeziku uvedel naravnost v sredo pogovorov, je sedaj napisal sam in ga izdal kot drugi del francoščine za samouke. Oziral se je — kakor pravi v uvodu — predvsem na potrebe Slovencev, ter je tako napisal nekaj pogovorov, ki se tičejo obiska, zdravja, sorodstva, družine, značaja, nrav-nih lastnosti, bivališča, stanovanja, hiše, vremena, denarja, potovanja, banke, hotela, mesta, dela, zaposlitve, pisem, književnosti, razvedrila, športa, fotografiranja, cerkve, napisov itd. itd. Na 306 straneh je podan francoski in slovenski tekst. Pri francoskem ni važnost položena samo za literarno pravilnost, temveč za sodobno pogovorno pravilnost, v čemer je — kakor pravi v uvodu — pregledal tekst lektor francoščine na naši univerzi g. prof. Lacroi* ler je tako zajamčeno za pravilnost teh pogovorov v jezikovnem pogledu. Vsak, kdor se hoče vživeti v živ francoski jezik (pogovorni), ki hoče potovati v francoske kraje, in tudi sicer, potrebuje pomagala v raznih situacijah, kjer bi si s francoščino pomagal, bo rad segel po tej praktični knjižici francoščine. Cena 52 oz, 62 din (vez.) ^ a, k. Popravek: V včerajšnjem poročilu »Koncert IjublJ. sred. šol« se mora v I. kol., 38. v. glasiti motnrika namesto motivika, v II. kol., 11. vrsti prvinskosti namesto preciznosti, prav tako v II. kol., 47. v. Sattnerjevn namesto Lettnerjevo. Ostale manjše tiskovne napake so čitatelji itak že sami popravili. Kot 49. zvezek znane zbirke »Politika i društvo«, ki izhaja v Belgradu, je izšla razprava državnega svetnika Alekse Matanoviča »Ujedinjenje Črne gore sa Srbijom«. V brošuri izdana pričevanja so toliko zanimivejša, ker je bil pisec aktivni udeleženec tega zedinjenja. V »Mali biblioteki« novosadske Matice srbske je izdal dr. Prvoš Slankamenac razpravico t naslovom »Dositej učitelj«. Zagrebška Jugoslovanska akademija snsnosti je Izdala kot 36. zvezek zbirke »Dela« razpravo Vinka Foretiča »Otok Korčula u srednjem vijeku do godine 1420«. V Kohnovi zbirki mladinskih del (»Zlalna knjiga«) so izšle pred kratkim »Legende o Hristu« Selme Lagerlofove in »Češke priče za decu« v pre vodu Jaroslava Malega in Nade Doroški. MomČilo Jojič je natisnil že v »Politiki« objavljene dopise iz Amerike pod naslovom »Nepo■ znate Amerika« na 180 straneh. V zbirki »Naša knjiga« (Kohn) je izšel roman »Treča kategorija«, ki je vsebinsko zajet iz malomeščanskega življenja. Petrovič se je že dobro vpeljal kot zrel pripovednik in je dosegel velik uspeh zlasti z romanom »Neznani junak« pred nekaj leti. Spada v vrsto mlajših srbskih pripovednikov. Milenko Zivkovič je pred kratkim komponiral mladinsko opero po mladinskem romanu »Dcčja soba« znane in najboljše trbske pesnice Desanke Maksimovič. Prvič so delo uprizorili pred nekaj tedni. Zanimivo je omeniti, da je pred skladateljem Živkovičem tvegal poizkus mladinske opere že 1'etar Krstič s svojo »Snežano«. V Kohnovi založbi je izšla novelska zbirka »Po zakonu praotaca« Milana Saranoviča na 120 straneh. Kot 129. knjiga posebnih izdaj Srbske kraljevske akademije v Belgradu je izšel prvi del obsežnega dela profesorja belgrajske univerze dr. Vladimira Čorovita >Hislorija Bosne«. Na 658 straneh je pisec podal politično zgodovino Bosne in Hercegovine do leta 1482., to se pravi, do Časa, ko je Hercegovina izgubila samostojnost, padla pod turško oblast in se je začela islaniizacija centralnega dela Balkanskega polotoka. Treba je priznati, da bosenska zgodovina ni posebno privlačna, kajti tu ni bilo nikoli ne velikih dogodkov, ne slavnih dinastij, ne česa drugega, pa je celo od strani zgodovinarjev preteklost Bosne nekam zapostavljena. Dva Hrvata sta se odlikovala s ssvojimi obsežnejšimi deli o bosenski zgodovini, Klaič v zadnji četrtini preteklega stoletja in Prelog na pragu novega 19. veka. Po smrti dr. Ferda šišiča je sedaj prav dr. Corovid najbolj priznani strokovnjak za zgodovino Bosne v naši državi. Na drugi strani pa mu je Bosna zelo blizu, saj je njegova ožja domovina. Ce omenim še to, da se je pisec sam izrazil, da je ta zgodovina Bosne, ki bo vsekakor najobsežnejše delo, ki je bilo sploh o Bosni napisano, njegovo življenjsko delo, je povedano dovolj. Več ko dvajset let se je dr. Corovič pripravljal, zbiral gradivo za to svoje največje sintetično delo, ki je v marsičem zgrajeno na novih podatkih. Bosna in Hercegovina tvorita tisti kos južnoslovanskih ze-melj, ki je vsajen med Srbe in Hrvate, na katerem so eni in drugi med seboj pomešani. V Bosni si ni nobena dinastija priborila trdnih tal. Karakteristično je, da je prav to ozemlje konfesionalno sila pestro. Do leta 1482. se je bil boj med katolicizmom, pravoslavjem in bogomili, pozneje so bo-gomile zamenjali muslimani. Prav za prav so prav bogomili prevzeli v velikem številu muslimansko vero. Ob tej priliki opozarjam na poučen članek Hakije Kulenoviča »Družabne in kulturne spremembe pri muslimanih«, ki je izšel pred nekaj dnevi v najnovejši (16. t. m.) številki »Srbskega knj. glasnika«. Bosna je trpela nadoblast Madžarov in potem nekaj stoletij Turkov, pa ni čudno, če so sledovi teh jarmov vidni še dandanašnji in na drugi strani Bosna tudi danes še jabolko razdora med Srbi in Hrvati. O dr. Corovičevi knjigi bodo merodajni izrekli svoje mnenje. Moje je, da jo samo naznanim. Samo to hočem še povedati, da bo drugi zvezek obsegal kulturno zgodovino, tretji pa politično zgodovino Bosne pod Turki in Avstrijo. Mislim, da nadaljevanja ne bo treba dolgo čakati zato, ker je to Corovičevo delo že nekaj časa ležalo pripravljeno za tisk, toda ni bilo primernega založnika. Po daljšem času je v Zagrebu izšla nova pesniška zbirka nekdaj znanega pesnika Gustava Kr-kleca z naslovom »San pod brezom«. Knjiga je zbudila dosti zanimanja. Prvenstvo ZFO v teku čez drn in strn Navodila tekmovalcem: Tekmovanje se bo pričelo v nedeljo, 30. t. m. na Stadionu v Ljubljani točno ob 11 dopoldne in sicer, četudi bi bilo neugodno vreme. Tekači se v polni meri izkažejo šele, če morajo premagati ovire tudi ob morebitnem slabem vremenu in težkem terenu. Vhod na Stadion bo le na Vodovodni cesti. Mladci bodo startah ob 11 dopoldne, člani pa ob 11.30. Vendar se morajo vse vrste in vsi posamezniki predstaviti sodniškemu zboru vsaj eno uro pred nastopom. Najpravilneje bo, če se sleherni tekmovalec takoj p>o prihodu na Stadion, še pred vstopom v garderobne prostore javi sodnikom, da dobi določeno startno število, brez katere ne bi smel starta ti. Vsi tekmovalci, člani in mladci bodo morali imeti s seboj fantovske legitimacije, ker le tako se bode lahko prijava končno overila. Pred začetkom teka bo najprej pozdravni govor br. predsednika ZFO dr. Zitka. Za tem pa bo vodja tekmovanja na kratko objasnil progo in tekmovalni red. Zdraviliško službo na Stadionu bo imel br. dr. Janež Ivan. Darila se bodo razdelila na tribuni takoj po končanem tekmovanju. Sv. maše se po možnosti udeleže v domačih cerkvah. Udelžencem iz oddaljenih krajev pa svetujemo, da gredo takoj po prihodu jutranjega vlaka v Ljubljani v bližnjo cerkev (Marijinega ozna-nenja), kjer se do 9. ure dopoldne neprestano bero sv. maše. Sodniški zbor« Za sodnike pri tekmovanju so določeni naslednji bratje: Bevc Janez, dr. Cenčič Jože, Cuder-man Vilko, Cec Vilko, prof. Dobovšek Marjan, Gradišek Anton, Jeglič Franc, Kraner Martin, Lon-čarič Rado, Makovec Rudi, inž. Pavlič Emil, Pirih Vladko, Pirš Stane, Planinšič, Premrl Ivan, Rozman Dušan, Zupančič Avgust, dr. Žebot Franček, Zupic. Imenovani se naj zbero do pol 10 dojooldne v areni Stadiona pred tribuno. V nedeljo Ljubljana : Amater (Trbovlje) Nedeljska tekma bo služila našim fantom kot zadnja resna preizkušnja pred nastojx>m v nogometnem finalu za naslov državnega prvaka. Igralski material, ki nas bo letos zastopal, je razmeroma dober. Vprašanje je samo, s kakšnimi rezervami razpolaga Ljubljana, da bo lahko zamašila vrzeli, ki bodo nastale s tem, da bo med tekmovanjem več poškodovancev. Zdi se, da smo v rezervah slabši kot prejšnja leta. V poštev pride samo nekoliko juniorjev, ki bodo težko zamašili vrzeli, če premislimo njihovo fizično slabost in neizkušenost. Priporočamo vodstvu, da tem igralcem posveti pozornost. Predtekmo odigrajo juniorji Ljubljane in SK Vič ob 14.30. Glavna tekma se začne ob 15.30. Nekaj kratkih Športnih vesti V Angliji se je šport zelo razmahnil. Medtem, ko se je v zadnjih tednih večkrat dogajalo, da je moralo biti ob sobotah po več tekem prestavljenih in odloženih na poznejši čas, — je bilo preteklo soboto v Angliji odigranih nad 50 tekem v vrhunskih razredih in sicer za pokal in prvenstveno tekmovanje. Tudi na Škotskem so popolnoma nemoteno in v redu opravili svoj prvenstveni program. Razen velikega boksarskega boja za prvenstvo Nemčije v vseh kategorijah med Heinzom Laze-kotn in Hansom Heuserjem (boj je konča neodločeno) je bil v Berlinu tudi boj med Ollejem Tand-bergom (Švedska) in Jakobom Sch6nrathom (Nemčija). Zmagal je Tandberg po točkah. Gustav Eder ((Nemčija) pa je premagal Ahlberga (Finska), prav lako po točkah. V Davosu bi bil moral biti znani smuk »Par-senn«, pa so ga preložili zaradi tehničnih težkoč. Zdaj bo ta smuk na velikonočni ponedeljek, hkra-tu z že običajnim velikonočnim smukom Ski-Cluba D a vos. Deset držav se fe prijavilo za prvenstvo ▼ amaterskem boksu. To prvenstvo bo od 29. aprila do 4. maja v Budimpešti. Države, ki so se prijavile, so: Madžarska, Jugoslavija, Nemčija in Italija (kompletna moštva, osem tekmovalcev). Finska in Danska po 6, Švedska in Švica po 3, Norveška 2. Pričakujejo še, da se bodo prijavile Francija, Slovaška, Romunija in Češka. K odstopu Armstronga Bivši svetovni prvak Armstrong, črnec boksar, ki so mu dali ime »ubijalec mož«, je pred nedavnim odstopil in se umaknil iz aktivnega boksarskega udjestvovanja. Leta 1930 je začel 18 let star svojo kariero kot amater. Leta 1932 je postal poklicni boksar ter je stal leta 1938 na višku svojega boksarskega znanja. Več mesecev je istočasno nosil tri naslove svetovnega prvenstva in sicer v peresni, lahki in welter kategoriji. Kako je zmagal Niissleh. V okviru prireditve na pokritem tenišču, ki jo je organiziral klub Rothweis Koln in ki se je je udeležil skoraj ves nemški vrhunski razred, je prišlo do izredno zanimivega srečanja med mojstrom amaterskega in poklicnega športa, Heinri-chom Henklom in Hansom Niissieinom. Henklu se je sicer posrečilo nekaj lepih udarcev, vendar pa niso zadostovali, da bi mogel obstati proti tako vsestranskemu igralci, kakor je Ndssleia Niisslein je zmagal v pičlih tridesetih minutah 6 : 2, 6 : 3. Igra med Giesom, Koln, in med Beutnerjem, Berlin, je bila prekinjena pri etanju 8 ; 6, 5 : 7, 1 : 1 in proglašena za neodločeno. V igri v dvoje sta zmagala Niisslein—Buchholz proti Henklu—Giesu s 6 : 4, 4 : 6, 6 l 3, Alf Dahlquist — smuški švedski kralj 25 letni svetovni prvak na 18 km Al! Dahlquist je bil na Švedskem izvoljen za »smuškega kralja«, kar mu daje opravičilo, da si sme spremeniti ime in sicer na ta način, da v bodoče lahko nosi ime rojstnega kraja. Računati je s tem, da bo Dahl-quist v bodoče v startnih Listah nastopal kot Alf Hasjo-Dahlquist. Svetovni mojster {• debutiral leta 1936 kol drugi švedskemu prvenstvu na 30 km in j« naslednje leto dosegel isto stopnjo za Hansonom v tej disciplini. Na svetovnem prvenstvu na 18 km je bil šesti. Leta 1938 je bil drugi v' teku na 18 km pri tekmah FISE, leta 1939 pa sedmL V letu 1940 je postal državni prvak na 15 in na 30 km ter se plasiral na tretje mesto v holmenkolenskem teku. V tej sezoni, ki gre zdaj h kraju, je zmagal na 18 km v Cortini d'Ampezzo in v Lahtiju tretji na 50 km. Tisoč tekmovalcev na progi Pri tradicionalnem ljudskem prazniku ▼ finskem industrijskem koncernu Warkaus je nastopilo pri smuških konkurencah nad 1000 dolgoprogašev od dečkov do starčkov. Na 15 kilometrski progi je zmagal domači smuški kralj A. Risannen, ki je porabil čas 1:02.46. Veliko presenečenje teka na 18 km T Lahtiju je bil brez dvoma 24 letni E. Kourula iz Lappeen-rante, ki se je plasiral kot tretji s časom 1:08.30. Tekem v Lahtiju se nista udeležila Kurikkala in Olkinuora, ker sta se rajši ie odpočivala od svojih uspehov v Cortini d'Ampezzo, v Garmisch-Parten-kirchenu ter v Suoneniokiu. Češko prvenstvo Po zadnjih tekmah v češki Kgi je Slarija krepko ostala nadalje v vodstvu s štirimi točkami naskoka. Stanje v tabeli češkega nogometnega prvenstva je zdaj naslednje: Slavija 13 10 1 2 62 24 21 Šparta 13 8 1 4 38 20 17 Bohemian« 13 8 — 5 32 26 16 SK Kladno 13 6 3 4 32 28 15 SK Prostjejev 13 6 2 5 29 25 14 Viktorja Plzen 13 6 2 5 30 31 14 SK Plzen 13 6 2 5 36 38 14 Viktoria Žižkov 13 5 2 6 26 39 12 SK Pardubice 13 4 3 6 21 18 U Bata Zim 13 4 2 7 26 41 10 Židenice 13 3 1 9 26 44 7 SK Liben 13 1 3 9 18 42 5 S cigaretami obdarujejo nemški vojaki domaie črne italijanske vojake v Afriki Uslužbeni seznam izvršenih kolesarskih prireditev v letu 1940, na področju Slovenske kolesarske zveze. Službeni seznam Izvršenih kolesarskih prire- Edinstva, Ljubljana: 28. aprila 1940, 22. septembra 1940. 2. 2SK Hermes, Ljubljana: 5. maja 1940, 7. julija 1940, 20. oktobra 1940. 3. Kol. klub Zarja, Jesenice: 30. junija 1940. 4. I. gor. moto kol. sek. Kranj: 21, julija 1940. 5. Kol. društvo Zarja, Zg. Kašelj: 28. julija 1940. 6, Kol. društvo Ljubljanica, Ljubljana: 5. oktobra 1940. Mariborska kolesarska podzveza: 1. SK Železničar, Maribor: 1. septembra 1940. 2. SK Maraton, Maribor: 22. septembra 1940. 3. Kol. klub Edelweiss, Maribor: 29. septembra 1940. Slovenjgraška kolesarska podzveza: Jih ni imela. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Slovenska kolesarska zveza — Ljubljana (službeno). Redna seja upravnega odbora se vrši v soboto, dne 29. marca ob 19.30 v kavarni Vospernik, Stari trg štev. 34, s sledečim dnevnim redom: 1. Kazenski postopek zoper gg. Fajsa.in Cajnkota zaradi samovoljne prisvojitve polnomočij, ki so bila predložena na občnem zboru SKZ dne 1*4. marca 1941; 2. izvedba verifikacij za kolesarsko dirko, ki se vrši dne 6. aprila v Kranju; 3. predlogi za občni zbor SKZ; 4. slučajnosti. — Tajnik, ZFO Stiško okrožje je priredilo dne 23. marca ▼ Stični okrožno prvenstvo v teku čei drn in strn, kar pomeni zopet korak naprej v razvoju športa na- Dolenjskem. Prireditev je zelo' lepo uspela. Tekmovanje je spremljalo mnogo Gledalcev na cilju kakor na progi sami in navduševalo tekmovalce. Tekem se je udeležilo 13 članov in 14 mladcev iz t. Vida, Stične in žalne. Točno ob 4 se je pričelo tekmovanje. Člani so v teku na 5 km dosegli sledeči uspeh: 1. Rozman Anton 19.15, 2. Tomlje Jože 19.46, 3. Zavržen Janez 20.35 (vsi FO Žalna). — Nato so se borili za prvenstvo mladci na 2.5 km in prišli na cilj. 1. Fink Anton 8,45, 2. Šeme Hinko 9,06, 3. Okoren France 9,15 (vsi FO Žalna). — Uspehi članov kakor mladcev so glede na precej težko progo kar lepi. Prvenstvo posameznikov in moštev je odnesel FO Žalna, ki je bil vseskozi nadmočen. Zelo borben pa je bil tudi stiški odsek. — Fantje, le tako naprej 1 Ž marljivim treningom ne boste zmagovali in odnašali prvenstev le doma, temveč tudi drugod. Fantovski odsek Komenda V nedeljo dne 23. t. m. so bile v Komendi telovadne tekme za prvenstvo Kamniškega okrožja, ki se jih je udeležilo zadovoljivo število članov in mladcev, kar dokazuje, da zanimanje za telovadbo v naših odsekih stalno narašča. Tekmovalna tvarina je bila sestavljena it obveznih vaj na orodju, ki so predpisane za tekme vrst, poljubnih orodnih vaj in poljubne proste vaje. Posebno lepo prosto vajo je pokazal br. Flis Bernard, F. O. Ihan, ki je vsebovala nekaj prav lepih in težkih razovk ter popolnih špag in ki bi ob boljši sestavi lahko dosegla vrhunsko vrednost. Rezultati so sledeči: Člani, srednji oddelek: 1. Kosec Franc, FO Komenda, 2. Avguštin Miha, FO Komenda. Člani, nižji oddelek: 1. Aleš Leon, FO Dob. Mladci: 1. Pirnat Miha, FO Oroblje, 2. Mihelčič Jože, FO Oroblje, 3. Bajec Slavko, FO Domžale. Prvak okrožja je postal br. Kosec Franc. V zvezi s tekmami je pojx>ldne priredil Fantovski odsek Komenda telovadno akademijo. število obrtov v Ljubljani Obrt je v Ljubi jani zelo razvita, ne le zalo, ker je mesto Ljubljana glavno mesto Slovenije in je zato že po številu prebivalstva obrt bolj razvita (če izvzamemo, da obrt v glavnem dela proizvode za našičenje lokalnih Eotreb), temveč tudi zato, ker so se naselile v jubljani obrti, ki delajo več kot le za lokalne potrebe in jim delo omogočajo v Ljubljani razne druge okolnosti. Obrtni zakon iz leta 1932 je v spisku rokodelskih obrtov prvotno našteval 88 različnih rokodelskih obrtov. Po izpremembi tega spiska v letu 1936 je število naraslo nu 101 obrt. Od vseh teh obrtov so bili v začetku leta 1939, za katero so nam na razpolago statistični podatki, v Ljubljani zastopani skoraj vsi obrti, razen dvanajstih in ti so: 1. slikanje porcelana in mozaična dela; 2. modelrji, kovinski ka-1 upa r j i; 3. izdelovalci medicinskih in kirurških inštrumentov; 4. sitarji in rešetarji; 5. izdelovalci čolnov in manjših plovnih objektov iz lesa, ladijski tesarji; 6. glavničarji in izdelovalci predmetov iz roženine, kosti in galabita; 7. krojači narodnih noš (abadžije, terzije); 8. copatarji; 9. opančarji; 10. kožuharji (vaški krznarji); 11. popločarji, tlakarji; 12. izdelovalci streliva in raznesil, predmetov za umetni ogenj in podobno (pirotehniki). Od teh obrtov, ki jih ni v Ljubljani, moramo seveda še izločiti take, ki jih pri nas sploh ni in so prišli v spisek rokodelskih obrtov zato, da se upoštevajo potrebe južnih krajev. To so n. pr. krojači narodnih noš, opančarji, kožuharji, prav tako tudi copatarji, kajti copate pri nas izdelujejo tudi čevljarji. Kar je ostalih obrtov, ki jih Ljubljana ne premore, so to večinoma zelo redki obrti, od katerih n. pr. sitarstvo in rešetarstvo ter glavničarstvo v glavnem uspeva tam, kjer je ta obrt razvita kot domača obrt. Ostali obrti pa se v Ljubjani še niso mogli razviti. Tako vidimo, da je v Ljubljani 89 različnih obrtov. Teh 89 obrtov izvršuje 1929 rokodelskih obrtnikov po številu. Ako vzamemo, da šteje Ljubljana okoli 90.000 prebivalcev, bi mogli reči, da pride na vsakih 50 prebivalcev 1 rokodelski obrtnik ali točneje, da pride na 1000 prebivalcev 21 rokodelskih obrtnikov. Pripomniti moramo, da pri tej naši statistiki obravnavamo samo rokodelske obrte, torej obrte, za izvrševanje katerih so potrebna usposobljenostna dokazila (učna doba, pomočniški izpit, pomočniška doba, mojstrski izpit). K tem bi morali seveda prišteti še druge obrte, tako zvane proste obrte, za izvrševanje katerih ni treba izpolniti posebnih predpisov, temveč zadošča le izpolnitev splošnih pogojev (polnoletnost, svobodno razpolaganje z imovino itd.). Vendar smo namenoma tu uporabili samo število rokodelskih obrtov, ker hočemo obravnavati tudi vprašanje zaposlenega kvalificiranega osebja (pomočnikov in vajencev), ki ga v tem smislu kvalifikacije prosti obrti ne zaposlujejo. Ako upoštevamo 89 strok pri 1929 obrtnikih, bi povprečno na vsako stroko odpadlo nekaj več kakor 21 obrtnikov. Vendar je več kot 20 strok, ki izkazujejo daleko večje število rokodelskih obrtnikov. Najštevilnejše so seveda sledeče stroke: mizarji, krojači, krojačice in šivilje, čevljarji, brivci in mesarji. Samo teh šest strok izkazuje 976 obrtnikov, to se pravi več kot polovica vseh rokodelskih obrtnikov. Tako pride na deset tisoč prebivalcev v Ljubljani okoli 12 mizarskih, 15 mesarskih, 15 ženskih krojaških, 18 moških krojaških, 21 čevljarskih in okrog 29 brivskih ali frizerskih mojstrov odnosno mojstric. Vsi ti obrti zaposlujejo 3232 pomočnikov, torej skoraj še enkrat več kot je samostojnikov obrtnikov. Vendar ni to pri vseh strokah enako, celo tega ne moremo trditi, da bi zgoraj navedene najštevilnejše stroke zaposlovale največ pomočnikov. Na primer: čevljarji z 191 samostojnimi obrtniki so med najbolj številnimi strokami; zajx>slujejo pa komaj toliko jx>močnikov, to je 92. Polovica čevljarskih mojstrov v Ljubljani torej ne zaposluje nobenih jx> močnikov, kar f>omeni, da je te stroke v letih gospodarske stiske ob hudi industrijski konkurenci doživela tako hude udarce, da se od njih ni mogla kar na hitro popraviti. Največje število pomočnikov zaf>osIujejo brivski, frizerski in kozmetični saloni. Namreč 427. Ker pa je vseh obrtnikov teh strok 259, vidimo da je tudi tu mnogo obrtnikov brez pomočnikov, odnosno pomočnic. Nadalje izkazujejo visoko število pomočnikov stavbeniki (400); nedvomno je, da pri njih v stavbni sezoni to število še naraste. Tiskarji, litogralfi in klišarji imajo zaposlenih 207 pomočnikov (ter seveda ni všteto nekvalilicirano pomožno osebje); ker je teh obrtov v Ljubljani 17, bi odpadlo povprečno na vsako podjetje 12 pomočnikov. Kajpak jih zaposluje eno več, drugo manj; nekatera piod-jetja med njimi po številu zaposlencev že itak mejijo na industrijo. Pri 113 obrtnkih izkazujejo mi-zarjj, parketarji in lesni strugarji le 150 pomočnikov; to kaže, da se mizarski obrt v Ljubljani ni mogel razviti, temveč, da mu mora precej konkurirati ta stroka bližnjega St. Vida, ki je ze danes nekako predmestje Ljubljane. Vsi rokodelski obrti v Ljubljani so v začetku leta 1939 imeli v uku 1740 učencev ali vajencev, to se pravi, da je bilo približno dvesto vajencev manj, kakor pa je bilo samostojnih mojstrov sploh. 13 obrtov sploh ni imelo nobenih vajencev in sicer: I izdelovanje predmetov iz pletene žice, optiki, ko- I šarji, usnjarji, posamezniki, izdelovalci prešiti odej, rokavičarji, izdelovalci steznikov in pasov, dežni-karji, izdelovalci lepotil in vonjav, mlinarji, milar-ji in krovci. V teh strokah so ze obrtniki maloštevilni in zato je izostanek učencev razumljiv. Začudimo se le, če ugotovimo, da 12 krovcev ni imelo nobenega vajenca; ali je to znak, da ta stroka propada? Zanimive so še številke vajencev, ako jih razdelimo na posamezna leta, v katerih naj bi končali svojo učno dobo. Od 1740 vseh rokodelskih vajencev v začetku leta 1939 naj bi končalo učno dobo v letu 1939 416, L 1940 508, L 1941 517, leta 1942 282 m v začetku 1. 1943 17 vajencev. Obrtni zakon predpisuje, da traja učna doba od dveh do štirih let. Za posamezne stroke bo posebej točno število let učne dobe še predpisal minister za trgovino in industrijo. Ce upoštevamo, da znaša za večino strok po dozdaj veljavnih predpisih učna doba dve ali tri leta, nam bo razumljivo, da izkazuje leto 1942, tu je še celo upoštevano, najmanj vajencev. Ker so novi vajenci za te stroke mogli biti sprejeti še v letu 1940 in 1941, ki jih naša statistika še ni obsegla, zato tudi tu niso upoštevani. Za zaključek naj podamo še skupne številke mojstrov, pomočnikov in vajencev tiste obrti, ki so najštevilnejši, odnosno imajo najbolj številno zaposleno kvalificirano osebje. Obrt Pletilci Mizarji, parketarji Krojači Krojačice, šivilje Čevljarji Brivci, frizerji Peki Mesarji, klobasičarj Slikarji, pleskarji Tiskarji, litograli Stavbeniki Zidarji Elektroinstalaterji Mojstri Pomočniki Vajenci 47 112 40 113 150 100 162 192 149 132 189 176 191 92 33 259 427 255 69 126 60 126 169 77 68 94 91 17 207 30 44 400 51 18 99 9 26 81 30 1272 2338 1106 Te stroke zai>oslujejo torej nadpolovično večino vseh rokodelskih pomočnikov in vajencev Ljubljani. Ljubljanska Kreditna banka Dne 28. marca je bil 41. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke pod predsedstvom g. Ivana Jelačina. Predsednik se je v svojem nagovoru spomnil velikih zgodovinskih dogodkov zadnjih dni, ko je stopil mladi kralj Nj. Vel. Peter II. na prestol svojih slavnih prednikov ter jo izrazil iskreno željo vsega zbora za srečno in uspešno vladavino, čemur se je pridružil ves zbor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. Iz poročila, ki ga jo podal glavni ravnatelj g. rofta, je razvidno, da se je promet v minulem poslovnem letu zopet povečal ln |e bilančna vsota novega poslovanja narasla za 70%. Zvišanje novih vlog na 200 milij. din je omogočilo povečanje dobrih novih plasmanov in s tem v zvezi tudi večji donos obrestnih in provizijskih računov. Zboljšan je bil tudi donos konsorcialnih računov in vrednostnih papirjev, tako da je čisti dobiček dosegel dvojno višino prejšnjega leta. V starem poslovanju je banka do sedaj likvidirala vse vloge do 25.000 din, izplačala na večje vloge znatne odplačilne kvote in poleg tega nad 44 milij. din starih vlog. sporazumno z vlagatelji, prenesla na novo poslovanje. Občni zbor jo odobril bilanco zavoda za leto 1940, ki daje sliko vsestranskega napredka in priča o izdatni likvidnosti. Cisti dohiček znaša, po izvršeni dotaciji davčnemu rezervnemu fondu v znesku 2,000.000 din, s prenosom vred din 2,994.712, od katerega zneska je bilo dodeljeno rezervnim skladom 1,600.000 din, nadalje odobreno izplačilo 4% dividende na prednostne delnice, dočim se 994.712 din prenese na novi račun. Pri volitvah v upravo so bili ponovno izvoljeni vsi izstopajoči dosedanji člani gg. Viljem Bizjak, drč Jernej Demšar, Frank Hmelak, Ivan Jelačin in Avgust Jenko, v nadzorstvo pa ponovno dosedanji člani gg. dr. Alojzij Kunst. Viktor Naglas, Miloš Oset, inž. Dušan Sernec in Mirko Stepič. Na plenarni seji, ki se je vršila po občnem zboru, je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika banke g. Ivan Jelačin, veletržec iz Ljubljane. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so Imele dne 28. marca 1941 svoj redni občni zbor. Vodil ga je predsednik družbenega upravnega sveta g. Ivan Jelačin. V namenu dati izraza sjionlaniin čustvom iskrenega patriotizma je bilo na njegov predlog soglasno sklenjeno brzojavno sporočiti neomejeno udanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. — Iz podanih poročil posnemamo, da so v družbenih tovarnah izdelali v letu 1940. 1.238 vagonov raznovrstnega papirja, 791 vagonov celulozo ln 379 vagonov lesovine. Napram prejšnjemu letu je tedaj proizvodnja papirja porastla za 22%, proizvodnja celuloze za 18%, proizvodnja lesovine pa za 59%. Povišek proizvodnih stroškov zaradi zvišanja cen obratnega materiala, zlasti lesa in izdatnega zvišanja mezd, je morla družba prevzeti pretežno v svojo breme, ker ji zato pristojna oblastva od junija 1940 dalje niso odobrila nobenega povišanja prodajnih cen. Cisti dobiček poslovnega leta 1940 znaša s prenosom iz lanskega leta vred 4.5 milij. din proti 2.7 milij. din v prejšnjem letu, kar je predvsem posledica povečane prodaje, povišane proiz.vodnje in tehničnih prihrankov. Na družbine delnice se bo izplačevala počenši od 1. aprila 1940 pri Ljubljanski kreditni banki 8% dividenda brez vsakega odbitka. Občni zbor je nadnlje soglasno sklenil pooblastiti upravni svet, da more prenesti, kadar koli smatra to za potrebno, druž-bin sedež iz Ljubljane v Belgrad in izvesti s tem v zvezi stoječo izpremembo družbenih pravil. * Vplačila zn naše dijake v Nemčiji. Devizno ravnateljstvo Narodno banke je poslalo okrožnico št. 24, iz katere je razvidno, da so dobili denarni zavodi obvestilo, da naj glede na povišanje tečaja registrske marke, tako da bi prejemali naši dijaki pogodbeno mesečno kvoto okoli 250 reg. mark, sprejemajo vplačila za našo dijake v Nemčiji do maksimalnega zneska 118 mark namesto dosedanjih sto mark, kolikor je bilo določeno z okrožnico št. 110 z dne 29. oktobra 1910. Za teh 118 mark se lio izplačevalo dijakom v Nemčiji po sedanjem tečaju registrske marke okoli 250 registrskih mark. Načrt Uredbe o vložili politiki pri bankah je izdelal koordinacijski odbor za bankarstvo na svoji seji, ki je bila pretekli teden v Belgradu. Ta načrt je sedaj predložen pristojnim ministrom. Po nadaljnjih informacijah se bo vprašanje starih vlog reševalo kasneje, odnosno ob priliki uveljavljenja drugih ukrepov za naše bankarstvo. Minimalna stopnja vložnih obresti bi bila 4%, v kolikor bodo pa vloge vezane na daljši čas, bi bila obrestna mera nekoliko višja. Verjetno je, da bo ta načrt dobil svojo konkretno obliko konec aprila, ko se ho ponovno sestal v Belgradu koordinacijski odbor za bankarstvo pri ministrstvu trgovine in industrije. Borze Dne 28. marca. Denar Nemška marka >7.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 99,078.563, na belgrajski 61,815.000 din, od tega 116.306 in 3.965.937 mark, 216318 švic. frankov in 3196 dolarjev. V efektih je bilo prolneta na belgrajski borzi 1.3 milij. din. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt ....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev ...» 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — svobodno tržišče: London 1 funt ...»«•. 215.90— 2)9.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov .... 1271.10—1281.10 Ljubljana — zasebni kliirng: Berlin 100 mark ...... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem...... 37.50 denar Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 druhem...... 37.50 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem . ..... 37.15— 37.85 Sofija 100 din....... 51.28— 52.H8 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.05, London 17.575, Newyork 4M, Bruselj (>9, Milan 21.70, Madrid 39.50, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.725, Oslo 98.50, Ko|)enhagen 83.50, Sofija 425, Lisal>on 17.275 Budimjiešla 85 50, Atene 5, Ca-rigrad 3.575, Bukarešta 2, llclsingfors 8.75, Buenos Aires 99.50. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani v Zagrebu v Belgradu 477.50—478 477.50 denar 477.50 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 —100, agrarji 56—58. vojna škoda promptna 477.50—478, begi. obv. 85—86, dalm. agrurji 79— 80. 8% Bler. j>os. 104—106, 7% Bler. |x>s. 98—101, 7% j>os. DIIB 100—105, 7% stab. pos. 97—100. — Delnice: Narodna banka 6500—6600, Trboveljska 380—590. Kil) 142 denar. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 99 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477.50 denar, begi. °bv. 85.23 denar, dalm. agrarji 79.75 denar, 6% šum. obv. 79 denar, 4% sev. agrurji 56 denar, 8% Bler. pos. 104 denar, 7% Bler. pos. 102 blago, 7% jKis. DIIB 102 denar, 7% stab. pos. 97—100. — Delnico: PAB 205 denur, Trbovcljsku 392.50—395 (392.50). Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 99.75 denar (100), vojna škoda promptna 477.50 denar (477.50), begi. obv. 85.25—86. dalm. agrarji 80— 81 (80), 6% šum. obv. 80 denar, 7% Bler. pos. 99.75 dennr (tOO), 7% po*. DIIB 110 denar. — Delnice: Narodna buuku (6450), PAB (208) drobni komadi). Otroški količekt Carična Vesna Mimi je že videla prihajati Vesno. Hudo jo je zabolelo v srcu, ko ie videla Vesno novo in lepo. Ilitro je pograbila velik kamen in se skrila za drevo. ' W V • V 60. »Ne boš več lepa, ne boš,« ji ie kljuvalo v srcu. Milni ie imela hudobno misel. Hotela jc vreči kamen iz skrivališča v caričin obra.z in s tem skaziti njeno lice. Vrgla pa je kamen prenizko in zadela Vesno v nogo. 15 Jules Verne: Lov na meteor Pogledal je prvo stran in je seveda ni pre-Cital. Prešel je drugo in tako vse ostale. Pogledal je malo oglase, nato pa se je, misleč da je na naslednji, povrnil na prvo stran. Pogled mu je padel na uvodni članek in oči, ki so do sedaj izražale najbolj dovršeno neumnost, so so mu zasvetile. Cital je dalje in svetloba v očeh se mu Je pretvorila v plamen. »Glejl... Glejl...« je mrmral in Jel čitati znova. Kaj je Cital s takim zanimanjem? Zadnji na svetu je naletel na westonski meteor in istočasno zvedel za njegovo nenavadno sestavo. >To je šala«, je presodil, ko je v drugo pre-'Cilfll litino k Premišljij jo nekaj časa, nato je pristopil k mizi. Nastopila je kriza dela. Brez oklevanja je poiskal med papirji znanstveni časopis, ki ga jo potreboval. V njem je našel vse potiebne podatke o meteorju. Prečital je tehtne članke, dugače precej neprebavljive in in se nnto ozrl v nebo. Noben oblak ni kazil njegove sinjine. »Videli bomo«, je dejal in z nestrpno roko napravil nekaj računov. Potem je porinil roko pod kup papirja in ga z veliko točnostjo zalučal v sosednji kot. »Kak red je pri meni«, si je zadovoljno dejal, očitno zadovoljen, ko je videl, da je to »urejevanje« prikazalo na dan daljnogled, na debelo pokrit s prahom. Ponesel ga je k oknu in ga usmeril na točko, ki jo je bil prej izračunal. »Popolnma točno«, je dejal, ko je nekaj časa opazovaL Po kratkem premisleku je pograbil svoj klobuk, se spustil raz teh šest nadstropij in se napotil k svojemu botru. Nikoli se ni bil šel z avtobusom ali tramvajem, vedno le peš, naj je bilo daleč kakorkoli. Toda celo pri tem kretanju, najprirodnejšem in najbolj praktičnem šj>ortu ni mogel delati drugače, kot da se je pokazal neumnega. Gledal je v zemljo ln klatil s svojim žjvalskim hrbtom na levo in desno. Šel je po"1riestu, kot da bi bil v puščavi. Ni se oziral ne na levo ne na desno. Mimoidoči, v katere se je zaletaval in jim brezobzirno stopal na noge, so ga zvali neolikanca in neizobraženega človeka. Posebno kočijaži so ga kleli, ker so morali često ustavljati konje in pazili, da bi ga ne povozili. Ni se ozirol na vse to. Ne da bi se zmenil za klice, je šel mirno dalje in delal velike korake. V dvajsetih minutah je prišel do banke. »Ali je stric doma?« je vprašal uradnika, ki je vstal. »Da, gospod Xirdal.« »Ali je sam?« »Da.« Celiren je odrinil priprta vrata in vstopil v bankirjevo pisarno. »Glej. ti si...« je dejal bankir brezbrižno. »Da, z mesom in kostmi«, je odgovoril Xirdal. Gosfiod Lecer se Je, vajen neumnosti svojega nečaka, ki ga je po pravici smatral za norega, a v nekih stvareh nadarjenega, pričel od srca smejati. »Verjamem. Ali smem vpraSatl za namen tvojega obiska?« »Prišel sem ...« »Dovolj,« ga je prekinil bankir, »moje drugo vprašanje je ravno tako odveč kot prvo, ker so me izkušnje izučile, da te vidim le tedaj, ko potrebuješ denar.« »Eli,« je pripomnil Celerin, »saj ste vi moj bankir.« >Res Je«, ]c potrdil bankir. >toda ti si zelo čuden človek. Saj mi dovoliš, da ti nekaj svetujem?« »Če vam je drago«, je dovolil Xirdal. »Svetujem ti, da bodi malo manj štedljlv. Kaj vraga delaš s svojo mladostjo? Ali sploh veš, koliko znaša tvoj račun pri meni?« »Niti najmanj.« »Velik je že. Starši so ti pustili petnajst tisoč rente, a ti še nisi od tega potrošil niti štiri tisoč.« »Ne morem pomagati« »Bogastvo se ti kopiči. Ne vem točno, a prepričan sem, da znaša tvoja vsota že nekaj čez sto tisoč frankov. Kaj hočeš storiti s tem denarjem?« »Razmišljal bom o tem«, je odgovoril Cefiren. »Sicer pa, Če vam je denar napoti, se ga iznebite.« »Kako?« »Dajte ga. To je zelo preprosto.« »Komu?« »Komurkoli. To se mene ne tiče.« Bankir je skomignil z rameni. »Koliko pa hočeš danes?« je vprašal. »Deveslo frankov kot po navadi?« »Deset tisoč frankov«, je odgovoril njegov bo-trOvec. »Deset tisoč frankov?« jo ponovil Lecer presenečeno. »Čemu ti pa bodo?« »Potovati hočem « »Krasna misel. Kam pa?« »Ne vem še,« je odgovoril Xirdal. Boter ga je porogljivo pogledal. »Ne vem, to je lepa dežela«, je dejal. »Ali hočeš poleg denarja še kaj?« »Ne«, je odgovoril Cefiren. »Le kakšno zemljišče bi še rabil.« »Zemljišče?« je ponovil bankir, vedno bolj začuden. »Kakšno pa?« »Takšno kot so zemljišča. Približno okoli dva do tri kvadratne kilometre.« »To je malo«, je dejal boter in nadaljeval posmehljivo: »Italijanski buljvar?« »Ne«, je odgovoril Celiren. »No v Franciji.« »Kje pa?* »Tega še ne vem«, je dejal Xirdal mirno. Bankir je komaj zadrževal smeh. »Seveda«, je potrdil, »saj lahko izbiraš. Toda povej mi, dragi Cefiren, ali nisi malo... malo... prismojen? Čemu ti bo vse to?« »Nekaj hočem delati«, je odgovoril botrovcc in čelo se mu je nagrbančilo od razmišljanja. »Delati?... je vzkliknil Lecer začudeno. Da je ta nebodigatreba mislil na delo, je bilo res nekaj čudnega. »Da,« je potrdil Celiren. »Veliko delo?« »Tako pet do šest milijard zaslužka«, Je odgovoril. Bankir je zaskrbljeno pogledal svojega bo-trovca. Bal se je, da je zblaznel. »Kaj si rekel?« »Pet do šest milijard frankov«, je ponovil Ce- ren mirno. »Cefiren, ali si še pri pameti? Ali veš, da Je vsega zemeljskega zlata premalo, da bi dalo le stoti dol tega bogastva?« »Na zemlji že«, je dejal Xirdal, toda na drugem mestu ni tako.« «Na drugem mestu?...« »Da, štiri sto kilometrov visoko.« Bankirju se jo posvetilo. Cital je bil o meteorju. »Meteor?...« jo zamrmral tn nehote poble- del. »Meteor«, Je potrdil Cefiren. »Če hi mu kdo drugi pravil take, bi ga bil spodil od sebe. Bankirjev čas je bil predragoeen, da bi ga zapravljal s poslušanjem norccV. Toda njegov hotrovec je imel posebne muhe, ki jih je bankir dobro poznal. »Torej z meteorjem se hočeš okoristiti?« je vprašal In gledal Cefireno premo v oči. »Zakaj se ne bi? Mar je to kaj čudnega?« »Toda meteor je vendar štiri sto kilometrov oddaljen od zemlje, sam si tako dejal. Mar se ven-dar ne boš povzpel tako visoko?« Grazta Deleddat 23 Marianna Sirca Sardinska povesi. Služkinja je Sla medtem k maši. Glavna vrata jp dvpkrat zaklenila; okoli njenih ostrih ust je bila scpca grenkega posmeha. Svoje gospodinje ne bi bila pod nobenim pogojem izdala, a mislila je, na kakšen način bi jo rešila. Imela je vtis, da je Marianna bolna in obsedena; potrebno je bilo, izgnati Belcebuba. Če bi kanonik še živel, bi jo zagovoril s svetim Evangelijem in preprečil izobčenje, ki preti njegovi hiši. Sedaj sta bili sami ženski, a v Berte Sirca ni imela nikakega zaupanja. Bil je mož, brez vsake veljave. Pustimo Berte Sirca pri njegovih telicah, pri njegovem pastirskem orodju, pri njegovi skuti in njegovem svežem siru; tam napravi svojo dolžnost do potankosti. A [tostavite ga napram drugemu moškemu, ali proti težki preizkušnji in padel bo kot list v vetru. In vendar ga je treba poklicati. I>a se bo <*tločil, pustiti ovčarnieo v tem snežnem me-težil, ko je treba paziti na živino, jo nasititi in napajati in skrbeti, da ne pogi.ne v mrazu, mu bo treba opomniti, da naj pride nenudoma. Ko je Fidela to sklenila, je sv. maši mirneje sledila. Do Boga se ni nikdar obračala s posebno prošnjo, in v posebnih primerih ni ga prosila pomoči. Prepričana je bila, da nam l?og pomaga le v bolezni in v vsakdanjih potrebah; a ko si nesrečo sami nakopljemo, kot v Marianninein primeru, nam Bog pomoč lahko odreče. Fidela se je spomnila, kako je tisto noč, na podstrešju svojih nesrečnih gospodarjev z grozo klicala bo/jo pomoč. Bog je ni slišal in ji ni pomagal. V zameno pa ji je dal moč, da je lahko vse življenje služila ia da se pri tem ni bogvedi kako naučila zaradi tujega trpljenja, lastno pa ji je bilo, prihranjeno. Služiti in si zaslužiti kruh in posteljo in pomagati svojim gospodarjem, je bila njena usodna uloga. Če se je brigala sedaj /a Mariannine zadeve, se ie zgori i lo zato, ker je čutila dolžnost kot dekla. Bolest in trpljenje njene gospodinje je ni ganilo. Vedela je le to, da mora svoji gospodinji pomagati. Ce bi bila Marianna bolna, bi poslala jh> zdravnika. Tuko pa je poslala po Berta Sirca. Ko je vnovič stopila v sobo, je Marianoa še spala. Tisti dnn je vstala pozno. Tudi ona ie šla k sv. maši: ko pa se je vrnila, je bila bleda in otožna in ni ves dan govorila. Fidele se je ogibala, kot da bi se pred njo sramovala. Proti večeru se je vsedla poleg ognja in čakala, da pade noč. Potem, ko je Fidela zaklenila vrata im se vrnila v kuhinjo, se ii je zdelo, da se Marianna smehlja. In smehljala se je tudi ona; njen trpek nasmeh je odseval na njenem trdem obrazu, kot lunin svit na granitni skali. »Zapiraš vrata po nepotrebnem,« je rekla gospodinja nekoliko raznraženo in ironično. »Moraš zopet odpreti, kajti on se bo vrnil. Obljubil mi je in bo prišel«. Služkinja se je vsedla in ni odgovorila, V topli kuhinji je bilo nekaj časa vse tiho in mirno; le tu pa tam se je slišalo padanje snega, ki se je neprenehoma usipal z brajde. Na steni pa so se igrale sence, ki jih je srečal sijaj plamena; sličile so nemiru, ki je vladal v duši obeh žensk. Kasneje je bilo slišati v daljavi korake, a zdelo se je, da prihajajo iz popolnoma drugega sveta, kot pa je svet njene gospodinje. »Ali vidiš?« je rekla po dolgem molku. »Moj oče se ne bo vrnil. In vrnil bi se, tudi če bi bila bolna. Bolj ga skrbi živina.« »Zaslužek je kri. bi M vee zadnje je vse zate in vse tvoje«. »Vedno samo govorih samo odenarju in nič drugega«. »Tudi jaz ti nekaj rečem, Marianna. 6e te ne bo užalilo. Ali misliš, če ne bi bila bogata, da bi Simone ....« A gospodinja se je ukrenila proti njej z divjo jezo; zdelo se je, da jo hoče ugrizniti. »Tiho! Kaj veš ti, kaj je ljubezen!« Toda Fidela je, bila pogumna. Tekom dneva je prežvekovala v sebi vprašanja, kot grenka zeljišča, katerih okus ji je ostal v ustih. »Pusti, naj govorim,« je rekla in zrla v plamen, katerega odsev je zlatil njen orlovski pogled. »Res je, da se ne razumem na ljubezen in rav zaradi tega, ker sem uboga in služkinja, e bi bila bogata, bi me moški obkroževali in bi me naučili ljubiti. Saj mož uči žensko. Ona je poleno s katerim zakuri mož ogenj. In kaj si ti vedela o njej še preteklo zimo?« »Sevedal A menda ne porečeš, da me moški niso obkroževali«. »Ne Marianna, nisi jih imela. Koga si imela? Svojega bratranca Sebastiana, tisto ledeno svečo.« »Ker mi nisi dovolila ti in drugi čuvaji, da bi se mi približali?« »Ker ni še bila prišla ura.« »Ah, ura! Kdaj pa bi bila morala priti? S smrtjo? Dobro. Navsezadnje je prišla sedaj. Pustite me v miru!« »Marianna!« je služkinja, ne da bi se okre-nila zopet povzela besedo. »Zdi se, da se pogovora bojiš. Zdi se, da se hočeš nad nečem maščevati. Toda, cvetka moja, ti nimaš prav. Ti drviš nesreči v naročje, in to veš sama najbolje.« »Da, seveda!« je ponovila Marianna raz- draženo. »Grem nesreči v naročje. In to mi ugaja.« »Marianna, Marianna! Govorih kot mala deklica.« »Hočeš reči, da sem stara? Da, to vem in to je moje zlo.« »Tvoje zlo je tu,« jo rekla služkinja, in se dotaknila s prstom čela. »In ti se tudi gibi ješ premalo, preveč si spočita. Človek mora biti resen in delati mora, da dobro uporabi dneve svojega življenja.« »Pa ti si jih dobro zmlela? Na kakšen način? Kakor osel na mlinskem kamnu na račun drugih. Pusti, da zmeljera svoje na svoj lasten račun. Dobro, tako mi ugaja,« ie ponavljala, zravnala hrbet in se tolkla po kolenih. »Hočem poznati nesrečo, da! Vse vem; moje oči niso zavezane. Pričdkujem jezo sorodnikov in mrmranje vsega ljudstva; a to nima pomena. On bo mogoče obsojen; in bilo bi mi mučno. A tega grenkega kruha si želim le zato, da bosta rešeni dve duši, moja in njegova, rešeni za večnost.« »Povej mi nekaj, Marianna. Zakaj se poročiš z njim. Ali ga ne moreš prepričati, na bi šel v ječo? če te ljubi, bo to storil.« »Čemu? No, da ti povem, četudi ti tega n« moreš razumeti. Hočem se zvezati z njim bolj zaradi smrti, kot zaradi življenja.« Njen obraz je zažarel; oči so zabliščale. Tudi Fidela zasliši, da ječi; njeno stokanje je bilo divje. Znova se je sklonila ter jokala z obrazom v rokah. Po prstih so jx>lzcle solze. »Boj je brezuspešen,« je mislila Fidela. Marianno je odpeljala s seboj strašna, ne-odoljiva moč. Moč usode, tiste usode, ki je tudi oni usodni večer opustošila hišo njenih nekdanjih gospodarjev. Marianno se je kmalu znašla. Z rokavom srajce si je posušila oči in prste, stresla z glavo in jo nagnila nazaj, da prepodi solze. Nagradna križanka Tvrdke kt tele delati reklamo zase 00 kri-lankah na I 1 trote tuola naročila en teden popre t o upravi »Slovenca*. Rešitev križanke le treba poslati v upravo »Slovenca« ood mačko »Križanka« do tetlrtka prihoduieca tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one ki bodo nravllno rešili križanko, bomo r žrebaniem razdelili i naarade ln sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zasloni. mi1 % S 4 ,5 « 1] H ii * | r u un 10 u u U u 1 15 |1B 17 1 IS ,10 1 20 1 1 1 21 u. ■u | r i i 25 1 m m 2h | r mm IT ! BI Besede pomenijo: Vodorovno: 1. Veletrgovina z drvmi in premogom v Ljubljani — 7. Druga košnja — 8; Prva ženska — 10. Zlatar h) juvelir v Ljubljani 1— 1\ Snov za tlakovanje — 17. Lepo vedenje i— IS. Izraz pri kartanju — 19. Vmes, srednji (tujka) — 20. Kraj prvega čudeža — 21. Pretep — 22. Protivna volja, odklonitev (tujka) — 24. Kraj pri Mariboru — 25. Kronološko delo — 26. Pogonska priprava — 27. Vrsta pesnitve — 28. Tobačni izdelek. Navpično: 1. Del električne naprave — 2. Okrog (circa) — 3. Dalmatinski otok — 4. Zadnji in prvi samoglasnik v abecedi — 5. Oseba iz opore »Favst« — 6. Moško ime — 7. Morska soteska — 9. ženski fflas — 10. Kraj v Dalmaciji — It. Nordijsko moško ime — 12. Uganjati neverjetne stvari — 14. Stran neba — 15. Sorod-nica (3. sklon) — 16. Oblika cvetnega plodu — 22. Tekočina — 23. Pesniška oblika — 23. Gozdič. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: Obisk---1. Gr — Svet — •Tožba — 2. Roval — Union — 3. Os — Ljub — Kima — 4 Bata — Granata. Navpično: 1. Grob — 2. Rosa — 3. Sylt — 4. Ovaj — 5. Bi — Lug — 6 1. T. (Ivan Tnvčar) — Br — 7. Stuka — 8. Ko — Nin — 9. Žima — 10. Boa — 11. Anka. Izžrebani reševalci sobotne križanke: Progovna skupina (Liber Matko), Beltinci, posta j a. Žagar Lojze, uradnik, Ribnica na Dol. Pavlenč Viljem, Dol. Boštanj 5, p. Boštanj. Žnidaršič Jožifca, Vošnjakova c. 11, Šoštanj. Izžrebanci bodo dobivali skozi en mesec »Slovenca« brezplačno. RUSKI CAJ S£rS*«xS čaj Jugobilje" B.B.l. Dobiva se povsod. Na zahteve pošlje brezplačen vzorec. JUOOBILJE", veletrgovina Beograd, Irankoračka ulica 26 Iščemo rajonskega zastopnika. Mati oglasi » auU!h orlaalh »«U» nak* beseda 1 din; laaltaiTaaJakt nrlaal I dla. Debela tiskane iuIotd« besede ee raju na Jo dvojna. Najmanjši aneaek sa mati trla* U din. • Mali •claat aa platujrje takoj orl naroČila. ■ Pri eclanlh reklamnega loa/aja ae raAuna annknlonaka, t mm visoka •ailtoa »rutlra po I din - Za plamene odgovor« (led* malih arlaaov treba prlloilU anamka. Prodamo Ciprese vseh vrst amerlkanskl bor, Japonski mecesen ln drugo le-potlčno drevje ugodno dobavlja Franc Dolenc, lesna Industrija, Preddvor. Kovčegl, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice. nogometne žoge, nahrbtniki, gamaše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova IS Kompletno napravo tvrdke Gellert za Izdelovanje ln konser-vlranje sladoleda ugodno proda saščlčarna KOŠAK Ljubljana, Prešernova ul. Kupimo 'VSAKOVRSTNO'','V SREBRO ; PLATINO BRIMDNTE SMflRRCDE SRFIR JE.RUBinE BISERE I.T.DrfTRRINSkiv . NRKITC TER UMITHINE ,' PO NRJVISJIH CENAH . »TPRH TVDOKfl Jos EBERLE . IJUBlJPHfl, TVRSEVA ' ^^ v.viv lf'/ / x .. - - • HOTEL W SLOM Prezračevalen rabljen, za prostornino 16 m", kupimo. - Ponudbe na Dolnlčar & Htchter, LJubljana. Vsakovrstno zlato briljaote in areh/o kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Občina Sv. Jurij ob Taboru javlja žalostno vest, da je v četrtek, dne 27. marca zjutraj umrl gospod Alojzij Žilnik bivši župan, posestnik in gostilničar v Pondorju Pogreb bo v soboto, dne 29. marca 1941 ob 10 dopoldne na farno pokopališče pri Sv. Juriju ob Taboru. Naj uživa večni miri | Službe j Dobe: Strugarskega pomočnika za les, sprejme takoj Ba-blč, strugar. Rečica, Laško. Krasno posestvo z vpeljano trgovino ln t">telom. vse v najboljšem stanju, naprodaj za dva do tri milijone. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod •Savinjska dolina« 4115. Javna dražba V neposredni bližini Prevalj v Mežiški dolini, okr. Dravograd, bo naprodaj na dražbi dne B. aprila 1941 lepo kmečko posestvo. Cenllna vrednost 321.000 din. Najmanjši ponudek 214.000 din. Vea podrobna pojasnila daje: Hranilnica ln posojilnica, Prevalje. Oddalo: Stanovanje obstoječe Iz dveh sob ln kuhinje oddam. Maribor, Aleksandrova cesta 36. Avtomobil kabrlolet ali limuzino -samo dobro vozilo - kupim. Prednost Amerlkan-ska. Kapitan aH Admiral in sllčno, Aleksandar Radanovič, Okučanl. Samostojna kuharica do 85 let, ki razume vea hišna dela, dobi stalno ln dobro službo. Nastopi lahko 1. ali 15. aprila k družini štirih oseb. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalna, dobra, služba« št. 4503. ij, Fotografsko pomočnico sposobno ea samostojno delo z odjemalci pri sprejemanju ln Izročanju naročil In prodaji fotoma-terlala, sprejmemo takoj. Obširne, svojeročno pisane ponudbe - » zahtevo plače poslati na: Foto Lončarevlč, Beograd, Te-razlje 32. Vzgojiteljico k 10 letni deklici, solidno, inteligentno, zanesljivo, z visokimi moralnimi vrlinami, ki bi obenem vodila hišo ln vse gospodinjstvo pri samostojnem gospodu, sprejmemo takoj. Služba stalna z dobro plačo ln postopanjem. Pismene ponudbe poslati na : Andrejevlč, Beograd, pošt. pret. 788. Posestva ■REAlITETAa posestna posredovalnica » LJubljani je samo ¥ PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Kopajte pn naših mserentih I Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-nice, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mike* Ljubljana, FranMkanska ulica nasproti hotela Union 1 PbMre | Inserenti naj dvignejo v upravi »Slovenca« sledeče ponudbe: Balila 4328, Delavnica 3 65J, Gozd 4108, Fabrlka 8 49», Industrijski tok 4419, K dvema osebama 3614, Krasen tenor 856<, Lep teren 3071, Lesna stroka S39(, Mešalec 4076, Miren kraj 444», Najvišji ponudnik 3420, Samostojna, Sreča v Ljubljani 3567, Strogo zaupno. Tudi vodno kolo 4071, Zanesljiva 3381, Zelo poceni, 25.000 št. 3500. Citafte »Slovenca« Kristalno palačo v Londonu bodo razstrelili i^u u j p a pvi uvnju i L,