St. 29» 1zt>*J«, fr«wr?l pondelj AsiJkega «• 20, I. nac ptnra * ne »prejemaj Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarn« fc uiača za ineaec L 7.—» 3 mesece L 1S> i sitnici ran cmm m ti isno soboto 13« dtccmbra 1924. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLIX JređnIShro: nltea sv. FrančfSka fljajo ured u lit ra. Nefranktr' -* a — Odgovorni t - Jskarae Slinah teta L 32.— tn cel Za inozemstvo mesečno 5 Ur vet — leleioo uredništvi In uprave 3t U-57. PbmiKim itevtlke v Trst« In okoHd po 20 cent — Oglasi se rabujo V Hrokostt cm kokMM (77 mm.) — Ogla* bfow.cs In obrtnikov mm po 40 cent »smrtnlo. snbvale. poslaatcc to rabila po L L—. oglasi denarnih uvodov hm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogiasf, naročnina ta reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Tista, nUca so Frančiška Asilkegs itev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva ta ono ll-A V nasprotju z načeli ustavne driave Milanska «La Giustizia» je priobčila te dni članek, čigar vsebina se skladno krije z izvajanji v našem včerajšnjem uvodniku in jih obenem nazorno spopolnjuje. Vse stranke — pravi rečeni list —, ki so se bile sedanji gospodovalni stranki postavile ob bok — popolari, liberalci, dem o - so c i jaJci, racijonalisti — so bile poteptane druga za drugo. Gospodovalna stranka je pogoltnila vse, ki so si domišljali, da bodo mogli sodelovati z njo. Ni se tako zgodilo samo strankam, ampak / „I .L-.! V V-—J IT__ pozabili, da imamo odprto partijo s težkimi in preciznimi obtožbami proti najvišjim osebam na Aventimi (opozicije); ti voditelji naj pomnijo, da ni ravno priporočljivo, da preveč izrabljajo dejstvo, da smo pogrnili plašč na vso zadevo». «Mondo» poživlja «Popoilo d'Italia», naj gre z razkritji na dani Opozicija se prav nič ne -boji teh razkritij; kajti opozicijo-nalci ne bežijo pred obtožbami kakor fašisti. «Tribuna* zahteva od Finzija, naj govori, češ da je tudi on *r zvezi 3 temi razkritji. «Unita», pravi »Tribuna*, gotovo misli tudi na Finzija, ko govori o Amen-doli. Finzi bi meral že uvideti, da ne igra ravno najlepše vloge pri teh aferah. Ako Vol. okraj Litijac Kand. Fr Kremžar, urednik v Ljubljani; nam. Lovro Jevnikar, učitelj v St. Vidu pri Stični. Vol. okr. Ljubljana - okolica: Kand. Franc Sinode j, glavni urednik v Ljubljani; nam. Ev-gen Jarc, profesor v Ljubljani. Volivna okraja Logatec in Radovi(vezana): Kandidati Dušan Semec, vseučiliški docent v Ljubljani; nam. dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani.. Vol. okr. Novo mesto: Kandidat dr. Franc Kulovec, proL v Ljubljani; nam. Alojzij Vovk, posestnik in kl'učavničar, Gotna vas št. 11. Kandidati za volivno okrožje Maribor-Celje. Nosilec liste: Dr. Anton Koroiec, nar. pod. T Mariboru. Okrajni kandidati: Volivna okraja Brežice ftn Šmarje (vezana): Kandidat Jožef Skoberne, posest, in župan, je res pisal pismo, ki ga navaja Donati, Dovško pri Rajhenburgu; nam. Marko Kranjc, naj pove. Ako se kesa, naj pove; ako je tajnik, Maribor. to storil v razburjenju, naj pove. Govori naj tudi cPojpolo d*Ltalia», da bo enkrat konec teh podtikanj in groženj. Predsednik sveta Draitvo narodov In minister Benei pr! HassoJni-Jn RIM, 12. Danes .ob 10. predpoldne je on. Mussolini sprejel v palači Chigi predsednika sveta Društva narodov gospoda De Melle Franco in nato španskega delegata Quinones De Leon-a. Z imenova- Sestanek Male entente odgoden BEOGRAD, 12. Romunski zunanji mi-lister Duca je izjavil, da se je sestanek zunanjih ministrov Male entente odložil i nima se je -Mussolini razgovarjal delj časa. zaradi volitev v Jugos'aviji. Dan sestanka Ob 11. je sprejel Mussolini zunanjega mise ni določen in je zato vest, da se sesta-1 nistra čehoslovaške republike Beneša ter ne jo zunanji ministri dne 15. januarja, ne- se i njim raztfoivarja! dolgo časa. točna. I _• Volivni okra Celje: Kand. dr. Jakob Hodžar, odvet. konc., Cel;e; nam. Jožef tPiftek, posest., Medlog pri Celju. Volivna okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota: Jožef KiekI, nar. posl., črensovci; Geza Šiftar, nar. posl. Bakovci. Volivna okraja Konjice fin Ljatomer (vezana): Kand. dr. Josip Hohnjer, aar. pošt Maribor; nam. Jakob Rajh, posest., Ljutomer. Volivna okraja Laško in Preval je (vezana): Kand. dr. Andrej Gosar, tajnik Zadružne zveze, Ljubljana; nam. Jurij Kugovnik, nar. posL Prevalje. Volivni okraj Maribor desni breg: Kand. Štefan Falež, nar. posL, Orehova vas; nam. Hinko Gril, posest.. Slovenska Bistrica. Volivni okraj Maribor levi breg: Kand. Fr. Žebot, nar. posl., Maribor; nam. dr. Andrej Veble, odvst, Maribor. g. Herriot. Dovoljujem si Vas opozoriti g. Herriot, da komunizem porodi fašizem Naslov članka se glasi: Od komunizma do fašizma. Glasilo francoskih radikalnih socijalistov prejelo 20 milijonov frankov iz sovjetske Rusije? PARIZ, 12. Nacijonalistični dnevnik «La Liberte* očita listu «Quotid3en», ki je najbolj razširjeno glasilo radikalnih socijalistov, da je dobil do sedaj iz boljše viških blagajn skoraj dvajset milijonov frankov. Listu «Quoticfcien>» je pošiljal podporo v mesečnih obrokih sovjetski urad za propagando potom neke banke, ki si je pred kratkem izvojevala kontrola nad rusko banko za inozemski izvoz. Frotl diktaturi na Španskem Romanopisec Blasco Ibanez se poslužuje letal za razširjanje svoje propagandne brošure proti 9edanjemn direktoriju PARIZ, 12. Španski romanopisec Blasco Ibanez je spisal proti sedanjemu režimu na Španskem obširno brošuro, v kateri brezobzirno napada posebno diktatorja generala De Rivero in njegove pristaše Listi severne Španije pravijo, da se Blasco Ibanez poslužuje v svrho razširjenja brošure tudi letal. V teku poslednjih osmih dni se je posrečilo letalom trikrat prileteti do San Sebastiana, Pamplone in Burgasa. Zmetala so na tla veliko število izvodov navedene brošure. Vcijaška letala so dobila povelje, da zasledujejo letala romanopisca Blasco Ibaneza. Ravnotako so določena nekatera pomorska letala, da patru-lirajo v severni KataJniji in onemogočijo prihod Ibanezovim letalom v Španijo. Sneg t okolici Brescie BRESCIA, 12. Danes zjutraj je zapadel v tukajšnji okolici prvi sneg. Grički, ki obdajajo mesto, so bili danes od Madda-lena pa do S. Gottardo in Ronchi pobeljeni od snega. Danes zvečer je temperatura znatno padla. Nebo je vedra Harxooa glada odstopi BERLIN, 12. Današnji ministrski svet je trajal nad štiri ure. Vršil se je v ministrstvu javnih del. Vlada je sklenila, da odstopi. Je velrka verjetnost, da bo podala ostavko početkem prihodnjega tedna. Politični krogi računajo, da bo sledila ostavki sedanjega kabineta sestava vlade meščanskega bloka, v kateri bodo sedeli nemški nacijonalci. Pri tej sestavi ne pridejo torej v pošte v socijaJni demokrati in demokrati. Odličen poslanec nemške ljudske stranke je izjavil poročevalcu imenovane stranke, da bi v tem slučaju prišel v poštev za državnega kancelarja prejšnji bavarski ministrski predsednik grof Ler-chenfeld ali pa poslanec centruma Gue-rard. Poslanec Guerard pripada desnemu krilu centruma ter je obrnil pozornost nase z nekim objavljenim pismom, v katerem se je izrazil, cla gegi velike simpatije do desničarskih strank. ZaKoj ima Redit še avstrijski vizum Protest jugosfovenske vlade na Dunaju DUNAJ, 12. «Die Stunde» doznava, da je jugoslovenska vlada pri avstrijskem zunanjem ministrstvu protestirala zaradi tega, ker je avstrijska vlada izstavila Stjepanu Radiću permanentni vizum. Avstrijska vlada je nata odgovorila, da se je permanentni vizum izstavil Radiću v času, ko je bil Radič še vodja velike politične stranke ter imel izglede, da se bo osebno ali po svojih političnih prijateljih udeležil vodstva državnih poslov. Da bi avstrijska vlada sedaj razveljavila ta vizum, za to nima nobene prilike, ker se Radič ne nahaja na avstrijskem ozemlju. Vesti o uporih v Albaniji izmišljene RIM, 12. Albansko poslaništvo sporoča: Nekateri italijanski listi so objavili vesti o pretveznih uporih v severni Albaniji. Te vesti so tendencijoizne in popolnoma brez vsake podlage, kajti v vsej Albaniji vlada največji mir. Značilno je, da objavlja;o listi lažnjrva poročila o pretveznih uporih v Albaniji ravno te dni, ko bo Društvo narodov razpravljalo o albanskih interesih. _ Ureditev poljskih dolgov napram Angliji LONDON, 12. Med angleško in poljsko vlado je bil podpisan sporazum o konsolidaciji poljskega dodga Angliji. Dolg, ki znaša nad 5 milfjonov šterlingov, bo amortiziran v teku 15 let. Obrestna mera se zniža od 6 na 5 procentov. Istočasno so bili določeni tudi poigoji za konsolidacijo drugih poljskih finančnih obveznosti napram Angliji. Te finančne obveznosti izkazujejo vsoto 5 milijonov zlototv. Potresni sunki v Nemčiji in ItnlUI FREIBURG, 12. Včeraj zvečer so bili zaznamovani tukaj potresni sunki. Pom sebno močni so bili v Juri. V treh vaseh je bilo porušenih več hiš, PADOVA, 12. Danes zjutraj ob 4.50 so sismojgrafi zaznamovali močne potresne 9unke. Prebivalstvo je bilo zelo vznemirjeno. Do sedaj ni prijavljene še nikake škode, ki bi jo povzročil potres. VIDEM, 12. Danes ob 4.20 je bil zaznamovan tukaj močan potresni sunek. Močnejši potres ie bil v Karniji; v Tol-mezzu se je podrlo več podstrešij. Tudi cerkev je poškodovana. Človeških žrtev ni bilo. Predsednik svobodne države Gdansko GDANSKO, 11. Predsednik svobodne države Gdansko, Saho, ki se sedaj nahaja kot načelnik delegacije Gdanskega pri Društvu narodovv je bil potrjen z veliko večino za predsednika svobodne države Gdansko za nadaJjnja 4 leta. Škrlatica v Jugoslaviji BEOGRAD, 12. Zaradi opasnega širjenju škr latice je dala vlada zapreti začasno judske šole v Pančevu, v Beogradu na Smederevskem Gjermu, v Osniču, v okrožju ti moškem in v P rok upi ju. Beneška konferenca prekinisna Ođhod jugoslavenskih delegatov — Spo-yay.mii dosežen le t nebistvenih točkah (Od našega posebnega poročevalca) V vlaku Benetke-Trst, 11. dec. i Suoči je odpotovala po dvomesečnem Idelu jugosJovenska delegacija z ministrom Rybarem na čelu v Beograd- Potem, ko •e je minister za vnanje stvari dr. Ninčić na potu v Rim ustavil skoro dva dni v Benetkah ter se podrobno poučil o stanju pogajanj, je bilo delo in polnomočje jugo-do venskih delegatov izčrpano in kot nujna posledica tega — prekinjenje, četudi le začasno, beneških pogajanj. Na postaji v Mestre sem se ukradel v voz tržaškega brzovJaka, dodeljen delegaciji, da bi zvedel kaj podrobnejšega o uspehu ali neuspehu beneške konference. Člani delegacije so: bili vse prej kot zgo- bosta obe vladi neposredno sporazumeli m da postane vsled tega ponovno sklicanje konference nepotrebno*. «Kako je razpoloženje na jugoslavenski strani 7» -Najboljše. Vsi želimo, da pride končno do ureditve vseh zadev, ki še ovirajo dobre odnošaje in prijateljske trgovske stike. Toda ne morem Vam prikriti, da je jugoslovenska javnost (in to brez izjeme tako srbska kot hrvatska ali slovenska), silno razburjena radi krivičnih odredb, ped katerimi trpe Jugosloveni v mejah Italije. Mi se v to ne moremo in ne smemo vtikati, ker je to notranja zadeva države, s katero smo sklenili prijateljski pakt. A na drugi strani je zopet res, da pritiska razburjena jugoslavenska javnost brez razlike strank na beograjsko vlado, naj odločno brani le svoje koristi in naj ne popušča v nobeni stvari niti za ped. Kaj to pomeni pri pogajanjih, kjer gre za ogromne koristi ne le naše, ampak tndi čim manj razpravljanja v javnosti, ki se često razburja in ustvarja le nove težkoče. | «Toda», sem odvrnil, * javnost ima pač pravico, da zve vsaj uspehe teh pogajanj, pri katerih gre za ogromne gospodarske koristiš. • Vsekakor*, mi je odgovoril odličen Morai, češ da zahtevajo .skupni interesi Italije, razume vsak poHtičen otrok. Po-" " * * leg tega se nahaja vsa Jugoslavija v naj- živahnejšem volilnem boju in po mojem osebnem mnenju — vedite, da govorim kot jugoslavenski državljan, in ne kot član delegacije — ne more in ne sme nobena stranka, noben politik zanemarjati narodnega čustva, ako noče izginiti s po srbski čfen delegacije, «Sporazum je bil litičnega polja. In kar se tiče narodne doslej dosežen le v postranskih zadevah, zavesti in narodnega čustva smo vsi eno: Rešili smo vi zadovoljstvo obeh strani celo Srbi, Hrvati in Slovenci. Jaz sem kot Srb vrsto malih vprašanj, posebno onih, ki se'odločen nasprotnik Radićevih pustolov-4fčejo notranjega življenja Reke in Su- j ščm, a prepričan sem, da bi ob prvi nega ka (n. pr. bođnice, vode, električnega j varnosti zginila vsa nasprotja m bi vsa toka, arhivov, prehrane obeh mest, pre-jtri plemena vstala kot en sam mož v obhoda obmejnih prebivalcev iz ene države rambo najsvetejših pravic in obstanka v drugo itd). Toda kar se tiče glavnih enotne države! To zunanji svet česta po-vp rasan j, ki naj končno urede trgovske zabija — zopet dokaz, da nas niti ne ra-©dnoešaje obeh sosednih držav (n. pr. po- zume, niti ne pozna — in zato često poimenske zveze, železniški tarifi, baroška greši svoje račune — v lastno škodo*, luka, izvozne in uvozne carine itd.), smo «Toda Vi ste me zapeljali čisto nekam dospeli le do jasne formulacije obojestran- drugam!» se jtf nasmehnil odlični član sprejem ali odklonitev ali za popuščanje v stvareh, ki živo zadevajo trgovsko in gospodarsko življenje ene ali druge drŽave*. «Ali smatrate, da se konferenca znova fklrče?» ♦ Upamo da. Vendar je možno, da se akih zahtev in prepustili odločitev svo^ \ delegacije. »Govorila sva o beneški konjima vladama, ker ni nobena delegacij ferenci, ki bo brez drugega dovedla do mogla aH hotela prevzeti o4govornosti za povoljnih rezultatov. Le še malo potrp- _i. _tf —----- ljenja je treba m vse se bo uredilo. To lahko poveste v Vašem Estu». Podal mi je roko ter prijazno, a odločno odslovil. Izza Krasa tam v daljavi se je že belil ozek trak jutranje zore in kiči v tržaški luki, kateri smo se naglo bližali, so bledele bolj in bolj. MEMNE VESTI Odškodnina za šKođs, povzročene od fašisto«? «Slovenski Narod«, objavi a brzojavko iz Benetk, v kateri je rečeno, da je bilo pri pogajanjih v Benetkah med predstavniki Italije ki Jugoslavije v razpravi tudi vprašanje odškodnine tržaškim Jugo s lov eno m za škode, ki so jih povzročili fašisti. Kakor bi z radostjo pozdravili to vest. če bi vedeli, da je osnovana, tako moramo z obžalovanjem izjaviti, da jo sprejemamo z vso rezervo in skepticizmom. Nedostaje nam vere po tolikih žalostnih izkustvih. Če pa se to pot motimo — kdo za-dovoi/tiCj-ši od nas?f Brzojavka v ljubljanskem listu govori o tr-iaških JugosJovenih. Tu pa je za nas važno in vznemirljivo vprašanje, ali meni ona vest Ju-goslovene v državnopravnem zmislu, državljane Jugoslavije aii pa v narodnem: oškodovance Jugoslovenskega plemena sploh! Saj je naravno, da so nam predvsem v skrbeh naši domačini. Pa ne le zato, ker so domačini, ampak še posebno zato, ker so ti pretrpeli oajogromnejšo, »koro vso škodo! Tudi ob tej priliki moramo povedati naši vladi na ves glas. da bi bila, četudi ne pravna« pa neodklonliiva moralna dolžnost, da država poravna Škode. To pa Ujh bolj, ker so se tisti, ki so povzročili škodo, ponašali, da sta tiste zažige zahtevala interes in varnost države. Takemu opravičevanju se je pridružila tudi vlada že s tem, da ni poklicala na odgovor nobenega glavnih krivcev, dasi so ji bili dobro znani. Pa še nekaj bodi povedano vladi. Ali ne bi bilo čudno, ali ne bi bilo skrajno krivično, če bi država — govorimo, seveda, na predpostavi, da ima ona vest v ljubljanskem listu kaj realne podlage — odškodovala le državljane droge države, svojih lastnih, tako kruto zadetih državljanov pa ne?I Glas pravičnega Italijana Manchegter Guardian*, ki je eden največjih in najuglednejših angleških listov, priob-f»ye neki dopis A. Crespija, londonskega poročevalca lista --Popolo Romanoa v odgovor na neki članek profesorja Keriorda v istem listu. Crespi, ki je dober poznavalec nekdan ega Južnega Tirolskega, potrjuje vse, kar je pisal procesor Heriord o postopanju fašizma — Vračanje svot, Id so bile preplačane v svrho likvidacije vojne odškodnine. Tukajšnja kr. prefektura avlja: Naznanja se, da je finančni minister De Štefani pooblastil finančne in-tendance, da dovolijo vsem tistim vo'nim oškodovancem, ki bedo na podlagi revizije morali plačati državi razliko med prejšnjo in sedanjo končano vel javno likvidacijo vojne odškodnine, primeren ediog s plačevanjem na obroke. — Dacarski izpiti. Pismena naloga za da-carski izpit se bo vršila po odloku tukajšnje kr. prefekture v letošnjem rednem izpitnem zasedanju dne 18, decembra 1924. Ustni izpit se bo vršil dne 19, in 20. decembra. — Razpust «Zveze rudarskih delavcev v Sloveniji. »Zveza rudarskih delavcev v Sloveniji* s sedežem v Trbovljah in njeni podružnici POROTNO SODIŠČE i popolne duševne zmedenosti. Na podlagi tega M___ __. __ .__. 'pravoreka je bil Belgrado obsojen radi nedo- Nesrecn* ljubosumnost. - mladenič, Idjeskusal voljene nošnje revolverja le na mesec dni zanoćiti svojo rarpčenfco in sebe, oproščen. Jpora, kazen, ki jo ;e pa v dobri meri odsedel Včeraj se je moral zagovarjati pred porotniki v preiskovalnem zaporu. 18-letni bančni uradnik HeJrtor Belgrado, ob-dolžen zločina poskušenega umora in prestopka nedovoljene nošnje orožja. Glasom obtožnice, se je Belgrado leta 1922. DrCllDittVO (0 UPNHNI JEdlnOSti" V COflCl SoHe^Vutter" ^j^T^jo* se Dobojato v hL Carfucci it 7, Lnadstr. Med n.ima se je razvilo platonično ljubavno razmerje, katerega se je pa Blasonova sčasoma naveličala, deloma radi mladeniče ve nezrelosti. Vesti z GoriSkega Uradne ur; od 10. do 12. odpeljal v goriško bolnico, kjer so mu nemudoma izprali želodec. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Salvator «salvato» in bo ozdravil tekom kakih 10 dni. Sicer pa pr&vijo zlobni jeziki, da je namenoma segel po sublimatu, ki so mu zagrenile življenje.., žensk«! Važna in ugledna '35 ZAVAROVALNA DRUŽBA s panogami : Požar, nezgode, toča in živina išče nr ZASTOPNIKA -H za Trst in pokrajino. Ponudbe naj se na in „ , Nepoboljšljiv zločinec. Ta nepoboljšljiv deloma radi njegove pretirane ljubosumnosti, zločinec je po mnenu goriškega državnega M ______J_____ ________ Vendar ni prišlo med njima do razdora. MJada pravdnika, odgovorni urednik -Goriške Straže* sl0Vjj0 na : CREMONA, Casella post. 59- zaljubljenca sta se zvečer navadno nekoliko g, Leopold Kemperie. 2e dvakrat se je moral J_-- izprehajala, nakar je mladenič deklico sprem- ta prestopnik zagovarjati pred pravičnimi sod- *t* ES^S^tT^^ ljal domov. Nekega večera, in sicer dne 20. zločina ščuvan.,a k sovraštvu med reKiraMfll »I i i i I f IHfiHrikKRs^i* aprila 1923, je prišel mladenič, kakor navadno družabnimi razredi in že dvakrat je bil ob- | potrti naznanjamo Vsem sorodnikom vsak dan, okoli 19. ure po Blasonovo, ki je soien radi tega, enkrat na 4 mesece in drugič znancem, da je naš nadvse Ijubl eni oče bila zaposlena kot prodajalka v neki trgovini na 5 mesecev p0 mnenju goriškega drž. j z obuvalom na korzu Caribaldi. Ob tej priliki pravdnika, in temu mnenju so se pridružili; fft fL^^^&ETft ^^iVfiB ga je deklica naprosila, naj se povrne okoli pravični sodniki, sta slovenski in italijanski i 8%1 SftC?! 20.30, ker da ima še mnogo dela v trgovini. narGči]a voda, ki je prodrla skozi bila za duševno razpoloženje mladega zaljub- v&a tf. j^dstropla do samega pritličja ter je ljenca usodepolna, ker je vzbudila v njem H"- ... 1 ----— tosurenost in bolest. Ker se ne more dognati, je li hotel mladenič res umreti, kar bi bilo seveda odločilno za presojane njegovega dejanja, je govornik pri- pri tem poškodovala vso opremo brzojavnega m telefonskega oddelka, zlasti pa drage brzojavne aparate. Prizadet ]e samo oni del poslopij, ki se nahaja na levi strani od glavnega . _ . vhoda s Korza. Skupno škodo, t. i- škodo po- poročal porotnikom, naj se ravnajo po poro- vzročeno na poslopju, ki je last «Assicura-čikt izvedencev, ki so ga spoznali za psihopata zion. Generali*, in škodo, ki jo trpi poštna ter naj na podlagi tega poročUa presodijo, ava> ceni 0 na približno na 260 tisoč lir. njegovo odgovornost. Nikakor pa ne smejo f poštna blagaina se nahaja sedaj v via Maz-sraatrati obtoženca za blazneža. Končno je drz. zJni -t 4 blagovne pošiljatve pa se morajo od- pravdnik zahteval, naj porotniki potrdijo vpra-! ^^ „„ejti^m tiradu na hižni oostaii. Po- k zahteval, naj porotniki potrdijo vpra- i dajati na poštnem uradu na južni postaji. Po- v Zagorju in Hrastniku kakor javlja Uradnice ^ pošk^be nedovoMene ^ ^ u da bo morala s nošnje orožja m olajševalnih okolscm, pri tem razmiši ati o novih prostorih, ker sedanji že je poudarjal, naj prisodijo mladeniču majhno 1 _ 1 * i _ _2 M aAeHIVl list, po § 24. društvenega zakona razpušoene, ker so prekoračile statutarno področje. Oruitvene vesli — Pevsko-glasbeni večer priredi jutri, v nedelo, svetoivanski pevski zbor v prostorih otroškega vrtca. Začetek ob 6. uri zvečer. Svira elartni domači orkester. Omenjeni pevski zbor je bil vedno pripravljen sodelovati pri vseh narodnih prireditvah; vsled tega je dolžnost vsakega Slovana, da ga podpira in pokaže, da zna ceniti njegovo narodno požrtvovalnost. SPORT — Nogomet. • V nedeljo, 14. t. m., se odigra na igrišču «M.DJ? - Opčine® (ob cesti Op čine-Prosek), prijateljska nogometna tekma med M. D. *Prosveta» - Opčine in tržaškim F. C. *Costan-za». Tekma prične točno ob 2.30 pop. V slučaju slabega vremena, se tekma ne bo vršila. Vstop prost, prosti prispevki dobrodošli. — Nogometna tekma med športnim klubom «VaU iz Barkoveli in društvom «Zora» iz Roja na, ki se bo igrala v nedelo popoldne ob 2.30 na igrišču *Vala» na Trsteniku, vzbuja med Rojančani in Barkovljani veliko zanimanje. — Četa «Vala», ki do danes ne pozna še poraza in ki Je igrala v nedeljo 2 : 2 z open-sko četo M.DJ*, ki velja za najboljšo četo v Jul. Kra'ini, bo merila svoje moči z mladim društvom «Zora», ki pa razpolaga z jako dobrimi in treniranimi igralci, ki .imajo gotovo kazen, ki jo v resnici zasluži. Branitelj obtoženca, odv. Giannim, je predvsem poudarjal, da je drama, o kateri morajo porotniki soditi, nenavadno strastna, čeprav jo je započel še premlad človek, ki pa je idealnega mišljenja in je iskreno l ubil. Mladenič je melanholik, naivnež, ki ga je že dogodek z motocikijem spravi! iz duševnega ravnovesja; mislil je, da je s tem dogodkom za vedno uničena njegova Ifnbezen. Drama, ki se je potem odigrala dokazuje jasno njegovo abnormalnost. Pri sodbi je treba uvaževati, da je Hubezen v dobi 17 let norost združena s pravcatimi mukami. Zato se mora soditi mladeniča s srcem, ne na podlagi hladnih izvajanj. Branitelj je končno polagal porotnikom na srce, naj ne utisnijo mladeniču sramotni žig. ker se je itak že spokoril za svoj blazni čin; zahteval je, na) mu pripozna o popolno duševno zmedenost ter s tem oprostijo. .... Po daljšem posvetovanju so porotniki zanikali vprašanje glede telesne poškodbe in potrdili ostala vprašanja, tudi vprašanje glede razmišlati o------ davno niso več odgovarjali potrebam goriškega mesta. _ Kmalu bi se bO za vekomaj pominL 27- Jetni La Barbera Salvator je bil močno razdražen. Da si svoje živce malo pomiri, je hotel zaužiti dozo broma, mesto broma pa je zaužil sublimat in bi se bil kmalu za vekomaj pomiril, da ni prispel hitro «Zel. križ« ter ga # 0 «1 S Zlato, srebro, kron3, e g platin, zobovje w £ 0 kupuje 1 Zlatarno ALBERT PO0« 5 Trst, Via Ma xi=il 46 POHllTMO se Vam izplača v vsakem slučaju, da obiščete tudi velika pohištva CH Vi d. z o. s. trst, Via Gespa 13 - Via Panllaua 1 (Vogal Piazza Stazione) Cene slonijo na veli tem koniumcs Mali oglasi MLINAR, priden, za valjčni mlin, za takoj'&nji nastop, se išče. Ponudbe na tvrdko Fr. Prime - Trst. 1603 17-LETEN mladenič, z dežele, vešč slovenskega in nekoliko italijanskega jezika, z dveletno prakso v mešani trgovini, išče primerno službo najraje v mestu. Naslov pri uprav-ništvu. 1604 r_____________o postopanju ias zrna v re- _ _ Ceni deželi. Dopisnili ugotavlja dejstvo, da je namen, da se takoj v začetku uveljavijo. Ob-♦ndi pokojni italijanski minister Leonida Bisso- | činstvo bo gotovo priča napeti igri. lati, ki ;e bil s svojimi 60 leti vojni dobrovo- j — & D. «AAfa» poziva vse člane, da pridejo Ijec, označil aneksiio kot veliko zmoto. Crespi jutri && društveno igrišče. Naj stori vsak Član dostuvlja, da j« -Manchester Guardian«* iii svojo dolžnost, ako koče imeti mimo vest. profesor u Hearfordu hvaležen, ker sta mu dala priliko pokazati, «da niso vi Italijani pripesrv-Ijeni, da bi dobro ime Italije istovetili a pre- liodbim nasiljem in sramoto!» Boran 9 porofila, DEVIZE. Amsterdam od 935.— do 915.-; Bel-eij* od do 115.-; Pariz od M - "LondoD od do 109.20; New Tork od 23.15 do 2-125; Španija od S24 - do Z*.- ; Sviea od 449.- do 451.— ; Aten^ od 41- do 44.— ; Berlin od 549.— do i»5d.—; Bukarest od 11.75 do !2 2."»; Praga od 7<\— do «0.50; Ogrska od 00308 do O.oTlM; Dunaj od 0.0323 do 0.0832; Zagreb od 84 do « >.—. VALUTE Avstrijske krone od 0.0SI7 do «0^271 dinaiji od 34 *» do 34.85; dolaiji lo »U . nr.vci po '20 frankov od 91^0 do #2-50; funt Her-lio g od lOS.'H) do 109.15. Iz triaškesa iivlienia — V mrzlici vstala s postelje In pada s hod-__ --i-™. mocI,, Bika. Včeraj popoldne je bila prepeljana v Potres V naselil mescu mestno bolnišnico 21-letna Justina Sedmak, Včeraj zjutraj ob 4.30 je vzdramil mnoge doma iz Sv. Križa pri Trslu; deklica je imela meščane iz spanja precej močan potres, ki je 0bc nogi zlomi eni v gležnjih. Kakor je izjavil Irajal v kratkih presledkih kakih 6 sekund, brat, ki jo ie spremljal, je Sedmakova ležala Prvi potresni sunek je bilo čuti ob 4h 28' 30", 1 že več dni bolna v postelji radi hude mrzlice, zadnji ob 4.35. NatančnejSPpcdatki niso znani, Predsinočnjim okoli 19. ure je v mrzličnem Iter so seizmogralični aparati tuka snjega geo- deliriju vstala a postelje ter šla na zunanji lizičnega zavoda že delj Časa demontirani in hodnik, odkoder ;e padla na dvorišče z višine nerabni. Nenavadni pojav je povzročil ponekod kakih 2 nietrov. FonesrečenEko so sprejeli v mestu precej strahu, toda večina prebival- v kirurgični oddelek. Morala se bo zdraviti stva je še spala, zato ni prišlo do nikake zmešnjave. Škode ni nobene. kake štiri tedne — Trije slučaji n«»nalrtne smrti. Včeraj zju- T-udi iz drugih krajev Jul. Krajine so do- je pravnik rešilne postaje poklican v 4>ela poročila o j>otresu. Potresni sunki so bili : uuco' s. Sergio št. 3, kjer je nenadoma postalo ponekod zelo močni, posebno po vsej zgornji siaj,0 76-letnemu delavcu Andreju Amochin. turlanii. V Tolmezzu so bila poškodovana nekatera poslopja, med njimi tudi stolna cerkev. V Trbižu je prebivalstvo zbežalo na prosto. Potres so občutili tudi na Reki in po vsej Istri. Nikjer pa ni bilo človeških žrtev. Iz nrado polit, društvo, Edinost- v Trsta MESTNI PODODBOR PRI SV. JAKOBU. Vabim vse one gospode, Id so ml ob jubili sodelovanje pri mestnem pododboru šentjakobskem na sestanek v nedeljo, 14. t. m., ob 10.30 ▼ društvene prostor«. A. G. Ob prihodu zdravnika je bil starec že mrtev; zadela ga je srčna kap. — Ob 10.50 je bil zdravnik rešilne postaje poklican v ulico Ghiaccera št. 9, kjer je v svo em stanovanju padla v nezavest 50-letna zasebnica Antonija Vidali. Zdravnik je našel žensko že mrtvo; smrt je nastopila vsled srčne hibe. — Na podoben način je včeraj popoldne sklenila svoje življenje 85-Ietna Ana Hropii« I stanujoča v uL XXX Ottobre it. 3. ■M BOŽIČNA direvesa so na ogled pri Mankoču, v via F. Severo, od 10.—12. ure. Koče var. 1605 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena, bla-Via Giulia 29. ^59 vec. PRODAJALNA jestvin, sadja in zelenjave, 7.50X4,50 m, visoko 6.50, s skladiščem, se proda radi selitve. Naslov pri upravnišlvu. 1600 KRONE* goldinarje, zlat denar, briljante. zo-bove, plaču em po najvišjih cenah. Zlatarna iPortici Ponte Fabbra. 1594 F- BUDA 7rst_Corso GaribaScti 35 (PodružniCK Via Scalinafta 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) Kajvlije cene plačujem za v kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbeca v,ma (k veveric, krtov, divji* In domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battlsli it. 10 U. nadstr.« vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. PODLISTEK Colliaa; 5REZ IMENA (190) Ali vam ga vaša gospodinja ni hotela iz dati? In zakaj?» je vprašala. Loj za se je vrgla na kolena in skrila obraz v Magdalenino naročje. •Ne vprašujte meU je rekla. -Jaz sem nesrečno, zavrženo bitje, nisem vredna, da diham zrak, ki ga dihate vi.» Magdalena se je sklonila k njej in ji posepe-tala neko vprašanje na uho. Lojza je odgovorila z eno besedo. -Ali vas je zapustil?» je vprašala Magdalena po kratkem premisleku. «Ne.» «Ali ga 1'ubite?* •Ali ga ljubite?* «Iz vsega erca^ - Misel na lastilo poroko brez ljubezni je Prisiltfa ie dekle vstati in sesti. Nekaj časa sta obe molčali. Magdalena je položila svojo i, kolikor more, gospa.» «Kaj dela? Ali sluzi? AH je v kaki prodajalni?« •Njegov oče je tesar in on dela pri očetu.» «če ima delo, čemu \as potem ne vzame?« -To je očetova krivda, ne njegova. Njegov oče ni""a nobenega usmiljenja do nas in gotovo bi ga zapodil od hiše, če bi se sin poročil z menoj.* •Ali more dobiti kje drugje dela?» -V Londonu je težko dobiti primemo delo, ko ;ih je pa toliko, ki si drug drugemu kruh odjedajo. Ce bi bila imela dovolj denarja zbodla Magdaleno ▼ arce. . --- .. ... . , •Za božjo voljo!, je vzkliknila strastno; -ne izsehtev, bi se bila ie zdavnaj poročtla^ jočite pred menoj- Ce je katera nevredna ien- - Ali bi se poročil z vami, če bi vi zdajle v lobi, mb to ias. ne vL» 1 denar imeli7» pet v službo, šivanje ni prijalo mojemu zdravju, bila sem sama in brez pomoči, zato si nisem vedela drugače pomagati. Prosim vas sam« odpuščanja.- •S to prošnjo obrnite se do boljših ^ . kakor sem jaz,» je odgovorila Magdalena zamolklo. -Jaz zamorem z vami z vsem srcem sočustvovati. Na vašem mestu bi bila tudi iaz iskala službo s ponarejenim izpričevalom. Ne govorite več o preteklosti, sami ne veste, kako težko mi to de. Govoriva rajše o prihodnocrU. Mislim, da vam bom mogla pomagati. Fač pa upam, da mi boste za to izkazali veliko uslugo. Recimo, da bi bili že poročeni, koliko bi po-Dotrebovali z možem za izse litev?* Lojza je imenovala s tihim brezupnim glasom potnino za prevoz v Avstralijo za mota in ženo; kakor je bil ta znesek skromen, tako s« ti je zdel nedosegljiv. Magdalena se je vzravnala na svoji stolici ter vnovič prijela dekle za roko. •Lojza,* je rekla hlastno, -če vam dam ta denar, kaj bi vi v povračilo napravili zame?*