173
Prirodopisne - natorsznansks potye.
Sokol
Bazven goloba, labuda,  slavea in   kukaviee je sokol Slovanoin uajbolj priljnbljena ptica. Zatorpj se njegovo jnie nahaja po mnogih narodaih pesnib,
t iaterih se navaja v izgleJ prayc junaSke pognmnosti in posebne znaCaj-nostL   Brez pomisleka lebko reSemo, da eo sokoli najlopSe in najpopolnejS«
ujedne ptice. Vsi ae drti ponosno, hitri so in okretni, močni, pognmni in drani. Sokoli imajo relike glave, Iepe bistre oči, in dolge, ozko arezane pe-roti. Ne prevelik ali vendar močan kljun je lepo vkmijen ter ima na gornjej feljusti zobu podobno škrbino. dolgi prsti na hlačastih nog&h so oboroženi z mof-nimi zafitimi kremplji. SedM se Arlt po konci. a po tlčh nerodno skaiejo,
Sokolovo telo je krepko in okretno; po žikh se mu prelira vroča, burna kri. Barre je lepo sire, preko grla ima lep belkast pas, a po trebuhu je rndečkasto belega perja s povprečnimi progami.
Sokol prebiva povsod po gozdih. posebno ondot, kjer se nahajajo kame-niti holmi in skalovite stene. Po letn žirč na pare ter ne trp<5 druzih blizn sebe, a po zimi se družijo in potnjcjo proti jngu. Sokol je strah in trepet vseh majheaih in velikih ptičev, od divje gosf in race do poljskega skorjaaca in mbca. NajrajSe se spuiSSa za letečimi pticami. Kadar dobi kako ptico na oko, leti kakor 3trela za njo, da človek ne more razlofiti, kaj frčf po zTakn. MaajSo ptico tak6j v ziuku gadavi, a večjo tako dolgo mikftsti, da pade ž njo na zemJjo. kjer jo Sc lc popolnoma umori. Čndno je pri njem to, da pusti plen, ako vidi, da ga kdo preganja. Gnezdo si najrajše dela po lnkojah v akalovji, a tudi na visoka drevesa je rad postavi. V gnezdo od suhe brsti in dračja položi sainica koncc meseca maja po tri ali štiri rudeč-kasta, rujavo pikasta jajca, katera ona sauia vali, a samec jo le hrani in kratkočasi z umcteljnim letanjsra.
Sokol ae dad6 izueiti, da lovi drnge ptiee in je nosi svojemu gospo-darju. V Aziji je bil lov s sokoli uz^ v starodavnej ddbi navaden, a to ne samo na ptiee. nego tudi na čveteronoge živali: gazele, lisice, rolkove i. t. d. V Evropi je lov e sokoli prigel -v navado v osmem stoletji pri velikej go-apOdi, ki je mDOgo troSUa na izufiene aokolp. Neražki eesar Friderik II. je 1240. leta spisal celo knjigo o sokolskem Iovb. Za (lobro isuSeaega isla,nd-skega sokola je v srednjem vcku marsikdo rad dal po 10.000 goldinaijev. — Ko je francoski kralj Filip Avgust oblegal mesto Akon, u5el mu je lep sokol. Ko je slišal, da so ga Turki vjeli, obetal jim je 1000 cekino? zanj, ali nij ga doliil. Angležki kralj Edvard III. je izdal postavo, da vsak, kdor bi izurjenega sokola ukrailel, zapade amrti. Z lovom in učenjeni sokolov so se ukvarjali posebni Ijndje, katerim ae je ta posel dobro izplačal, kajti Tečkrat je za lepega m dobro izuSenega sokola dobil po 500 do 800 gold.
Za Iov so najboljše samiee, ki pa ne smejo biti prestare, najveS po dre leti.   Šola za sokole se zadnž v jeseni ter se navadno konča v pomladi.
Dandanes se je lov s sokoli ohraml samo še v Aziji, posebno na Ta-tarskem; v Belgiji, Holandiji in Francoakem so ga nž^ ve^ji de[ opnatili, Je-li so kedaj imeli lov s sokoli po naSej slovenakej domovini, tega ne vem povedati, a to vem, da so se pri nas tistanovili dragi ,,Sokoli1', krepki ia hrabri, katere nam Bog požlri in obilo pomn6ži 1 —