Vazne ugotovitve. Pretekli teden se je vršil pretres banovinskega proračuna 1937/38 za dravsko banovino na seji banskega sveta v LjubIjani. Obenem se je pretekli teden začela razprava o državnem proračunu za leto 1937/38 v narodni skupščini v Belgradu. Na obeh mestih se je slišala uradna ugotovitev o letini, ki je bila v preteklem letu, in o splošnem gospodarskem stanju. Finančni minister dr. Dušan Letica je v svojem govoru, s katerim je otvoril razpravo o novem državnem proračunu v narodni skupščini, mogel ugotoviti, da je dala lanska letina v državi sijajne rezultate. Žetev je bila obilna in glede vnovČenja so bile razmere ugodne, vsled česar je imel kmet stvarno korist. Posredovanje Prizada (privilegirane družbe za izvoz) se je pokazalo za blagodejno; družba je raztegnila svoj delokrog tudi na trg oljnate repice in suhih češpelj ter je tudi na tem polju dosegla dobre uspehe. O izboljšanju razmer v gospodarstvu priča ustanovitev novih trgovskih, obrtnih, industrijskih in drugih podjetij; naraščajo hranilne vloge; kapital se ojunačen zopet vrača v gospodarstvo. Obseg naše zunanje trgovine je v letu 1936. znašal 8,452.1 ali za 723 milijonov več ko leta 1935., izvoz je bil leta 1936. večji s 345.8 milijoni Din, uvoz pa za 377.2 milij. Din; končni rezultat koncem leta 1936. je za 299.1 milijon Din viška pri izvozu nad uvozom. Predvsem se je povečal izvoz živine in živinorejskih proizvodov, prav tako tudi sadja in zelenjave. Bili bi zadovoljni, ako bi mogli ugotovitev o izboljšanju gospodarskega stanja v preteklem letu raztegniti tudi na Slovenijo. Žalibog pa tega ne moremo storiti. Ban dravske banovine g. dr. Natlačen je v svojem govoru ob otvoritvi zasedanja banskega sveta v Ljubljani ugotovil za Slovenijo čisto druge rezultate. L. 1936. je bilo za našega kmeta prav posebno težko. Vremenske neprilike so vzele našemu kmetu velik del pridelka. Vrednost izpadka pridelka žita leta 1936. v primeri s 1935 znaša po uradnih cenitvah 160.13 milij. Din. Vrednost izpadka pri vinski letini je ceniti na 128.5 milij. Din. Najhujše pa je bilo prizadeto sadjarstvo, saj so jabolka dala lani komaj 17% pridelka iz leta 1935. Izpadek pri sadju znaša 121 milij. Din. Dohodek našega gozdnega gospodarstva se je zmanjšal od 1935 na 1936 za 87 milij. Din. Izboljšanje je zabeležiti le v živinoreji zaradi višjih cen, kjer so se dohodki povišali za 46.5 milij. Din, ter pri hmelju za 7 railij. Din. Ko zabeležujemo te uradne ugotovitve, naoramo hkrati tudi poudariti, da država prevalja na ramena dravske banovine iz- datke, ki prav za prav po notranjem državnem ustrojstvu pripadajo državi in ki jih v drugih pokrajinah država tudi dejansko nosi. To velja, da navedemo samo en primer, glede na ceste. V naši banovini je samo 615 km državnih cest, 4119 km banovinskih in 18.527 km občinskih cest. Zato odpade več kot 32% celotnega banovinskega proračuna na tehnični oddelek, toda to so le sredstva za vzdrževanje obstoječih zgradb. Nova dela in investicije se vrše v glavnem iz sredstev banovinskega sklada za javna dela, deloma pa iz bednostnega fonda. Banska uprava je sestavila širok program cestnih del, ki zahteva 440 milijonov Din, pa tudi ožji program, ki zahteva 227 milijonov Din. Če si predočimo, da znašajo letni prispevki za investicije komaj 15 milijonov Din, se šele vidijo težkoče za izvedbo progratna. Ta primer, ki smo ga navedli — navedli bi lahko še tudi druge, kakor n. pr. o šolstvu, o bolnišnicah itd. — dokazufo da je sedanje ustrojstvo banovin potrebno preosnove, ker ni v nobenem skladu z idejo samouprave, pa tudi ne z zahtevamt Ijudstva in potrebami časa. To velja zlasti o finančnih virih banovin. Od samih doklad in taks banovine ne morejo gospodarsko živeti, zlasti ne ob slabih letinah, kakor je bila lani, kjer je utrpelo po uradnih podatkih samo gospodarstvo slovenskega kmeta okoli pol milijarde Din izpadka. Država ne sme zajeti vseh davčnih virov in zasesti vse vrste davkov, marveč mora nekatere davke prepustiti večjim samoupravnim edinicam (banovinam). Dokler se ne bo to zgodilo, bodo te edinice gospodarsko in finančno visele v zraku.