2Z5. jtevllkn. V UDhllanL o sredo i. oktobra 19ZZ. Lefo U/. Izhafa T»ak dan oopoldno, lxYx«mil nadalje ta praznika« Inseratli do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst 4 1 D 50 p.večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne pon idt>e beseda 75 o. Popust le pri naročilili od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. VpraŠanjem glede inseratov naj se priloži znam ka za odgovor. Pf»*avnLitvo „Slov. Naroda" in „Narodni tiskara*" Rnaflava oltca 41 5, pritlićno. — Teltfon At. 304. OradnUUo „Ilov. Mar^da" &na!tova ulio a At S, I. nadatropl« Telalon stev. 34. ftoplaa apra|«nta !• podjUaua la sa 1 ostao frankovane« <*m~ Rokoplsotf sa na vrata. ~«M MP Posamaz?i3 Stet/il:o: *V8 v Jugoslaviji vsa dni po Oin V— v Inozemstvu navad/ia d. do 19.30. v kabinetu mirfstrskcE-' p-edse-inJk?.. Ns-vzoči so bil! v$i r^fr^istri, pozneje j-2 bil pozvan nn njo tud! Ljuba Juvmo-vič. Po končani konferenci so ImeM razri novinarji rr?govore 7. ministri. ki so bili vsi v svojih Izjnvah zelo kratki in rezenirarti. Vedno r?sr.\ Ljuba Jovanović je kratko izjavll. ć..\ nima nič va^nega n^rocati. Zttnanf minister dr. Nin^ić ]c Iakoničr.o i-ja-vil: »Raznravljnlo se je o strankar-skih zadevah. Ne morem ničesar rc-či, ker se Še ničesar ne zna.« Olc'ftc koneresa v Somboru je bil cfr. Nin-čić ra\*notako lakonićcn. Minister M i I e t i Ć se je o kongresu v Sona-boni izjavi], da je nt">spe?il stvar! za-qreh?ke?a kongresa. Na pripombo novinarjev. da so Hli na kon.crrcKU navzoči h^di ministri in da se io- tam mnoq:o govorilo prnfi scđanjj vfacii. je ndsrovoril: »To Je bila larmo (k?&) treh biTdpla!« ">n!osno je viđeti. Č* pripisTijcjo radika'ni km^i Tvzrclh-Skermi konrresu še vedno veliko politično važnost in cf^ rađikMcI ne mo"-^*ejo po.7p^iti "dpj^tvn. da so se tem kongres?. r'dele"ili ^Tlivnl "dcrrokrnf-ski poslanci. Na k nferenci je bilo sklenjeno, da se rl-iiče glavni odbor radikalne stranke, ki ima dol, "Hi nn-daljno tnktiko. Ta sostanek r.e v.\:a vr?iti či??T!rejc\ T?**:''!icije. cki^r.^en** v Som^orti. na ?:i trdi v r^dilcnl^ih krnjih p^-~r^y,]? v?!iko V7!^ci"nir»^-nost. O!e^e r^Htivne s?tnnci»e je Y\\ l'^ir-r vc'ino, n:in!r*":-ki pr?cT\?^r;'\ Pa-ić .relo rcTorviran in Iapi'»arc:!. Nckcnm rovinarjn je izjnvil: :-.Cc o-:- L Zupančič: Debata. Za mlzo sede gospodje: Škrta, Sumi, Šepetalec, gospa Škrta in gospodična Zora. Avrora in Dora. Gospodična Zora naliva tursko kavo po vrsti gospodu Škrti, Šepetalcu, gospe Škrti, gospodičnama Avrori, Dori in sebi. Gospod Šumi pije čisto vodo, ker je sklenil s finančnim ministrom pogodbo, da ne bo pil opojnih pijač do Novega leta. Pri-hodnje leto dobi od države brezobrest-no posoiilo. Turska kava in makedonski tobak sta razburila živce, oči navzočih so postale nemirne, pogovor o dežju, ki trka monotono na okna, ie izčrpan, za-čcnja se debata. Gospod Škrta: »Torej, če že govorimo o stvareh, ki razburjajo danes ćelo ftvropo. lezejo ćelo onkraj oceana, čc govorimo o socialnem življenju, ki ga je zmešala evropska vojna, smatram, da je prvo in glavno vprašanje, v ka-terem si moremo biti na jasnem, razlika med manuelnim in duševnim delom. Evropski narodi se polagoma dele v dva tabora, ki sta si vsak dan bolj v I?seh. Prvi tabor trdK da je delo rudar-ja. ki kopl;e iz zemlje rudo, več vredno. kot delo recimo soc!r»;ka, ki studira pa-rr^rp.^e in sodi ljudi; drugi trdi nasprot-no.in preklata se ta dva tabora po ča-soplsih. na shndih. na stavkah. pri vo-litvah. kratkomalo povsod. Jaz pa mislim, da je delo delo in da je vsako delo vredno plačila. Platio pa mora biti odvisno od kvantitativnosti in kvalita- tivnosti dela. Ker pa imata mannelno In duševno delo vsako svojo kvantitativ-nost in kvalitativnost, ta kvantitativnost j pa je lahko večja ali manjsa, kvalitativ- j nost pa je zop?t lahko konkretna ali j abstraktna, imamo kar na enkrat osem | pojmov, ki so tesno zveznni med seboj, I pa nimajo ničesar skupnega. Jaz bi ta ! Gordijev vozel presekal, razpi^al bi kon- j ktirz za iznajdbo delometra in stvar bi j bila končana. Kakšcn bi naj bil ta delo- i meter, prepuščam Ijudem, kl se pečajo j s fiziko in kemiio. glavno je. da imamo i tu Idejo, Če že živimo v dobi idej«. | Gospod Škrta pije tursko kavo. Ca- ; ka kdaj in odkod prlde efekt. Gospod Šumi postaja nemiren, pije čisto vodo. Gospodična Zora trdi, da je delo- ; meter nepotreben, da je manuelno delo več vredno kot duševno, ker se rudar pri delu pott, sodnik pa ne. Gospodična Dora oponira. Gospodična Avrora konstatira, da je iznajdba delometra nemo-goča, ker današnja kemija Še ne pozna tekočine, na katero bi uplival efekt dela. Gospod Sumi izplje kozarec Ciste vode. »Ideja gospoda Škrte mi Je v5eč. VŠeč mi je sploh vsaka ideja, naj bo ka-krSnakoIi. Ideja rodi eksperiment, to Je korak naprej v napredku. Ce se Clovck zmotl. če se eksperiment ne posred, nič ne de. Zmota uči Cloveka, kaj in kako naj dela. To je vedno trdil in 5e danes trdi največjl genij 20. stoletja Ljenin, ki so ga zmote že marsičesa naučile«. Gospod Škrta kima z glavo In zadovoljno gleda gospoda Šumija. Ta iz-pije še kozarec Ciste vođe in nadaljuje: »Tdeja, kot sem že rckel, mi je vSeč, samo stvarno bi nekaj pripomnil. Oelo-meter gospoda Škrte bi bil neupravi-Čen. kot so nciipravičeni vsi aparati, ki danes funkciionirajo na svetu. Ni dvoma, da hi bil delometer iznajdba fizika ali kemika. torej človeka, ki z rudanem, tesarjem. krznarjem itd. nima nicesar skupnoga. Tndl ni dvoma, da bi ta fi-zik ali kemik ne pnložil v osnovo svoje iznajdbe principa, ki a priori podcenm-je manuelno delo. tako da bi, čc vzame-mo konVreten slučaj, dolometer, ki bi ga postavili pod pazduho rudarja. kazal recimo 10° C. isti delometer pa bi kazal pod pazduho sodnika 30* C. Pred nami stoji drugo vprnšnnje: huržoazna in pro-letarska nauka. Ce pretresamo to vpra-Sanje . . . »Uaaaah . . . uaaah«. Gospa Škrta gleda v strop. »Dora, kdaj pa si se zad-rjič peljala s kočijo?« Gospod Škrta, ki je napeto poslušal gospoda Šumija, je ogorčen. Kaj takegal S kočijo se pri-peljati v debato o socijalnem življenju! Gospod Sumi zadovoljno kima z glavo, ker je s kočijo srečno odkuril pred polomom, ki bi ga bil brez dvoma doživel. OospodiČne se skrivaj smejejo. Oospod Škrta: »Danes sem bil na zgodovinski umetnilki razstavi v obrtni Soli. Ampak povem vam, gospodje, to Je nekaj fenomenalnega! Metzinger Je imeniten, tuđi Wergant ni slab, samo škoda, da imajo njegovi junaki tako rde-Ca usta in pa nosovi, nosovi! Kot da so sami vinski bratje. Obleke pa, kot da so se tri dni namakale v jesihu. Sicer sta ga pa resila »Mož s presto« in »Ptičar«. Ne vem, zakaj so postavili Kavko v šesti oddclck. N:csov Krist, ki sa po-lajrajo v grob, bi momi po mojem mne-njti stati v nrvem oddclku. Sicer pa je kriva menda zgodovina, ki ffre svojo pot, in rrn slovenska javnost, ki se tako mnli za'vtTia za umetnost. da ji je iroral šeTc d:luir po!;a7ati, k;c lc?.i Ce-bcjevo ^Vnebovzetie Marije- na kozol-cu. To je pa res Skandal. Cebcj z di-liurjcm na kozolcu! Samo škoda je, da m" Slovenci nima mo svoje Narodne galerije, svojega Frmita/a, kot jja imajo Rusi. Res škoda! Zato pa vlačimo slike naših umet-nikov. kot Č;č svoj meh, iz vsch kra-jev Sl-n-cniic in plačiijcmo pri današnjih razmerah 200.000 K za sto;ala. ker obrtna §o!a noč'c žcbljev v steni, ter gledamo, kako čaplja umetnost za krama-rijo«. Gospodična Avrora se ne strinja z gospodom Škrto. Kavka spada s svojim Kristom v deveti odd.lek, ker imajo Kristusovi grobarji predebele glave. Gospod Šumi molči, ker je priscl v Špansko vas. »Uaaah . * . uaaah . . .« Gospa Škrta ogleduje steno za seboj. »Dora, zakaj pa nismo uvrstili v umetniško razstavo naše omare?« Gospod Škrta, ki je pil tursko kavo, je polil nekaj kapeli crne tekočine na prt. Gospod Šumi se je vščipnil v koleno. Gospodične duši smeh. Gospod Škrta: »Vprašanje, kt je da-r.es tuđi zelo akutno, je smrtna kazen. Jaz sem se držal in se še držim principa, da človek sploh nima pravice ubijati. Pa tuđi država nima te pravice. Recimo, da ie palec u bil kazalec, kaza- lec iS2e svojo pravLv pri sreJ'ncu, ter je poklical na r-/;r.oČ prsfanec, vsi tri-jc so ojšli k iv.r.zfncu, to je v tem slučaju država, ta je nbsodila palec ni smrt in £a je ugonobra. Jax sn?atrr.n% da je trc^:1 v ten rhvaju ugonobitl rr,z-zinec, prstar.ee in rredinec, ke; %o oni Uffonobili pnlec<:. Gospod ScpetMfc konstatira, đn 15 v idejo gospoda Škrte zlezel K^i^en ^krat. Čc je palce uh\] kaza'cc, je kazalec mrtcv. torei n? more iskati pravice pri sredincu. ta ne more klicati na po-noč prstar.cn. torej mezinec ne sme biti ugnnnbljcn. Oospod Šepetalcc trdi, da je dr^avotvoren. Gospod Šumi izpijc še kozarec čiste vod?. ^Vsaka ideja, kot sem že re-kel, mi je vScč. Če se držimo principa zob za zob, pridemo do perocturn mobile. Falec je ubil kazalec, sredinec je ubil palec zato, ker je ta ubil kazalec, prstanec je ubil sredinec itd. Če pa stojimo na stališču, da človek snloh nima pravice ubijati, potem si pa Itihko pomasjamo saino na ta način, kot so si pomagali v Rusiji. Ljudje uminjo *t»ml od sebe. Tam je palec ubil kazalec, kazates sredinec, sredinec jo ubil prstanec U mezinec. nazadnje so umrli vsi«. »Uaaah . . . uaaah . . .« Gospa Škrta glecli v tla. »Dora, kaj borno pa jutri kuhali sa kosilo?c Gospod Škrta je pclil ostanke turske kave na prt. Gospod Šumi je upil 5e kozarec čiste vede, poslo\il se je in žele' pri odhodu gospodu ^krti, da siečno konca debato. dolgega proučevanja našega ljudstva. Bil je namestniški uradnik v Zadru pod Attemsom, med svetovno vojno pa je pobegnil v Italije. Viri za omenjeno knjigo so mu bili pred vsem jugoslovenski časniki in potem vrsta propagandnih jugoslovenskih in tujih del, katerih našteje na koncu svojega dela 93 in od katerih je zo-pet približno polovica iz jugosloven-skega peresa. Med njimi je 12 anonimnih. Ne da se kontrolirati še danes, v koliko odgovarjajo statistični po-datki v knjigi resnici. Pisatelj tuđi sam v splošnem ne citira med svojim tekstom virov, knterih se je držal, vendar lahko rečemo, da je bil pri danih jtigoslovenskih razmerah pisatelju glaven vir nezanesljivi in kričavi ton jugoslovenskega časo-pisja. Pisatelj sam priznava, da je delo informativne ga značaja, na-menjeno pred vsem parlamentar-cem, časnikarjem in trgovcem ter da je nepopolno vsled tega, ker so mu manjkali zanesljivi statistični po-datki. Toda knjiga ni popolna in točna radi tega, ampak je pisatelj za-grešil s svojim delom napake sam, ko je včasih hotel kaj kritizirati ali pa izvajati dedukcije Iz napačnih premis. Knjiga podaja nekako zunanjo sliko Jugoslavije, ono, kar se tako-rekoČ lahko prime z roko, v bistvo jugoslovenskega vprašanja pa ni prodrl. Končnecra mnenja, sinteze premisah, ki jth navaja pisatelj. Vso Ju ero slovenske ga naroda in njeerove države, se ne more podati na onih notranjost ćelo duševno življenje Ju-goslovenov, je pisatelj skoraj ignori-ral. In vendar je vsaka rnteza narod-neea vrvenja in hotenja nemoeoča, dokler se ne nrodre v njeeove skrite duševne kotičke in v vso njegovo duševno strukturo. Za takšno analizo pa je treba velikega znanja in po-znania narodoveea. Pisateli trdi. c*a Jueo^loveni riso mogli do sedaj vkliub svojemu talentu producirati niti enega velikega moža v evronskem in svet^vnem Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 4. oktobra 1922. stev. 27J> gtoja kako ministrstvo, se mora ra-fcunati tuđi s krizami«. Glede demisije pa je izjavil: »Tega sedaj še ne bom povedalU — Beograd, 3. okt (Izv.) Mini-ptrski predsednik Nikola Pašić je sprejel včeraj dopoldne v svojem kabinetu ministra Marko Trifkoviča, s katerim je delj časa konferiral o inožnost! demisije vlade, CESKI GLASOVI O KRIZI V NAŠI VLADI. **- Praga, 3. oktobra. (Izv.) Ce-škrjslovaški tiskovni urad objavlja iz £»eograda kratko situacijsko poroči-\o o krizi beogradske vlade. Poročilo pravi: Ministrski predsednik Pasić Se je lahko prchladil in mora po na-5vetu zdravnikov ostati doma. Za včeraj napovedani ministrski svet je preložen na danes. Parlamentarni krogi pričakujejo ministrsko krizo. Neposredni njen vzrok tiči v dlje časa vladaječem notranfepoHtičnem razrtoglasju med radikail in demokrati. Kakor poročajo listi, tuđi med krotio In vlado ne obstoj! veČ soglas-fe glede različnih na dnevnem re * Stojećih vnm$c!ijJ. Smatrajo za v? Jfitno, da se ministrski prcdseir Pašić v slučaju odstopa odpove pp-p^noma državnim poslom. Kot na-Islednlka smatrajo dvorr! krocri .Tiina-nje^a ministra NInčića. Ker pa rje, ć^\ se inu posred! rnis!:a sestara kabineta. SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. — Beograd, 3. okt. Z ozlrom na razvoj notranjepolitičnih đogodkov }e nujno potrebno čimprejšnje skli-can;'e narodne skupšeine. ^redsed-stvo naredne skupščine je brzojavno pozvalo vse narodne poslance. da prispo v nedeljo v Beograd, kjer je Sestanck narodne ski:pščine nujno potreben radi važnih zunanje- in no-tranjepclitičnih dogodkov. — Eeegrad, 3. okt. (Izv.) Danes se vrši v narodni skupščini seja na-Selnikov parlamentarnih klubov, ka-teil bosta prisostvovala ministra prsdsedrilk Nikola P a š i ć in predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar. RADIKALNI KONGRES V SOMBORU. -- Beograd, 3. okt. (Izv.) Kakor je bilo že včeraj kratko javljeno, se je vr-šil v soboto in nedeljo glavni kongres radikalne stranke za Vojvodino. Kongres s svojimi sklepi je velike važnosti za nadaljni razvoj notranje politične situacije. Kongresa se je udeležilo po privatnih poroeilih okoli 1000 radikalcev iz Banata, Bačke in Baranje. V soboto po-poldne in v nedeljo zvečer so bile kon-ference delegatov, okoli 300 po številu. Kongres sam je bil zelo viharen in ži-vahen. Kongresa so se tideležili tuđi ministri dr. N i n č i č, dr. Čarko M i 1 a -d i n o v i č in Marko T r i f k o v i č. Voj-vodinski radikalci so zahtevali ustanovi-tev glavnega odbora za radijalno stranko v Vojvodini. Oštro so napadali politiko demokratov, kakor tuđi politiko vlade sploh. Splošno je bilo opažati, da je gotova struja radikalcev skušala prodre-tl na kongresu na vsej crti s Protičevim političnim programom. Opažati pa je bila tuđi struja, ki je naglasala strogo srbijansko radikalno politiko. Podaljsi debati je kongres sprejel resolucijo, ki zahteva: 1.) ustanovitcv glavnega odbora radikalne stranke za Vojvodino s sedežem v Novem SaJu; 2.) izvedbo novih volitev in 3.) nezaup-nico dosedanji vladni koaliciji oziroma da mora radikalna stranka prekiniti zve-ze z demokrati. Po poročilih nekaterih listov so baje tuđi navzoči ministri glasovali za to resolucijo. IZPRAZNITEV TRETJE DALMATINSKE CONE. — Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Pomoćnik zunanjega ministra, polnn-rnočni mlnlstcr Ljuba Nešić, je vče-raj konferiral z generalom Milo je vicem, načelnikom razmejitvene komisije za Dalmacijo. V glavnem «rre za to. da se izvetfelo priprave za izpraz-nltev tretje dalmatinske cone. Kot načelnik razmejitvene Komisije Ima avtentlčno izvršiti vse za izpraznitev sporazumno z italijansklm generalom, kl *ra Italija imenuje kot svojega delegata. PROCES PPOTT MORILCEM RA-THENAUA. — LJpsko, 2. okt. V veliki dvorani Ifpskega drčavnega sndišča se začne jutri na javni seii državnega sodiSča za cbrambo republike razprava proti zločincem, udeleZencem In somfsHenikom umora ministra dr. P^t^enau, izvnene-ga 24. junija v Grunwaldu. Politične vesti. = O politlčnem položaju. Beogradsko »Vremec piše: Vladna kriza v bist-vu obstoji že zdavna. Bila je akutna, že predno Je narodna skupščina odšla na počitnice... Razdor v demokrat-skem klubu še bolj otežuje mučen položaj vlade in je povzročil, da je njen padec neizogiben. Radikali in demokrati, revizijonisti in branitelji vidovdanske ustave, vsi so nezadovoljni s to vlado in zahtevajo njeno ostavko. Revizijonisti mislijo, da je došel ugoden moment, da se da politiki nov pravec ter se pri-stopi preko revizije ustave k avtono-mistični ureditvi države ter izravna srbsko-hrvatski spor. Centralisti pa so mnenja, da je režim vidovdanske ustave diskreditiran samo zbog nesposobnosti nekaterih oscb na vladi in zaradi večne nesloge med radikalci in demokrati. Le-ti mislijo, da se ne nahajajo vzroki tega neznosnesa stanja v ustavi, mnrvcč v osebah, ki izvajajo to ustavo. Nezađovoljrost v narodu je nastala zaradi slabe administracije, zaradi samovolje policijskih orsanov. korupcije urednikov itd., a ne zbog tesa, ker so oblasti male, moč samoupravnih skup-š"čin omejenn in zobena tiskovna svobo-da. Ađmlnistrat'vna razdelitev dr?ave 5c ni izvedena, samoupravne oblasti ve-Činnma 5e ne obstojajo, zato se ne ve, ali bo narod ž njimi zadovoljen, niti ako bodo one funkcljonirale. Med branitelji vidovdanske ustave se zato pojavlja želja, da se izvrši rekonstrukcija kabineta na široki podlasi. Posebno se ta Želja naglaša v radikalnem klubu, kl hoče, kakor se zdi, napraviti še en poskns v centralistIČnem duhu, predno se odločl za politiko Stojana Protića. Takisto zahtevajo radikalci revizijo radikalsko-demokratske^a sporazuma ... Kakor čujemo iz dobro informiranih krogov, smatra Pa?iČ sednnji čas kot neutroden za rove vo!itve. On sam se je izrazll, da bi ne hotel prevzeti naše odgovornosti za nove volitve. Kakor se zdl, bi Pašić za ta slučaj tuđi ne hotel sesH-viti volilne vlade, ako bi tuđi v njej imevt premoč radikalci. Isti r^oid, k\ vndTjo centraliste, da riso navdu?eni za nove volitve, so merodajni tuđi zn rev!-zijoniste, da z?htevajo č!m natnrrje nove volitve. Nove rolitve ?ele rtidi Pro-tićevi som^-'-riki v radfV^inem !:lnbti pa tuđi politični prij?teljl Ljube Davi-dovića rred demokrati...« = O predsfnvntštvu na?e đr*nT« r I^at"]! poroča snlitska »Nova Dnba« stvaH. ki se jdase na revnost neverje-tno. Pri rs^em poslari?tvu v !?imu nismo imeli dr-Igo časa titularja m poslaničke posle je opravi ?al po«Ian:§ki svet-r.ik. Sam re zna ftaliiarski, pa tud? no-bene^a tajnika rri bilo. da bi znal d^bro italijanski jezik. Zadnje čaše je bil imenovan prvi in drugi tajnik, vsi Srbijanci, pa rnbeden r»e pozna ne jezika ne razmer. Kakor pri po«!aniŠtvu tako je tndi pri konzulatih. Nemogoč je uradnlk, ki ne pozna jezika dežele in brez poz-ranja jezika in razmer je konzu-arska služba zgoli parada. Ali vendar rijeden na§ konzul in rv'edrn na^ konzularni uradnik v Italiji ne zr»a ltalijan^ko. Tako je v Milanu, v Bari in v Trstu. V Bari so poslali konzula menda za ka-zen. Hudo je to, da je med srbijanskim! diplomatskim! uradniki iako malo takih. ki bi znali italijansko. Potem pa menda ministrstvo posipa v Italijo iz principa samo Srbijance. Mi imamo z Italijo stike in jih borno imeli na brže vedno ve£. zato pa potrebujemo tam dobro organizirano diplomatično službo s sposob-nimi ljudmi na čelu. V diplomatično službo pa se moraio privzeti ne Ie Srbi niarveč tuđi Hrvati in Slovenci. Potem je potreba konzularnih zastopstev v Pazinu ali kje drusodi v Istri, v Gorici, v Genovi. sploh, kier to zahtevajo naJi interesi. Ztmanji minister dr. Ninčić se je odločil za ureditev diplomatične službe jugoslovenske države. Taka ureditev je v našem splošnem interesu nujno potrebna. = O netnškfh lolah ▼ Jugoslaviji poročaio nekateri nemški listi, Izvaja-joč, da ostane nemSko Solstvo v naši državi nedotaknjeno, kakor je to za-gotovil minister za prosveto Pribičević odposlanstvu iz VrŠca. Mmister je od-rcdil, da se imaio s strani podoblasti zaprti nemški razredi višje realke v VrŠcu takoj zopet otvoriti. Samo za paralelne razrede treba določenega ite-vila učencev. — Tako je torej z nem-škim šolstvom v Jugoslaviji. Kako pa je s slovenskim Solstvom na Koro$kem? Nem§ka Avstriia je zaprla vse slovenske ljudske Sole. To naj bi upoštevall nemSkl listi in pošteno zahtevali tako lepo ravnanje s koroškiml Slovenci v lolskem vprašanju, kakor lepo postopa Jugoslavija z Nemci. = O preganjanju naftega učlteljstva pl§e »rTdinost«. izva'ajoč, da Je tnotto Italijanske Snlske oblasti: Skndujmo ko-llkor mosroče slovenskemu Solstvu! Sol-sko vpraSanje je silno žalostno. Učitelj-«tvo preganjajo oblasti in ftSistl na ne-usmiljen način. V Istri naš učitelj ni ywen fivlienia. Mnogo Je hrvaUkih In slovenskih krajev, kl «o brez domačega učitelja in potujčevanje naglo napreduje. Sedal je bilo mnogo učiteljev odpu-fcčenih, ie veČ pa premeSčenih. Ako vodi kdo kak pevski zhor, ga premestiio, ako je knjižničar ali odbornik v kakem društvu, ako poje v kakem zboru ali ako je ćelo izpregovoril besedo v učitelj- skern društvu, ga premestijo. Vsi ugovori, vse prošnje so zaman, In slcer radi tega, ker hoče italijanska šolska oblast Jiisoslovensko Solstvo v Julijski krajini zatreti in otvoriti tuintam ravno takole po veliki potrebi kako italijansko soli*, pretežni del Jugosloveaov pa naj bi zapadel artalfabetstvu. fiWP5ft?jlwik, POMOĆNIK MINISTRA FINANC DU- 6AN PLAVŠ1C V TRGOVSKI IN OBRTNI ZBORNICI V LJUBLJANI. Včeraj dopoldne je posetil pomočmk ministra financ Dušan Plavšič našo tr-govsko in obrtno zbornico ter izrazil željo, da se posvetuje#s pridobitnimi krogi Slovenije. Trgovska zbornica je hipno sklicala konfertnco na 4. uro popolJne, katere so se udeležili ^tevilni zastopniki pridobitnih krogov. Zastopani so bili mariborski, zlasti trgovski krogi. Konferen-eo je otvoril predsednik Ivan Knez, prisrčno pozdravil min. pomoćnika Plavšiča, ki je takoj nato poprijel za besedo in v dveurnem velezanimivem, pred vsem erlo stvarnem govoru podal Jasno sliko današnjega našega gospodar-širega p'>!oža3a ter ves historijat v&eh dosedanjlh valutarnih nsredb. Poudarial je, da se moramo vsi vkiip najprvo nauditi F^oštovanja naredb in vlatlnih ukrepoT. PoboljSanje dinar;a se ne da doseći z umetnlmi srcdstvL Izvesti je treba sfrogo reformo. ZagrebŠka borza naj ostane s svojimi kurzi za nas merodajna, ker odgo-varjajo ti kurzi gospod. moči našega di-tiarja, med tem ko notira Curili tt::aje, določene od skupine pnv. bančni!i urad-nikov na podlagi brzojavnih porooil iz Dunaja, Pariza, Berlinu, Amsterđnma In na podlagi kombinacii o razmerah v Jugoslaviji. Svoj program deli PlavSič na tri de-le. Prvi de! obsega tohvAčno ureditev prometa z devlzan:! 5fi Ta!i!inmL Drugi ■• '* '^3 rp^a^anjo uvoza, kamor spada ureditev na§cga prometa, naših carina rnic itd. Treti: čo\ ob«ega do!očitev sosnodarskega prr^rama nr?se države. Za to bode vpe'.al Iniermlnlsterijelni ko-nifte, kjer bodo zastopani vsi pomočniki gospodarskih mlnistrstev (min. financ, trgovine in industrije, saobračaja, poljoprivrede itd.) in strokovniaki iz pridobitnih krogov ćele države tako, da bodo mogli pridobitm krojri naznanjati svoje želje neposredno vladi in da pridemc tako do veljave, ki nam gro po naši res-nični moči. Na to zborovanje. ki znači prav zelo vesel do^odek za ri^se prido-bitne kroge v TJublinni. se še povrnemo. Po končani konferenci se je snoči pomoćnik ministra financ g. Plavšič takoj odpeljal v Beograd. • * * ZVFZA Sf-OVFNI.IE Z MO7MFM. Brez vsega dvoma je na^a zveza z morjem eno Izmed prvih na$th gospodarskih vpraŠanj. Z veseljem »noramo poudariti, da smo mi Slovenci to resni-co takoj po prevratu spoznali, zlasti kor nam je pravičnost mirovnih pogndb od-srlznila velik del n^n(;a na'boljSe^a luid^tva in ozemlja in nas Slovence po-rinila ali v«aj skušala poriniti od obali neverrscga iadranskcq:a mnrla. Med tem ko se na Reki in Sušaka šc danes Šopi-rijo italijanski karabinjeri in se reško vprašanjc zavija iz ene v dru^o mcglo sosedne požrešnosti in navihanosti, se vrše v ozadju važna zborovanja, ki naj dokažejo vse naše smotreno in nujno potrebno delovanje, s čirrtcr hočenio in moramo ml Slovenci prej ali slej priti do moria, do svoje kruto nam potepta-ne pravice. Kakor |e fedaj naš položaj na eni strani, namreč ghde žalostne zg )dovi-ne mirovnih pogodb in njenih naravnost neverjetnlh posledic — od Gorice in \Vilosonove crte smo priromali nazaj do Ravbarkomande pri Postoini. do lo-ga$ke ceste in skoro do cerkniškega jezera, kjer se sedaj bije obmejni boj men-da za vsak grm — naravnost tragičan, tako se moramo po drugi strani veseliti, da smo od sebičnih Italijanov d'Vtl-rani in dani položaj sprejeli z velo/.alo-stnim srcem, vendar pa tuđi z najirdnej-§o zaTOSt)o, da si moramo mi Slovenci in Hrvati na zemlji ki nam jo po vsem tem debaklu ostala, pomagati čimprejc in preurediti ves naš položaj ob sever-nem Jadranu, katerega je krivična Av-stro-ogrska ustvarila in kater ga sedaj samopaŠna Italija izkorišča na vse i::o-goče načine posebno proti nam Slovencem, kolikor nas ni podjarmila in objo-la v okrilje svojega blaženega kralje-stva. To stoji vse to je sprevidel slehern med nami in se mora uvarevati v programu naše gospodarske bodnčnostl. V tem znamenju tuđi iskreno pozdravljamo živahno defovanHe, ki ima svoj jasni cilj v čimprcjsnji naši zvezi z morjem. Cilj nam Je tedai jasen. Tn baš to je velikega ponora pri vsa^cm g^spo-darskem delu. Pota pa, ki naj nas pri-peljcjo Cimprejc k 1-t,i»i reSiln-mu cilju. pi so Ie oejasna. Tako bi najloZjo In najnatančnejše brez vsake oc'Une ali zatajene pristranosti označili dana^nii po-h-'uj tega važnega našega programa. I'"no le je gotovo, namreč dejstvo. da je gotovo boljše imeti več načrtov In pro-iehtov za to zvezo, kakor pa nobenega, kar bi bilo končno tuđi mogoče. Toda vzpričo več, no rečemo prcveč načr-tov, pa se je pojavila sedaj druga naravna težava, da je izmed vseh ireba izbrati nalboljšesa, v resnici najpriklad-nćj&cca iia vse strani, iz vsch ozirov in v vsakem pogledu! In pred to nalogo stojimo danes mi Slovenci. To je treba povdariti. In tega našfca sta!is:ča nam nihće, nohen gospodarsko motreč in ukrepajoč Slovence katerekoli stranki ne more zame-riti in oMtati. — V tem «mi5.!u bi v tem ne*prcmen-ljiveni prepričan ju tuđi danes poroca-mo o resnično k-pem in važnem včeraj-Sncm zborovr.nju na FJrodu. Udeležilo se ga je ve'iko število ini!enjcrjev-stro-kfn'njak^v, kRterJm je dr. Musil že na predvečer rar.Iozil svoje nacrte. Prišli so tuđi - ^tepniki raznih uradov in knr-porrcij, da si ufc tvari jo na licu mesta svoje mrenje in da čujcjo stvarne raz-lo2T, ti rc-Tnre za MusHov nacrt. Ime-nom« re r^orerpo naštevati vseh ioh mn^jrobrofuih udeležencev, k! Jih ni rsre^^rf^itt daljna pof in ndzmcrno vo-rer'rvi!o Vr?sne naše kra-je rh pitjf,' in Ku7pi. Prišlo pa je tud! ;" i.-r><---cV. nV"»*at pofnn llv^'Ti. H sr rn je b^-alo pa licih veliko navd'^enle in rrs^na .^krb za ta najvažneJSi go^po-j darski rmonlčncga društva prn-dukcfio svojih zreleiših uČeticev. Za^clek ob 20. zvečer. Vstopnlna prosta. Pravni vasinik. — Kesna kritika Vidovdanske usta-Te«) Mjesečnik, Glasilo Pravničkoga društva u Zagrebu, prinaša v letošnji septemberski Številki vrlo zanimiv spis »Qla\7ie karakterne crte ustava Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca od 28. juna 1921« Iz peresa beogradskega uni-Verzitetnega profesorja 2ivojina M. Peri C a, Pisatelj snujo svoja razmatranja na opazovanjih izza najprvih ustav v Srbiji. Sistem jodne^a doma nm je ne-kakšen postulat closlednosti srbskih ustav, ker so imele vse doslejsne lc en dom, ražen one od 9. aprila 1901, ki je unesla glavne politične ideje srbskc napredne stranke, — »i radikali su učinili Jedan akat državne po-itične mudrosti pristupajući na njega«. Pisatelj pa sodi, da so to storill bolj Iz partijskih irter-esov, ker jim je pristenek na to ustavo omogočiivnl spravo s kraljem* Aleksandrom Obrcnovičcm ln prihod do oblasti. Pri tem meni, da je tnko mnenje še vedno blajrohotncjše kakor nnspromo, ker bi to značilo, d.t so radikali sploh brez svojega političnoga prepričanja. Pisatclj je za dvodomni sistem, ČcŠ Srbija je im eh za vdjavnnstl ustav iz lcfa 1869. ln 1SS2. z jednodomnim sistemortt slabe fkuSnJe: Ob' prvonavedeni ustavi je im cl premoč ?cf dr?r.ve (o*;ebnl režim), ob drugi pa narodno pređstavni-?^tvo (konventarski režim), ^i vr'o vero-vatno«, pravi Perlć —, nova lii^oslo-vanska država proći Će kroz i?te krize opasnosti, po^to je, održavainćl srpski Jednodomni sistem, u isti mah održala i uzrok tih kriza i opasnosti.« Pisatelj se 5e na več mestih obregne kritično ob politična stran ustave: nperarjamo na" njegovo frditev, da je cl. 138 (o konfi-skacijth ltd.> ^po frvojim ciljevima re* akcionarna ustanova«, pa 5e pravno teh-nlčno pogre^ena; nadalje, da kompeten-ce Ustavoh'orne skup^čine ni mogla v nobenem pogledu ograničiti knk?.na predidoča »Uredba«. On misli, da je po Vidovdanskl ustavi 'držnvna oblast tned vladarjem m parlamentom »deljena« in pravi: »Razume se, da jedan ovakav sistem naročito, k?rl nema Hornjega Doma ili Senata (koji nostoii u romanskim r^rhmfntr.mlm rrnr«?rh;i*'ma^ vo-ć\ nt^Vrpic'. «ar^^^jivoctl 1 borbi i7me-djw on« dv?» ii'tavna č'^'o^a. ^fo nn-ravno nffc»''"» r* mo^t biti nrphttafnn ro rr'rni r^^^nf (4r;<'»\'r'^M. v^r prihn^i^ 17 pe-resa srbskega učenjaka. Dt. Ai. D, Stev. 225 »SLOVENSKI NAROD« dne 4. oktobra ib22. Stran 3. Dnevne vesti. V U ubijani, dne — Imenovanje velikih županov za posamne oblasti je vprašanje, ki se poja\ lja v casopisih najrnanj vsak urugi mesec Tuđi to pot so poročali nekatcri listi, da se to imenovanje izvrši že v nekaj dneh, dasi še nišo organizirane oblasti. Kakor nam jav-ljajo iz Beograda, ni misliti na to, «ia bi bili veliki župani imenovani prcje, nego se organizirajo oblasti. Dotlej pa bo poteklo še mnogo Save v Do-navo, ker se za to organizacijo nišo pričele niti predpriprave. Sploh pa je razdelitcv države na oblasti problem, o katerem se da težko reci, da bi se mogel resiti že v doglednem času. Vse kaže na to, da merodajni krogi v danih razmerah sploh ne mi-slijo več na razdelitev Hrvatske na oblasti. A to je bil edini razlog za projektirano razkosanje Slovenije. Če ta razlog odpade, ali se bo potem pri nas še vedno forsirala razdelitev? Ne morerno si tega misliti. — Potrebna ugotovitev. V času, ko je bil dr. Triller iz Ljubljane od-soten, so se širile o njegovem stali-šču glede naše domače politike naj-neverjetnejše vesti. Tendenca teh vesti je bila prozorna: povzročiti ne-soglasja in vzbuditi nezaupanje v krogih njegovih političnih prijateljev. Pa preprečimo vse nadaljne spletke, Izjavljamo, da je nas g. dr. Triller poohlastil za ugotovitev, da se v vseh političnih vprašanjih tako v splošno-$ii, kakor v podrobnostih popnlnoma strinja s svojim prijateljem dr. Vla-dimirjem Ravniharjem. — Naktip h!š za mariborsko oblast. Iz Beograda smo dobili tole vest: Mini-strski svet je odobril za nakup Koko-schineggovih hiŠ v Mariboru, kakor je znano, kredit v znesku 2.500.000 D. O tfm kreditu je razpravljal parlamentarni finančni odbor, ki pa je dovolitev tega kredita o d k 1 o n i 1. Narodno osvobnjenje v Llbellčah. Iz Libelič nam javljajo: V nedeljo dne 1. oktobra so narodno zavedne Libeliče, ki io ie iazrnejitvena komisija nam priznala po dol-gih In trdih bojih proslavile praznik osvo-bojenja. Politične oblasti naše države so nbčino prevzele že dne 30. septembra- V nedeljo pa so Libeliče pozdravile na mariife-jtativen način narodno osvebojenje. Tekom dopoldneva so začele prihajati iz Dravograda in drugih krajev Koroške, kakor tuđi šte-vilni gostje iz Maribora v Libeliče. Na sredi vaši so bile zbrane goste vrste koroškejra nareda, ki je iskreno pozdravljal došle in osvebojene Libeličane. Najpreje Je domači-ne pozdravil nad dve leti v prognanstvu živeČI župnik Vo^rinec. V toplih bcsedaH ie cmenjal ljubezen Libeličanov do Jugoslavije. Dalje so pozdravili osvebojenje Libeli-čanov župnik Iz Ouštanja dr. Cukala, učitelj Iz Leš Dober*ek se ie v prisrčnih besedah spominjal neodrešenih bratov, mala Milka .Močnikcva. hčerka nadučitelja s Tolstega vha. ie živahno in s temperamentom deklamirala pesem »Pozdrav mbdine Jugoslavije«. Mnoeo zaslug za osvobnienje Libclič s! Je pridrbil iTČItelJ Menčin. Na shodu Ie n^rdravil nnmdne Libeličane tuđi posl. dr. Ki:knvec. Krasno narodno manifestacijo Je MklluČila slovesna slufba bo*ia. — Pogreb predsoćnlka viš. de£. sod1?5a KavSnlka. VčeraJ popoldne ob 16. ie bil po-rreb r»red?ed. vi5'. def.. srdjš*a Kavčntka. Pogreb ie bil ve^ičasten. Na tisoče Uudl je s*a!o v Jpniirju In sprevod sam Je prlčal 0 sirrrrtilah. ki ifh je vžlval pokotal v Llub-l'snl in drusod po Sloveniji. Za nosllci pre-Vrasnih vencev Je sledil voz s krsto, oblo-?en s krr.snlmi venci In na to cvetlični voz. Zg tem so stopall sorodnik! pokojnikovi. Med Stevllnim spremstvom je stopal pokr. namestnik Ivan Hribar v spremstvu pod-Bamestnlka dr. Baltica. Za tem je sledil mnosoStevilnl oficirski zbor z generalom DnkiČcm na čelu. Mestno občlno ]e zastopal vladnl svetnik dr. Senekovlč v sprem-s-vu mase. ravnatelja dr. Millultna Žarni-ka. Pogreba so se dalje udeležill Sef oddel-ka za provosodle dr. Janko B a b n I k, pred-sećnik dež. sodišča dr. Oton PapeŽ In podnredsednik viSJega sodlSča dr. R o g I n a, predsednik stola sedmorice v Zagrebu g-5 m e c h i a, dvorni svetnik dr. Okretič iz Zagreba, prorektor unfverze dr. Oojmir Krek, predsednlk okrožnega sodišČa v Celju dr. K o t n i k, delegat ministrstva financ dr. Šavni k, OdvetniSko zbornico je zastopal podpredsednik dr. Janko 2 i r o v n i k notarsko zbornico predsednik notar Hudo-vernik, šef oddelka za uk In bogočastje <3r. Skabernc, poštni ravnatelj dr. Ou-s 11 n, mnogo drugih uradnlkov ter zastopni-kov raznih korporacij. — V Polianah Je umri v nedeljo zvečer in bil v torek 3. t. m. pokopan usnjarskl »no'ster g. Pavel Kloboves v 67. letu starosti. Pokojnik je bil vslkdar zvest prl-staS napredne stranke, po njegovem »na stališ«, član vseh naprednih druStev, vesten 'iyrrčnik »Slov. Narodac ter najvdane.iši Prijatelj že z mladih let g. dr. Tavčarja. Ta mu je bil v politiki čez vse. Neizrečno mu ie bilo hudo, ker mu letos ni mogel več osebno čestitati k niegovemu godu. Ravno k temu dnevu, 29. avgusta, je legel in ni več vstal. Vsi znane! In prijatelji ga ohranijo v najboljšcm spomlnu. — Smrtna kosa. Na Vrhniki je umrla ča. Ana Jurca, roj. Jesenovec, stara 71 tet. Blag je spomin! — Pcročil 50 ]e dne 2. t. m. g. JoSko Prijatelj, trgovec iz Tržišča na Dolenj-slcem, z £dčno. Marijo h 1 n dl č, od Istotam. - CesUtamo, L&&1 3. oktobra 1922. — Protestni shod radi nevzdrž-ni brazmer na žcleznlcah. Zveza in- dustrijcev sklicuje v sporazumu z ostalim! gospodarskimi organizacija-mi in korporaeijaini radi nevzdržnih razmer v železniško tovornem prometu, ki pretijo dovesti do popolnega zastoja teRa prometa, veliko manife-stacijsko zborovanjet ki se vrši v pe-tek, dne 6. oktobra 1.1. ob 10.15 pred-poldne v veliki dvorani f otela Union y Ljubljani. Po dosedanjih dispozici-jah poda o položaju podrobni referat tajnik Zveze industrijcev g. inž. Suklje, nakar se vrši razprava. Zveza industrijcev pripravlja obenem resolucije, ki jih predloži zborovanju v sklepnnje. — Razmere na dekfi?kl soli pri Sv. Jnkobu. Somišljcnik iz šentjak. bskega okra.ia nam piSe: Na§o dekliško §olo vodi že dve leti gospa Matanovičeva, ki bi že pred leti morala iti v pr>koj, kakor Je to izrecno zahteval mestni Sol-ski svet Na Soli je 17 razredov. Za vodstvo takšnega zavoda je treba energične in sposobne osebe, kakršna pa voditeljica Matanovičeva ni, ker jl nedostaje potrebne prožnosti in jeklene volje. Polegr vodstva, ki zahteva veliko de!a in mnogo inieiative, je voditeljica prevrela letos §e pouk v razredu, kar je pri tako velikem zavodu docela ne-združljivo. Gotovo je namreč. da trpi rouk, ako se voditeljica posveti v prvi vrsti vodstvu, ako pa se posveti po-vsem pouku, pa bo vodstvo slabo in za-nikrno. Zato je potrebno, da se napravi kenec tem nevzdržnim razmeram. Po-volj je dveletnega provizorija, naj šol-ska oblast vendar že enkrat preskrbl da bodo na tej Soli zavladale urejene razmere. Ako navedemo, da služi voditeljica Matanovičeva že 46 let, bo pač razvidno vsakomur, da spada na njeno mesto že zdavna mlajša, proznejša in Cilejša moč. — Ruski večer ▼ »Narodnem doma«. Ruski visokošolci so priredili v ncdeljo zve-čer v »Narodnem domu« kabaret s plesom. Kabaret je vzbudil s svojim! pnsebnlmi toč-kaml Iz »Devete dežele« veliko zanimanje med občinstvom. Mala dvorana ie pritegnila večino obiskovalcev. Večer je imcl blagi na-men pomoči ruskim dijakom, ki lim gmotne neprilike otežujeio Studiranje. Zaliboj: ni bila prireditev tako obiskana, kakor bi bilo Že-Ietl. PrfreditelM nfso Izbrali ugodnesa časa, zato nišo pri§li na svoj račun. — Tvrdka, kl prodaja francoskl krora-plr. NaproSeni smo ugotovitl, da se tvrdka, ki ponuja franeoski krompir ne imenuje Lav-renčič & Komp. marveč J. LavriČ ćt Komp. v Strasburgu. — Ponovna produkcija telepata Sven-ga, bo baje danes v torek zvečer ob pol 9. v veliki dvorani Narodnega doma. Predstava se bo vršila na korist »Kola jugosloven-skih sester«. Naš list o te} prireditvi ni do-bil nobenega obvestila. — Nova določitev mezdnih razmer stavbiaskesa delavstva Slovenije. V pis-ir-nl Zveze industrljcev v Ljubljani so se dne 26. m. m. vršila pogajanja radi nove dolo-čitve mezd stavbinskeKa delavstva vse Slovenije. Pogajanj so se udeležill: rastopnikl odseka Zveze industrijcev za pradbeno stroko, osrednjega druStva stavbinskega delavstva v Ljubljani, osrednjega druStva lesnih delavcev v Ljubljani, Unije stavbin-skih delavcev v Celju. Narodne socijalne zveze, Jugoslovenske strokovne zveze in Strokovne zveze lesnega in stavbinskega delavstva v Ljubljani. Pogajanja so se uspešno zaključila z dogovorom, kl se Je podpisal dne 28. t. m. in s katerim so se zvlšale mezde stnvblnskes:a delavstva z ve-liavnostjo že za izplačilo dne 30. septembra tako: 1.) za polirie za normalno delavno uro od 28 do 35 K, 2.) za preddelavce od 23 do 28 K, 3.) za izučene profesijoniste od 21 do 25 K, 4.) za kvalificirane težake od 17 do 20 K. 5,) za težake od 13 do 17 K, 6.) za mladostne delavce od 10 do 13 K, 7.) za delavke od 10 do 13 K, 8.) za vajence od 10. do 17 K. Razcn tega se v razmerju tega poviSanja mezd zviSalo mezde delavcem pod 1.) in 3.) za delovno uro za 3 K, pod 4.) za 2 K ozlroma 3 K, pod 5.) do 7.) za 2 K, pod 8.) za 1 do 2 K. Za polirje in preddelavce velja dogovorjena odpoved, za ostalo delavstvo pa ni odpovednega roka. Dogovor velja, kakor rečeno, od 30. septembra. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Tedenski zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 24. do 30. septembra izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 20 ijudL Smrtni vzroki: je tika 2, pljučnica 1. dušljivi kaŠelj 1, trebuŠ. legar 1, otro-ČiSka vročica 1, zastrupljenje rane 1» možgansak kap 2, srčna hiba 2, rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 7. Med umrlimi je bilo 13 domačinov In 7 tuj-cev, Med tem časom se je rodilo 30 otrok, 1 mrtvorojen. Naznanjene nalez-ljive bolezni: škrlatica 1, trebuSni legar lf dušljivi kašclj 1, otročiška vročica 1 in grlža 3 slučajL — Štrajk, kakrSnega Se n! bilo. Hlšnl posestnikl na Dunaju so s posestnikl po de-želi vred proglasili za 3. oktober štrajk, ka-koršnega Se ni videl tvet. Sklenlli go, da se zapre vodovod v posamezna stanovanja, stopnice se zveCer ne razsvetle vcCf hiSna vrata se zapro tako] v mraku in tko stranka ponoči še tako zvoni, se jej ne odpre, gospodarjl končno odklanjajo od 1. oktobra dalje sprejemanje najemnine In ne bodo veS plačovali davkov. Socijalni demokratie ho-fiejo naitoplti i yto brezobzirnosUo proti druStvu krščanskosocijalnlh blSnih posestni-kov, ki snujejo ta štrajk. — Licenciranje bikov. V zmislu zakona o povzdi^l reje goveje živine vabijo se oni posestniki. ki rede bike fa plemstvo tujih kravi In telic, da iih naznanijo mestnemu magistratu (Gospodarski urad) do 5. oktobra 1922. Naznanjenl biki, katerih posestniki bivalo v mestnem okolišu ilubljanskem, se bodo na njihovera dvoru pregledavali dne 28. oktobra t. L ter obdarovaii oni. katerih biki bodo najbotjši. K temu se pripo-minja, da se nelicencovani biki ne sniejo spuščati za plemenltev tujih krav fn telic in se bo vsak prestopek strogo kaznoval. — Prijeti ttnotapcL Tihotapstvo na av-strijsko-jugoslovenski meji bujno cvete, če-prav oroiniki stopajo tihotapcem precej tr-do na prste. V Zidanemmostu je bii aretiran neki Josip Hadubin iz Hrastnika, ki se je pečal s tihotapljenjem saharlna. V Mariboru pa je bil aretiran stroinik Avgust Rak, ker obstoja sura, da je tihotapll čevlje iz Av-strlje. — Zasačen defravdant. Beogradsko »Vreme« poroča, da je policiji uspelo areti-rati Domoljuba Rapailča, uradnika Ang!o-pe-trolejske družbe, kl Je poneveril raupanth mu 800.000 kron. Pri aretaciji so našli pri nlem samo 60.000 kron, med tem ko je Imel 560.000 K skrttln v Zagrebu pri neki gospej. Družba Je oškodovann samo za 20.000 K. — ZasaCen konjski tat. Neki neznanec se Je splazil v hlev Mattje Kodela na filincah in skuSal Je odvesti lepeza konja. Trda hla-pec Jornej PuŠanc ie opazil nepovabljcnega gosta In sa zagrabil za vrat. V hlevu je nastala pravcata »rokoborbac. Neznancu Je sicer uspelo, da Je pobegnll, vendar Je pn-stll PuSancu v rokah svoje pos^!«ke knjižice, glaseCe se na Ime Ivan Or!ć*nr. Slednji ie dični član komnnistovske družbe. — žeparfl! Pelavcu Mnrtinu Kurmu Je bita ukradena iz fepa Hstnica z 1400 K. — Pehvcu Prann PnrharJu v gostilni Pctkov-iek pa Hstnlca i 800 K. — Clrkns Henry. Uprava cirkusa ođpo-fuje v Berlin po nove atrakcije, kakrSne se v Lfubljanl rf^o Se vldele. Na uspeh lahko pnblika prlCakuie. Program se naknadno objavi. Najveće senzacije v Evropi 1 — S spožtovanlem uprava.____________________ Velika Islsznišlca kata« strofa v Srbip. 12 mrtvih in 18 telko ranjenih. *- Beograd, 3. oktobra, (tzv.) Iz Nl5a In postaje Pečenjevcev so tekom včeraj-Snjcpa dneva prispela podrobna poročlla o veliki železniSki katastrofi, ki se je dogodila na mali postaji v Pečenjevcih. ležečl na progi Skoplje - Niš. Vojaški transport vlak št. 141 je vozfl iz Skoplja v NI5 večji odde-lek orožntkov in vojakov. Na omenjeno postajo je privozil vlak V nedelio okoll 6. zvečer. Vlak Je vozil s polno paro, a Je privozil na skladiščnl tlr, kjer je stal večji to-vorni vlak. Katastrofe strojevodja ni mogel pravočasno preprečitl, Vlak St. 141 Je z vso močio trčil ob tovom! vlak. Nastala ie velika katastrofa in panika. Kako grozna Je morala biti ta ŽelezniŠka nesreča, Je jasno iz tega, da Je bila lokomotiva takoj razbita in da so bili popolnoma razbiti 4 vozovL Med orožniki in vojaštvom v prvih vozo-vih je nastala velika zmešnjava. Nekateri so bili momentano kakor zblazneli in se nl-so mogli orijentirati, k:e se nahajajo. Drugi so zopet hitro poskakali skozl okna in so si tako resili življenje. Grozovit pa Je bil prizor med razbitimi vozovi. Izpod razbitih vozov so se čuli obupnl klici na pomoč. Vo-Jaki in orožniki, ki so se nahajall v teh vo-zovih, se nišo mocli resiti in so postali žrtve katastrofe. Prebivale! Iz bližnjih vaši, posebno iz Pečeniencev. so takoj prihiteli nesrečnim na pomoč In jih začell odkopa-vati izpod ruševin. Potejrnill so 10 mrtvih, 20 težko ranjenih in 40 lahko ranjenih. Te-žkoranjence so takoj naložili na druge vozove ter jih odpeljali v nisko bolnico, spo toma sta 5e dva umrla, Kle tiči vzrok veliki Jeleznlgld katastrofi, Je ni uradno ugotovlfcno. Med žclcz-nlčc?rjl vlnda splogno prepričanje, da Je najbrže nesrečo zakrlvil kretnik. kl Je postavil napačni tlr In je tako vlnk št 141 savozil na tir, kler je stal tovornl vlak. — Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Takoj v nedelfo zvečer. ko Je prispelo prvo kratko poročilo o veliki železnISki nesrečl v Peče-njevclh, Je minister saobraćaja Andrija Sta-nić s pomočnikom beogradske sekcije s posebnim brzovlakom odpotoval na mesto ne-sreče, da se osebno prepriča o katastrofi In nje vzroklh. Minister sanbračaja namerava osebno prfsostvovatl zasliSanja prvih priS In prve poizvedbe uvedene preiskave sam osebnn voditi. Načelnik v NI5u Je tudl že s svoje strani odredil prelskavo. Ta nesre-Ca je ena največjlh železnfšklh nesreč, kl so se kda] pripetile na srbsklh železnlcah. Značllno pa je, da so se dogodile v kratkem časti že tri železnlške nasreče v Srbiji, kar daje povod za važna razmotrivanja o na-Scm železnISkem saobraćaju. Ministru saobraćaja Je mnogo ležeče na tem, da se do temelja doženejo vsi vzrok! nesreće in da se dobe tud I sredstva, kako y bodoć« zabraniti take katastrofe. Polzoeiibe. — NašU te ie v nedeljo tveCer ura i sapestnico. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. — Zamenjal se Ie mosTcI dcžnl plaSC ▼ nedeljo 24. t. m. v restavracIJI v Podnartu na Ooreniskem. Ker ]• oseba sama na vi-dezno dobro pozna na. se naproSa, da odda plalć proti zamenjavl v upravnIStvu »Slov. Naroda«, da se s tem Izogne nepriilk. — Dotični gospod, ki je v petek 29. septembra zvečer zamenjal v restavra-ciji hotela »Slonc svoj dežnik z izrezlja-no pasjo glavo, se poziva, da ga odda pri vratarju hotela »Slon«! kjer dobi svoj dežnik nazaj. ^ " *— MIRNI RAZVOJ DOGODKOV V ORIENTU. — V LONDONU IN PARIZU VLADA OPTIMIZEM. — DANES VA2EN SESTANEK V ML-DANI. «— Beograd, 3. okt. (Izv.) V diplo-matičnih krogili pripisujejo veliko važnost današnjemu sestanku zaveznišklh in turskih zastopnikov v Mudanl Po po-ročilih iz I^ariza je Kemal paSa obvestil ministrskega predsednika Poincareja, da je narodna vlada v Angori v sporazumu z narodnu skupščino odgovorila na zavezniško noto z dne 23. sept. Kemal paša dalje obvešča, da je vse odrejeno za ukinjenje vojnili operacij in da bo angorsko vlado na konferenci v Muda-liiji zastopal general Ismet paša. Kemal je pripravljen izprazniti nevtralno cono, še vedno pa vztraja na zahtevi, da mo-rajo Grki takoj izprazniti Trakijo, ki naj začasno priđe pod upravo zaveznikov. Po poročilih iz Pariza je zanimivu, da Franklin Bouillon ni potoval v Angoro, marveč iz Sinirne preko Carigrada v Pariz. Konfercnca generalov v Mudanljl se vrši danes 3. okt, na kar bo sledila diplotnatičiia mirovna konferenca, ki so prične najbrže ž© 15. okt Kraj te konference pa Še ni določen. Franklin Bouillon je dalje naznanil tuđi pogoje za sestanek konference s Kemal pašo. Obstoja predlog, da zavezniki prevza-mejo v svojo upravo Trakijo in da za-sedejo zavezniške čete važnejse točke od Orkov izpraznjene Trakije. — Pariz, 3. okt. (Izv.) Po poročilih iz Carigrada so višji zavezniŠki korni-sarji določili tri vojaSke misije, ki ima-jo zasesti gotove točke Trakue in sicer Francoska Jedrenje, Italija Liile Burgas in Angl3;a Podc^to. — Pariz, 3. ckt. (Izv.) Položaj v bližnjem Orientu presojajo vsi zelo optimistično. Poincare se je izrazil zastOD nikom tiska, da bo mir obranjen. Turki so začeli izpraznjevati novtralno cono, odstranjene so najvažnei§e točke dife-rene med Kemalom in Anzlijo in Fran-cija upa. da Anglija Še v r.ekaterih toč-kah popusti Za presoio angteškesa optimizma pa io naibolj značilno dejstvo, da ie Lloyd George zopet odpotoval na deželo na svoi grad. V franeoskih kro-£ih pa ie napravila zelo neuzoden utis §e nepotrjena vest, da namerava pričeli Anglija posebno konferenco s Turpijo. — Rim, 3. okt. (Izv.) Itallanski tisk presoja položaj na bližnjem Vzhodu zelo povoljno in optimistično. Italijanskl listi pripisujejo mirni razvoj dogodkov v Orientu akciji franeoskega posrcdoval-ca Franklina Bouillona. Franklin Boud-lon je žc preko Carigrada odpotoval V. Pariz. ODGOVOR ANGORSKE VLADE ZAVEZMKOM- — Angora, 2. oktobra. (liavas.) Kemalistična vlada Je določila smer-niče za odgovor zaveznikom. OcJgo-vot je bil v narodni skupščini so-glasno spre.iet — Pariz, 3. oktobra. (Izv.) Po poročilih iz Carigrada je an^rska vlada že imenovala delegate za konferenco v iMudnniji. Dclecrati so vtč-skrMjeni z najobse^neisimi obbstili. DELEGATI ZA KONTfRENCO V MU-DAMJL — Pariz, 3. okt. (Izv.) »Matin« javlja iz Carigrada: Na konferenci v Mu-daniji zastopa Anglijo general Harrinc-ton, Franciio general Charcin In Italija general Mortebclli. Turci;o zastopa Ismet pa§a. Grška se to konierence na udeleži. — London, 2. okt. (\Volfi) Posebni dopisnik vDai!y MaiU poroča svojemu listu iz Carigrada: Franklin Rouillnn je izjavil, da je povabil zavezniške visoke komis.irjs na sestanek, k?cr jhn poroda o pr.govoni s Kemal pašo in predloži nacrt konference v Mudanijl. Ta nacrt obsega tri točke: 1. rszme.fltev Trnkiie, 2. izpraznU.ev Trakije od strani Grkov. 3. ustatiovitev nacionaiistiČno tursko vlade v TrakUL TURSKE CfTE ZASEDLE NEKA-TERE GRŠKE OTOKE. — Pariz, 3. okt.) (Izv.) *Daily Mail« objavlja oficijelno porcčilo iz Smirne: Turska vojska je zasedla otoko KIos, Samos ia Mitilcne. JUGOSLAVIJA IN SOLUN. Jugoslavija pomore t diplomatično akcijo Grški . — Atene, 2. okt. (Izv.) Jugoslo-venski poslanik Balugdžić je včeraj posetil revolucionarni odbor ter iz-razil cdboru svoje osebno zadovoljstvo, da so se stvari na Grskem tako razvile, izrazil jei tuđi upanje, da bo mogoče tako doseči v vseh vpra-Šanjih sporazum in da se odstranilo še obstoječe diference med našo državo in Grško. Dalje je izjavil: »drška lahko računa na diplomatično so delovanje, oziroma podporo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v akciji radi bol carskih četašev. Na-pram revolticionarnem« odboru Je dalje posinnik RalugdžIĆ dementiral vse vesti, ki so bile razširjene glede naših 7ahtev izhoda na Egejsko mnr-Je. Kraljevina Srbov. rTr\Tntov fn Slo-Tencev eHfmo Seli. dn «1 zavan??e £O« ppodarskl I^liod, Jc?11, da se resi vpra« ?^nje svobodne co«e v Solima nn korist naš! dr?svf. Revolucionarni odbor je poslaniku z rad ost jo oHhibil, đa se pospeši rešftev teea vprašanja. BOJ RUDARJEV NA ČEŠKOSLOVA-§KEM. — Moravska - Ostrava, 2. okt. (Č. T. K.) Včeraj je bila v Narodnem domu v Lazah okrajna konferenca zaupnikov mdarjev Ostravsko - Karwinskeffa rV-raja. Kljub prekinjenim pokajanjem glede sporazuma je konferenca storila zadnji poizktis poravnati spor mirnim potom In Je predložila za pogajanja sledeče pogoje: Znižanfe mezde naj sledi znl-žanju cen živUen$k!h potrebšČin in sl-cer pri vseh delavcih ne glede na šte-vilo delovnih obrokov v razmerju 20 %. Kar se tiče delovnega časa konferenca vztraja pri predlogu. kl so ga stavili rudarski zastopniki pri prejšnjih pogaja-njih. Rok za odgovor je bil določen do sobote 7. t. m. CeSkosIovaške delavske organizacije, predvsem železniški name-Sčend, so bili pozvani, naj solidarno po-sežejo v boj rudarjev. ODNOŠAJI MED POLJSKO IN RUSIJO. __Varšava, 2. okt. (Tzv.) Kakor Je bilo Že javljeno, je komlsar zuna-njih zadev ruske sovjetske republike Cičerin dospel v soboto v Varšavo. Komisar Cičerin je vodll daljše konference z zunanjlm ministrom Naru-tow1czem in minlstrskim predsednl-kom Nowakom. Z ministrskim pred-Sednikom je ClCerfn razpravljal re-šltev vprašanja eosnodarskih stikov med Rusija in Polisko. Nowak .ie ČI-čerina vpraSal, zakaj ^e ni Izvršena med obema državama ft Innsko leto skle^^em mfro\Tia pogodba, nred-v^em znkal ni urejeno vpra^ante vr-nltve poljskeira nremoženja. kl Je bilo {gplenjeno na Ruskem. Cičer$n Je Izjavil, Ha je vprašanje repatriaclje poljskega premoženja zelo komplicirano, vendar upa, da bodo vse te7ko-| če odstranili, nachŠujoČ Prt tem, da ! so dobri odnosaji med Rusko in Poljsko zelo potrebni za ohranitev evrop-' skega miru. Sedanja situacija to nuj-] no zahteva. Šef poljske republike! maršal Pilsudski Jo včeraj sprejel; Čičerina v daljši avdijenci, kateri je prisost\*oval tuđi zunanit minister Namtowicz. SENZACIJOIVELNI BEG NA VECv LETNO JEČO OBSOJENEGA VE-! LEIZDAJALCA — Subotlca, 3. oktobra. (Izv.)'^ ^Veliko senzacijo povzroča nenadrj beg na pet let radi veleizdaje obsov jeneg^ dr. Veljryja. Radi bolezni je> bilo dr. Velffvju dovcljeno, da je sta-noval v svojem privatnem stanovanja pod strogim policijskim tiadzorstvom« To dovoljenje je bilo veljavno se do" pravomoćnosti sodbe. V nedeljo pa' je dr. Veljry skrivaj in nenadoma po-beenil na Madžarsko. Njegov beg so sele včeraj u^otovili. Vr. ^rcl>oT ie imcl pri begu mnogo pomagačev. Borzna poročsla. — Zajjreb, 3. oktobra. (Izv.) Zaključci?. Devize: Curih 11.90. 12.—, Pariz 4.«25. 4.S75, London 278.4a 2*3.00. Berlin 3.51, 3.81, Dunaj 0.0845, O.'if95, Praj^a 196.50. 199.50. Trst 2.71. 2.75, Ncwyork fi.^.50. 64.50, Budimpešta 2.45, 2.75. Valute: dniarji 62.—, —^—. Ure 2.67, 2.71, češke krone 193.50. 196.50, ncm?.kc marke .T75, —.—, funt ^ter-linsi 275.40, -^-.—, franeoski franki 4.775-4.S25. — Cnrfh« 3. oki. I>2na?nla predhorra: Zagreb 1.P29, Berlin"0.2925. nudimpcSta 021 Dunaj 0.0075, Prai?a 16 rVl. Milan 22.85, London 23.55, Pariz 40.62. Newvork 5 35. — Curili, 3. oktobra Zagreb 1.829, Berlin 0.309 Milan 22.89, Praga 16 551, London 23.549, Pariz 40.60. Ne\vyork 5.3551. — Trst, 2. otkobra. Beocrad 32.75, Berlin 1.39, London 102.70. Prnga 73.—, Padz 178.60, Newyork 23.55. Curih 437.50. — Berlin 2. oktobra. Dcocrad 2435.—, Pra^a 5675.—, Milan 7700.—, London 7925, Pariz 13.700.—, Newyork 1815.—, Curlb 33.850.—. — Pratra 2. oktobra, Beograd 43.50, Berlin 1.7849. Milan 138.25, London 141.26» Newyork 32.25, Pariz 245.24, Curih 603.99. — Dunaj, 2. oktobra. Devize: Zagreb 249 2.^-249.75. Beograd 997—999, Praga 2277—22S3, Curih 13.535—13.865. Valute: dinarji 986—990, CeSac krnnc 2265—2275, švicarski franki 13.740—13.800. fff.— i'mim & mm masa. The Rex A Ko., Ljn&lJanjL davni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni nredniki ? Stran 4. »SL OVENSKl NAROD* dn* 4. oktobra 1922. Stev. 11b Jfitrtt© stanovanje kčc sol ide u go*pod. Plača dobro. Na-flov pove uprava Slov. Naroda. 8298 OsnrHšr perfekten stenograf «11 tttnogra- f|nja za ilovenSčino in nemščino. Po-nudbe pod „Stenograf 8215" na upravo Slov. Narodi. _______________ 8215 sislsa skladl&ča pri postaji Veliki Loka se oddajo v Ljubljani, Sv. Pelra cesta 79. 8067 Črgovcc V Sfltobljtni previame agenturo dobrfh solidnih tvrdk. Naslov pove uprava SI. Naroda. 8235 Bukova drva snfca am prodajajo drobno in debelo v Kpk>dvor»ki ulid 18. 8231 Sirojnlk I9#t rtužbe, najraje pri kaki parni žagi. Ponudbe pod .Strojnik 8242* na upr. Slov. Naroda. 8242 Spreme se perfektna kontorlstinja, zmožua samo-stojnc korespondence in knjigovodstva. Ozira . se samo na prvovrstno moč. Ofertt poslati na uprav. Slov. Naroda pod „Perfektna 7800*. Senilna ponudba. Vcl trgovec in industrijnlec, samec, pri-kupljive zunanjosti, z velikim lepim pesestvom, želi zaradi družlnskih raz-mer znanja s prikupljivo, dobrosrčno in uobraženo gospodično z večjim Imet-jem, v ?ta rasti od 20 do 30 let v svrho čimnrejšnje ženltve. Ponuđbe, če mogoče s tfiko, pod .Velefrgovina in industrija 8174' na upravo SI. Naroda. Tajnost je zatogovljena. 8174 Jfteblovana soba v Mariboru se laraenja z isto tako v Ljubljani. Ponudbe pod .Maribor-Ljub-jlana 8236" na upravo Slov. Naroda. Krompirja jedlintga, prima vrste, dobavi vsako množino tvrdka Praznik Jk Novak, Celje. 248>> Instruirati žeR tzobražena gospodična, uradnlca, učence ali učenke osnovnih iol v po-poldanskih urah in jih nadzorovati Zna tudl tuje )cxike. Ponudbe sprejme najraje proti dobri domači krani. Naslovi pod »Potrpe2llivo5t in ve>nost 8029c na upravo Slov. Naroda. 8029 Trgovci, naročite tahoj! zrezke Jlapoleon' ki nudljo trajno najbolji! zaslužek. — 1 karton 120'kotov Din. 2250, 10 kar-tonov franko. Brandt, Ljubljana 7. Potrebajem 25.000 dlnarjev za otvoritev trgovint. Za posojlio se jamči ali Izda menica. Posojcni denar bi vrnil v roku treh let proti dogovorje-nim obrestim. Ponudbe pod »Tigovina 8183" na upravo Slov. Naroda. Kupim jomslii les smrekov ali borov, obeljen, na tankem ; koncu od 8 cm naprej, srednja debe-lina (medija) najmanj 14 cm franko vagon po zeio visoki ceni vs^ko množino. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Šifro „Najvišje cene 8198". Kolarskcga pomocnUa (kasemaherja) za fijakar^ke Kočije in automobilske karoserije potrebuicm. — Mesto silino, plača dobra. Vlastim Potrović, Beograd, Ratarska 21. Za-časno preko biroja „Reklama", Beograd. Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu nepozabne žene se zahvaljuje Alofzlf Llsđfser pisarniški ravnatelj v p. pfi drž. rravdništvu v Ljubljani. V Ljubljanf, dne 2. oktobra 1922. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša [ iskrenoljubljena mati odnosno tašča, teta, gospa I Katarina leskovec roj. Ogrizek | vceraj ob 4. zjutraj nenadoma izdihnila svojo blago dušo. Pogreb nepozabne rajnice se bo vršil jutri v sredo ob 4. popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. BODI JI BLAG SPOMIN! V Lgiiblf<l, dne 3. oktobra 1922. 5roe*t, Iren*, Pavla, Maluča In Joiiea, otrod. Franc Peitler, zet. ■■■■■MiiiiTrn—mi^iiii —! i ^ ■ 8 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodni- | nikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse i ljubljena soproga, sestra, mati in stara mati, gospa 1 po dolgi mučni bolezni, previđena s tolazili sv. vere 1 v 71. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. a Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne I 4. oktobra 1922 ob 3. popoldne iz cerkve sv. Lenarta 1 na Vrhniki, I Đlago pokojnico priporočamo v molitev in blag I spomin. I Ra VrhniM, dne 2. oktobra 1922. I Zalojofl radbiDi: Jarca io Rifier. •^-ff A (Stukature za stro- ■ rS||B peizdelujrm z na) ■ ■ *■* •# ^* modernimi stroj! in-ix najboljega materijala ter dobavljani v vsaki množini po nainižji etnL Jos. R. Puhf LJ«*»|JaM, arateilia uHcm MM TELEFON &T. 513. 5065 Hajv«*ja Izbli-a razliEBit pletenio. majic mnaA In rtknvle pri tvrdki fl. 8 E. Shabemfe ^T1?. S£ Železninor i večietno prakso pri prvovrstnih tvrcika h &e sprejme stalno na prvo mesto pod zelo ugodnim! pogoji. Hrana in stanovanje je na razpolago. Ponudbe na upravo SI. Nar. pod »Železn nar 7878« Soba s posebnim vhodom, elegantno oprem Ijena, z elektr. tazsvetljavo, parketnim rodom» se takoj odstopl proti nagradi. Pismene ponudbe z navedeno nagrado pod .Iz potrebe 8295" na upravo Slov. Naroda. 8295 Inženjer [sĐRishi] ižče mebtirario sobo za takoj. Ponudbe pod .lnženir-samec 8293« na upravo Slov. Naroda 8293 Sobo išče inženir od juž. kolodvora do Siške. Ponudbe pod »Udobna 828S" na upr Slov. Naruda. 828S Pgs doberman člstokrven, Crn, dresiran, -btar 2 leti, priznano najlepši eksempiar, te ptod*. Na si v pove uprava S, narodu! froda se ■Mlsarsik« 4«l»nloa v ekeliei Ljubljane i orodjem ali br«r njega Naslov pove upr. Slov. Naroda. £710 Sijlilij 2—I vagone lepegi tuhega kroai-plrja. — Ponudbe fianko vagon Ljub-liana pod .Kromplr £281« na upravo Slov. fjaroda. S281 Otroški voziček dobro obranjen, visok, bel, se proda. Naalov pove uprava Slov. Nar. fc285 Knjlgovodklnja veSča vseh pisarnlSkih del ka kor tuđi korespondence v slov. in nems. jeziku, želi premeniti službo. Ponudbe pod „P timor ka £266" na upravo Slovenske ga Naroda. 8266 Predani lepo io z vi tom v Dra vijah 5t. .?6. Stanovanje takoj na razpofago. Kremžar Alojzij. Kupim hlfto s prostim stanovanjem v mcitu ali okolici. Ponudbe z naslovom in etno pod ,Hi3a 8271" na upr. Slov. Naroda. 8271 Gostilnišfti prostori ?c išćcjo v naiem z vso opremo vred Dopisi pod .GostiIna 8272« na upravo Slov. Naroda. 8272 IJaifla Bartela tik južnega kolodvora, pripravna za katerokoli zgradbo, se ceno proda. Vprafcati: Paternost & Remic, Slomlko- j va ulica.______________________826- modni nakit, vse potrebidne za ftfvilfe In krg|«fc« ifs|c:ene!e pri: A. ŠINKOVIC naiL E. Soas llakllaaa, McsIhI trg 19. ISfteta se kuharioa tsr pomoi. kuharioa is kuhinjo na parni £agi na peri-ferifcnii Beograda. Dajemo bran?, sta-nivanje, kurjavo in ra svetljsvo, plača po pogodbi. Natančnejša pojasnla pri upravi Slov. Naroda. 8254 Črgovci! ZtL povećanja trgovine iSčem engro-sista, ki bi bil pripravljen zalo2iti me ali podeliti ml filijalo z manufakturnim blagom. Imam 2e vpeljano trgovino v večjem kraju, kjer se prične v kratkem graditi jadranska feleznica. Ponudbe pod .Engroslst 8249* na upravo Sl^v. Naroda. 8249 Družabnik k lesnl trgovini, z onebnlm todclova-njem In večjo vlogo. te sprejme Bi »i mora veič popolnoma lesne stroke. Vzame se tuđi cv. le v slu2bo proti kavdjl. Pismene ponudbe pod „Zgradba žage 8263" na upravo Slovenskcga Naroda. 8263 Avtomobile kolesa, motor] e pnevmotlko vseh vrst olie • bencin in drag« potrtbttlni ima vtdno i zalogl F. norlančlč _________Lfabllansi._________ Miovano is s potebnim vhodom v sredini mesta iSce inozemec. Ponudbe pod ,F. K. 8245* na uptavo Slov. Naroda. 8245 MilaHT v nsjlerli lejii ima na prodaj Jo«. THbuć na Ćlincah 37. 7843 Mesta htinlka za takoj al: pozneje išče mlad. oženjen moSki brei otrok, zidar, treznega značaja. Pismene poMidbe rod ,H ?nlk 8033« na upravo Slov. Naroda, S033 Par dobrih konj (ponijev) z orravo in kočiju se proda. Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg. 826« PrcđalalKa boljša moč, \iče službe v manufakturni ali galant?iijski tigovni. — Najr.iie bi prišla na biv5e Štajersko In sicer Cel^e, Maribor itd. Nast >p lahk'j 1". oktobra Poi udbe rod .Boljša moč 82'J/« na upravo S'ov. Narola. 8297 rDOBl SE POVSOD GLAVNA A& a,^ ZALOGA F. SiBEMiK-LJUBLJANA i išče sobo eventualno s hrana pri ho1j>i dmžin:. Ponudbe po-l .Stalna 82-0* na upravo Slov. Naroda. i<2SQ v nemščmi daje ^osp dična. — Kaslov pove uprava Sov. ^aroia. 827S Cisica mlada, udomaćena, s.5 proda na Opekarski cesti 4*. 82.-3 Mlađ urađMls ;§če mesečro sobo. Gre tiuli kot so-sbnovaec. Ponudbe p^d .D. M. 8'-S2* na iiDrnvj Slov. Naroda. 8J.^2 Iščesra za pridno dek;e, ki ima veselje do trgovine, primerno bolj§o trgovino mehane stroke, kjcr bi se mogla učiti; pan^n v Sloveniji. Ponudbe pod ,.St. 150' poštno ležeče SrediJče ob Dravi. &2-~ Lepa StBObSli! MriPk pod Tivolijem se ugodno proda. Vrr.v šati pri lastniku lv. Frelihu, Vihovilev* ulica 9 I. 82-u Dubro uhranjen \ več a 2elczna se kupi. Ponuabe na J. Jelenič, St^ra :ot 1, Ljabl-ana. 82S9 froSam dobro ohranjen pletiHnl stroj. Naslov pove uprava Slov Naroda. 827.. Dek'in z d žc'e fako rrVna, poStcna in marljiva, pošte nih staršev. želi mesta učenke v trgovini s špeecniskim in manufakturn^n; blagom, ako mogoče na deželi, pa tu,'; v mestu. Pismene nonudbe pod .Pridm 8279- na upravo S'ov. Naredi. 8:7' Birrer^ov ali fe'kov, 3—7 m dolžfne, 12—24 cm srcdc|e đebeline, kasi loo Tr7ca kranjskih posiaj vsako ranoii