&t. 50.
V Grorici, v cetvrtek 12. decembra 1872,
II.
„Sofo" irfiaja vsak getvrtek in velja s po§to prejeraana ali v Gorici na doni poSiljana &a drtiSctbnile polit. drustva
Yse lefco......f. 4.~
Pol leta......„ 2.-
Cetvrfc leta.....„ 1.10
Za nedruzubnike:
. Vsc Icto   .   .   t   .   .   .   f. 4.50 Pol leta       ........ 2.30
'Cetvrfc.lcta        .   -------    ,, 1.20
Fosamezne stevilke bc dobivajo po 10 sftldov v Gorici yri Paternolliju in So-harju; v Trsfcu v tobakarnicah „Via del Belvedere 179" in „Via della caaerma 60".
SOČA
Pri oznanilih se placuje za iiavadqo tristopno vrsto:
8 kr., ce se tiska 1 krat <   ,.   v   „    „    2 krat **   »   ..   .,   ,.    3*krat.  , Z.i vc«o Srk<? po pmstoru in vsak pi>t lit) kr. za kolck.
Naro&iina in dopisi naj se blago-yoljn.1 poSiljajo modniku: VifUo^ju jBo-leiictt v (Joriei, C«n. dol Crist* 180 blizo ¦}.ivu\*k-g* trjja k.lorse nahaja tndi uprav-:n3tvo. ~ ltokupisi so no' vracajo; dopisi iiftj se bligovoljno fmukufojo. — DeUl-cmii in drugi in napramotaim so narocnina zniza, ako 8e oglaso pri urcdnifitva.
Glasilo slovenskega politifinega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
P. T. druStvenikom polit druStva „Socau.
Po sklepu odborovcm dne 9. t. m. bode obcni zbor 30. t. m. ob 11. uri dopoldne vdrustveni sobi. Dncvni red obsega sledece tocke: 1. govor predsodnika, 2. letno sporocilo tajnika, 3. polog racuna pa denarni-caiju, 4. volitev predsednika in 9 odbornikov, 5. od-borov predlog, naj obcni zbor skleuo: a) da se popol-noma ujema se sklepom dez. zbora glede slovenskega jezika, da se upelje kot poducni jezik v sreduje Sole in da odobruje po odboru predlozeno doticno peticijo do vlade, b) da se druStvo obrne do slovenskega Ijud-stva na Goriskem, da po svojih zupanijab pristopi k omenjeni proSnji, katero naj In tudi doticne zupanije podpisovale, 6. odborov predlog, da zaniore odbor spre-jemati tudi druzabnike, kateri ne bodo plafievali me-secoine. Da bode uovi odbor pravi izraz drudtva va-bimo castite dru^abnike, da po niogoeosti vsi pridejo, Odbor polit. drustva „SocaM.
Desfcelni zbor gori&ki.
VIII. suja dne 4. decembra o 5 uri popoludue. Xavzocen tudi finaucoi minister Baron Proti8.
Dezelni glavar naznauja, da >«e zacne 12. t. in. drzavno zborovanje na Dunaji in da treba tedaj prej skloniti dezelnozborsko sesijo. Nove peticije so izroce dotiencmu odseku.
Poslanec Faganel bere v svojem i svojih tova-ru$ev imetm dve interpellaciji. V prvi piasnjo, ali pozna vlada neprileznosti, katero prizudeva potokOse-lj:inscek na dr^avni cesti pri Sompasu ia ah misli uze v pribodnjem letu vzdigniti most cez isti potok in zviksati cesto na doticnem raestuV, — V drugi pa zele poizvedeti: Zakaj nij se odgovorila viada na vlogo mnogih obciu ujdovskega okraja, s katero se potezajo za to, da bi se naredil nov kos drzavne ceste mej Vrtovinom. in Crni^ami.
G. dezelni komisar hoce predloziti intcrpeUaciji veleslavni vladi in naznauiti odgovur, kedar dobi po-ttebua pojasnila.
Na to odgovarja g. komisar na interpellacijo poslanca Del Torre-ja zastran postave, s katero se ua-taga neka davsciaa na vsnk panj tujth cebcl, ki se prineae za proato paSnjo v goriske obdine. Pravi, da miniaterstvo za poljedelstvo pridakuje Se nekuterih po-jasnil, predno predlozi to postavo presv. eesarju v dosego naj vise potrdbe.
Na to se potrdi v zadnjem branji postava, s katero se je ttvrstihi cesta od Medeje do Verse mej skladovne.
Dr. Deporis utrjuje v temeljitem govoru svoj predlog zastran prearavnave nasih srednjih sol v na-rodnera zmislu. (Govor priobcno prihodojic.) Predlog se izro&i v obravnavo posebnemu odseku 7 udov in ti so: Dr. Deperis, dr. Lavric, dr. Pajera dr. Abram, Dottori, Del Torre in dr. 2igon.
Poslanec Crne bete slovensko porodilo in itabjan-ski prevod porocila politiCoega odseka ob rladnem pred-logu zastran spremeaitve §. 34. postave o solskera nadzorstvu. Kakor smo u2e zadujic porocali sta padla odsekov in vladni predlog, dasiravno je zadnjega prav gorko pripovocal g. vladni zastopnik baron  Itecbbacb.
Poslanec dr. Abram poroca v imenu politicuega odseka o peticijah mnogih obc.o, da bi se prenarcdila postava 3. novembra 1863 zastran povraciU bolnisnic-nih stroSkov. Predlog, da se imajo peticije zavrniti je bil brez ugovora soglasno sprejet. Tudi to jako zanimivo poroSilo priobcimo, kakor bitro mogoce, celo v ftSociB, dasprevidijo nekateri obcinski zastopi, kako uepremisljena in neopravicena je njihova doticna proinja.
Na to se potrdi jo racunski sklepi dezelne glubo-nemice za 1. 1869. 1870 in 1871. lz teb vidimo, da ima na§a glubonemica preraozenja vsega skupaj 94.948 gl. 97 kr. v posestvih, obligacijah in kapitalid. Ako se ta zneaek razdeii po nstanovitvah in potera ol kod
so dosli kapitali; spada ga na gorisko dezel> 47.369 gl. 38V„ kr., na istersko pa 48.579 gl. 59 kr.
Dalje se potrdi racun zaloga werdeuberakih sti-pendijev za 1. 1671. Prenuteje toga zaloga znaSa skupaj 87.089 gl. 50 kr.
Potrdi se tudi racuo zaloga za ranjene in bolne vojake za 1. 1871, kateri se je ustanovil za Lasa zad-nje vojske 1. 18GG. iz prostovoljmh nabirkov. Njegovo premozenjo znaia 18.000 gl.
Dr. Pajer predlaga v odborovem imenu da se pooblasti deftelni odbor, naj da razdiriti poslopje tu-kajSnje bolni§nico milosrcnih bratov, in naj pla^a do-ticne etroSke v znesku 14.800 gl. iz glavnega zaloga za uboge. Dozidalo naj bi be namrec poslopje za pri-hranjenje norcev.
Poslanec dr. Maurovicb govori proti lemu pred-logu. On meni, da bi trebalo vendar poprej zaslifiati zdravnike o takem rpraSinji,. da je pa gotovo, da bi noben razumen zdravnik v to ne privolil, da bo zdruH bolniSnica z noriSr.tco, ker so pri takem zdruftenji lob-ko noroi navadnim boloikom, kolikor bolniki (zaradt nalozljivosti nekaterih bolezoij) norcem nevarni. Naj bi defelni odbor rajdi na vso moc na to delal, da se sezida po uLe obstojeuih zborovih sklepih skupna go-ri§ko-trza§ko-isterska dezelna norisniua. V ta nainen predlaga, naj zbor skleuo: Spisi zadevajeci razsirjenjo goriSke bolnisnice milosrctiib. bratov naj se vrnejo de-zelnemu odboru z nurocdorn, naj da nucrt in doticni naris, po katerih bi se imelo dozidati sedaaji bolnig-iiici novo stransko poslopje za prihranjenje blaznih, pregledati po posebni zdravaiski komisiji in naj ob u&pebu poroca v prihodnji sesiji; ob enem se naro5uje dezelnemu odboru, da se zopet loti uza zadetega po-gajanja z dezeinima odboroma isterskim in tr/,ask;m zastran naprave skupne dezelna noriSnice.
Dr. Pajer se ustavlja temu predlogu, ker se stevilo blaznih od leta do leta mr.ozi in jih nij kje pribranjevati; ker se nij nadejati nobega uspeha od pogajanja zastran skupne dczelao norisnice in ker ne pripus6ajo finan^ne razrnere, da bi si nasa dez el a na-pravila sama svojo norisnico.
Pri glasovanji ostane Maurovieh-ev predlog v tua-njSini in sprejme se odborov.
Del Torre interpelluje vlado, ali j^jje zaano, kako slaba je dr^avna cesta proti Podgori, in ali ne bo za to skrbela, da se popravi.
G. vladni zastopnik omoni, da predlozi tudi to interpellacijo veleslavni vladi.
Sejft je kou&ila ob 7% uri zveCer.
IX. scja 5. decembra ob 5 uri popoludue.
Poslanec dr. Deperis stavi v odborovem itneuu nujni predlog, naj zbor skl«ne: Dezelni odbor je po-oblascen, da podaljsa najemno pogodbo se sedanjim vodjem italijanskega oddelka tukajsnje kmetijske Sole, ali ga sprejme v stalno sluzbn, ter mu nakaze ona plafiila, kateri je dolocil dezelni zbor v seji 6. oktobra 1871 in kolikor se treba, da se dopolni znesek 2500 gld.. katerega d- biva dozdaj.
Proti nujnosti govorijo poslanci dr. Lavric, Doljak in dr. Maurovicb; prvi predlaga naj se izroci ta zade-va posebnemu odseku 5 udov, kateri naj boo tern po-ro6al v prihodnji seji.
Vladni zastopnik opazuje v imenu vlade, da je definitivno imenovanje profesorja Angolo Mona odvisno od tega, ali si pridobi avstrijako drzavljanstvo   ali ne.
Dr. Deperis zagorarja nujnost odborovega pred-loga s tern, da se ponujajo izvrstuemu profesorju dru-god stalne sluzbe in da mora uze jutri odgovonti na euo doti&nih ponudeb; in kar se tide opazke vladnega zastopnika, da se bo po vsakem nacinu za to 6krbelo, da dobi gospod Mona, poprej avstrijsko dr^avljanstvo, preden se mu podeli stalna sluzba.
Dr. Lavricev predlog ostane v manjSini in obvelja odborov.
© prvi tocki dnevnega reda se potrdi racun za 1. 1871. zaloga odveznih zastankov od leta 1848.
0 drugi tocki bere poslanec Gorjup porofiilo fi-nancnega odseka o proracunu dezelnega zaloga sa 1.1873.,
kise potrdi > temi-te konefinimi gtev. Dohodki deiel-uega zaloga za leto 1873. bo dolofieni v skupnem zneika 86.380 gl, BtroSki pa v skupnem znesku 151.624 gld* Da se zaloSi premaujkljaj 52.244 gld. so bo tirjala IB odstotna doklada k izravnim davkom brez Yojikoih priklad.
Ker obsega ta predlog deSelno poatavo, se potrdi tudi v zadnjem branji.
Dr. Deperis poroca v imenu doticnega odsekao spomeuici zustrau predeUke zoleznioe, bere dotiono peticijo, katero je sestavil odsek in predlaga, naj zbor sklene: 1. Dezelnemu odboru jo naroceno, da predlozi peticijo predBednistvu ministerskega svetu, in 2/ poob-laScuje se deL. odbor, da potrosi iz degelnega zaloga 5000 gl. za stroSke nudaljnega preiskavanja v namen, da se clokazo, da gra v veakem ^ziru prednoit pre-delski arti.
Predloga se sprejmeto soglasno.
Dr. Pajer bere odborovo porocilo zastran eemlje-vida goriske dezele, katerega je ponudil deieli gosp, naducitolj Vodopiveo in predlaga: BDezelni odbor naj se pooblasti, da plada iz dezelnega zaloga potrobeo znesek zatiskanje 1000 eksetnplarov omeojenega| zem» ljevida; ti naj se razdeie potera zastonj fiolam in ob* cinskim uradom; gosp. Vodopivcu n«j se pa dovoli 2a to delo 30o gl. nagrade.
Dr. Lavri6 pravi, da je zapazil v tern zemljevidu nekatere tienatau5nosti ir^pomanjkljivosti in zato predlaga, naj ga da dezelni odbor do enkrat pregledati in popraviti, preden se bode tiskal.
Po*lutitc Dottori pa nasvetuje, naj so ob odborovem predlogu prestopi na duevni reJ. Ta predlog ostane v m uijsiui. Poslanec Lavric pa, katerega je zagotovil porocevalee, da se odborovo natnere popol-noma strinjajo z njegovim predlogom, odstopi od Svo-jega predloga, in na to obvelja, kar je odbor predlo* zil, z vecino glasov.
Po predlogu peticijskega odseka (porocevalee dr. 2igon) se narodi dezelnemu odboru, da predlozi? peticijo bovske obdine zanoro zemijiScno-odvezno obravnavo zastran tamkajgnjih erarskih gozdov, veleslavni vladi, da preakrbi o tej zadevi, cesar treba.
Beuardelli poroda o pro&iji medejskega 2u* panstva za denarno pomo5, s katero bi zvrSila neka pottebna dela, da se zavaruje prehoi 5ez potoka I* drijo (Judri) in Torre.
Po doticnem predlogu je pooblaScen deL. odbor, dn sine placati medejski ob5ini pomoc do zneika 987 gl, ako se prepnca, da so nasvetovana dela zares potrebna.
Prosnja grofiuje Loredano Gatterburg za uvrSden-je ceste od Fiumicella do Morosinskega otoka mej skladovne se zavrne. (Poroca Dottori.)
Prosnja vseucilisnega studenta Adolfa Pizzamiglio za podelitev dezelnega Btipendija se odstopi dezelnemu odbora, da jo resi. (Por. Dottori.)
Peticija obdine Fiumicello, naj se preskrbi, da se bo nag!o delala skladovna cesta od mosta pri Pieris-u do Fiumicella se odstopi dezelnemu odboru za pristoj-uradovanje. (Por. Dottori.)
Prosnja ob5ine Mariano, da bi se uvrBtila cesta od Kormina do Mariana mej skladovne, se zavrne z opazko, da jo gupanstvo lehko zopet predlozi v prihodnji sesiji, a pridejati jej more miien)e o tej zadevi cestnah odborov kor.ninskega in gradidcanskega.
Seja je konfiula ob 7 uri zvecer.
Govor d.ra Lavrica
ea narodne srcdnje Sole v dez. shorn gori§ftem,
Gospoda slavna! Da popolnoma odobrujem predlog odsekove vefiine, samo nasebi se razume; vendar sem prosil besede pred vsira zato, da javno izredem na tukajsnem mestu, da bi se ua§ slov. narod kaj .veaelii tako lepe in pvekoristne spremembe.   Prosil aem be*
Dopisi.
V Gorici, 11. decembra. Letosnje de^elnozborsko zasedanje je minolo v petek 6. t m. Da se uijso po-. sebnd trudili nasi dezelni ocetjo v tej sestji, kaze uze to, da so imeli samo 9 javnih sej, mej tem koso drugj.zbori jib imeli po 13, 14 in vec, zato pa se en-krat trdimo, da ne veje pravi duh- domoljubja v nasi dezeloi hisi, in da je pri nas ustavoverno mmisterstvo, Se ne druzega, Asaj tobko ocaraio nase poslauee, da nevedoma delajo direktnim volitvam in doslednemu cen-tralizovanji .v roke.
Miuisterstvo se trudi da bi dez. zbore zmerom bolje devalo ob veljavo in teditj jim dovoljaje vsako loto le prav ma!o. zivenja, nasi poslanci goriskemn zbora pa §e to zivenje kratijo in granijo, kakor da bihoteli res avetu pokazati, da so nepotrebni deL zbovu Marsikedo tarn naKrasu ali v hnbih bi mishl, da so bili nasi poslanci mej casbm zasedanja zmerom v Gorici in da so se posvetpvali ncc in dan o koristi de^ele. Ta se motir.naS poslanec pride k javni seji, komaj jenja se-ja, se pa nze pelje domovin no pride do druge javne seje Tisti gospodje pa, ki so v kaksnem odsekn, skrbe zato, da se vse prav v naglici pred ali po seji reSi, kar mora biti resenega in potem odlazijo. Se ye, da je tudi tnkaj — pa le en par izjem. Vidite, dragi Sodani, da pri takih okolscinab nij mogode po-sebnega uspeha, da nase dez. opravila nijso resena s tisto natanSnostjo, katero zaslnzijo, in zarad tega do-haja zmerom ve6 prosenj za premembo, kake postave ali naredbe. Dosta je temit kriv tudi odbor, kateri je popolnoma zasluzil veckvatno direktno in indirektno grajo, dobljeno po vedib govoraikib, poaebno pa po gosp. Winklerja, v javnih ,sejah zborovib. Plenkljanje je bilo uze tako pogesto, da smo mislili, zdaj pa zdaj privlecejo kanone v boj, ~ a pomirilo ae je zopet vse; na vemo te iz posebnih obzirov, alt pa, ker nekteri poslanci nijmajo 6asa, §e manje pa veselja za nabiraoie potreBttega streljiva (gradiva) in na vse zadnje, vsaki ne zaa, vsaki pa tudi nijma sr5nosti.
. Zq|ei nam.je pesimizem ? krv in kqstf, kaj 6ada,
da nijsmo pricakovali od nasega zbora, nego kakib prav servilisticriib cinov, namrec kako zaupnico mini-sterstva, kajpi zgod^vfefa nagega zbora nas^ nci, da je njwgova veciira'lajtoeleonticae narave gle^e zaupanja; zaupala je v pn'o. federalisticnemu ministerstvn, potem ministerstvu 20* februvarja, potem a»wtjBvdaiueinu, dala je zaupnico tudi Giskrovi vljWTitf'4 ffOT-nwartom je bila se prewj zadovoljna. Tat^pot pa" na#je vecina prevarila in to nas veseli.
Pred1'8. sejo se je govonlov da   bode sj rejel na'mesto vladncga predmprzarad pre< }. 34. sotake poitave neki po clotiKneiu odsd ovani posredovalni predlog, da namrec  se ' dski svet po dveh safskih nadzornikih, indi
i se dva druga uda ucite!jstta v solskem'.svetu, a zadnja   samo s posvetovaliiim in ne z  doitfdivuim
om. Eno uro pred 9. sejo pa.soiraeli ?si poslanci, 'iun?ki in sloveuski skupno ktdbovo sejo' in tarn se
denilo, da se inoKe zakoplje vfa^ldi in odsekov predlog. Seja se zacue, poslanec dr. Deperis podpira v izvrstuem govorn, katerega prinesemo prihodnjic, svoj prod'og, da dez. zbor sklene resolucijo zarad narodnib srednib Sol, njegov predlog4 je s p >hvalo sprejet ter izrocen odsekn 7. udov. Na to pride na vrsto vladni prediog; vladui komisar, g. bar. Recbbach se trudi, govori na dolgo in Siroko, da bi poslance prepridal o vazuosti vladnega predloga in potrebi dveh solskihnad-zormkov in zagovarja ministerstvo, da nijma slcbih namenov. Ko konc i, popraia glavar, te zeii kak poslanec za ali preti govonti: vse molt', in glavar naz-nanja, da se bode glasovato. Potem nastane kratek ruzgovor mej giavarjem in vladmm zastopnikom, zad-nji zabteva, <la se popreje glasuje ob vladuem predlbgu, in potem se le ob odsekovem. Glavar popraSa zbor-nike, de zeii kedo, da seglasuje ob vladuem prcllogu; tudi zdaj poslanci trdovratno molce in ko stavi potem glavar odsekov predlog na gfasovanje, se drngi zanj ne vzdigne, nego Abrain Cme in Winkler, se minister Pretis, kateri je menda imel nalogo, zbor vladncni zmisln ob-delavati, je obsedel, video da je .vse zastonj.
Vladni zastopnik in minister-poslanec sta se po-gledala, kakor da bila padla z nebes; posluSalcem, Slovencem in Italijauom se je smejato sree in zadovo-ljno je bilo vse, da je zbor ministerstvu dal nezaup-nico. Skoro kot potrjilo te nezauprnce iu odgovor vladi na germanizatoricen njen predlog se je 2 dnij potem sprejela Deperisova resolucija, da naj nam ministerstvo napravi narodne srednje Sole, k,tr si lehko vsakdo tako tolmaci, da naj ministerstvo no mfsli na ponemcenje nasih Sol, ampak da naj bode pravicno oberaa narodoma.
Uzrok imamo tedaj, da smo zadovoljni se zadnjt* mi ctni letoSnjega zbora, samo se to bi bili zeleli, da bi se bil zbor do3ledno izrazil tudi proti direktnim volitvam v drz. zbor; menda pa nij hotel pokazati se federalisticnega do skrajne meje, ker se vendar nekaj pricakuje od ministerstva in to je predelska zeleznica, v katere pospeSevanje je letos dovolil 5000 gl. Cerav-no pa dez. zbor nij pokazal popolnoma feder.disticne barve. je vendar obeno mnenje eminentno se izrazilo za federalizem. Ne zado3ta, da tokajsni slovenski in italijanski, klerikalni in liberalui listi uze nekoiiko casa se potegujejo za narodne sole inzapopolno avtonomijo dezele in da so, kakor sam „Isonzoa v predzadnjem listu poudarja, edini Slovenci in Italijani, ce je treba odbiti nemSko nasilstvo, ampak prilika se je podala, da je tudi gorisko ljudstvo slovensko* iti italijanskp v javnem shodu izieklo se proti nameraru ustavoveraega ministerstva, to je proti direktnim volitvam v drz. zbor. V nedeljo, 8. t. m. sklical je dr/iavni po«l;mec, dez. glavar, grof Franc Coronini svoje volilce, da jim da racun o svojem dosedanjem delovanji, in da jim pove, kako misli v bodoce postopati. To dejanje je prav lepo in pobija popolnoma principe g. Crneta, kateri pravi, da nij odgovoren svojim volilcem za to, kar pocne v dr2avnem in dez. zboru. A. gosp. poslanerc se nij nadejal, da njegova nacela se ne ujemajo z na-6eli svojih voldcev, to je moral se-le pri shodu volilcev izvedeti.
Gospod grof je v svojem sicer gladkom govoru volilce prepriSaval, da neposredne volitve so koristne in naraynost z vso o Jkritosrcnostjo povedal, da on bode za-nje glasovai. Zbrano ljudstvo je tiho. Govorita potem dr. Toukli in dr. Doljak proti grofovim nadelom in jasao dokazujeta, da dir.»ktne volitve so le zaujka, katero nam nenemskim narodom nastavljajo ustavo-verci, da hocejo z volilno reformo deti ob veljavo de-zelne zbore in tedaj uni&ti dezelno avtonomijo, katere mi potrebujemo, ce hocemo, da se nam zelja spolnijo glede narodnih sol itd. Tonklijev govor bil je od ob-ctnstva s pohvalo sprejet in mnogo odlicnih gospodov, itahjanskih kolovodij prislo je Tonkli - ju cestitat, reksi da so tudi oni popolnoma njegovega mnenja. Iz tega, se bo tedaj ra/videlo, da je ljudstvo na Goriskem za federalizem in to bi moralo sluziti nasima drzavni-ma poslancema za kazipot. ce boLeta res zastopati po zelji ljudstva in ne svojih lastnth oseb. Sicer pa naj bi bil gospod grof pomislil, Ce se njegov visoki stan in nje-gove zvezo z visokimi krogi strinajo z ljudskim po-sianstvom.                                                                  ^
Mi ne dvomimo o najvecem postenji iu res-niSni blagodusnosti na§ega glavarja; a dvomimo, da bi bil on na vse strani navezan, brez predsodkov in v
vsakem obziru ljudski moz. Ker smo uze pri temu, naj se omenimo uesramnosti tukaj§nih nemskih poro-Levatc«v in urednikov. Mej torn ko je, kakor smo ravno poro6ali, g. grof Coronini v zboru volilcev dobil o&deu ndesaveutt, (neodobrenje njegovih nncel) je po-rocal nemski dopisnik v nTriesterco-* iu v nNeue freie Press©," da je grof Coronini zmagal so svojimi uaceli m da so bill volilci zadovoljni s tem, da on glasuje za direktue volitve. Nadalje se bere v »Triestercitf, da je poslanec Crue tudi govoni pri tem shodu'za di-rektne volitve in da je dr. Tonkli pretakal krokodilske solze zu &he, Sloveuce itd., pa da se je biamoval. -Ali nij to uajveda peifidija od nemsko strani, nij to nepoStenost uajveca? TukajSul Nemci naj bipomislili. da si s tem na glavo kopljejo strasau odium. Vprasal bo kedo, kako, pa je prisel „0rue" k shodu volilcev gort&kegtt mesta, saj nijma nic tam opravitt? Vidite nemski klati-vitezi so jako izuajdljivi, ce gre za os-krumbo kake narodnosti.
Nemec baron Czornig. ki hodi en par let v Gor.co cez zimo in poseduje tukaj znano biSico: „Parva sed apta mihi4 se je tudi vtikal v razgovor, in pjd-piral grofa poslanca. Ta gospod je menda agent usta-rovercev ua Primorskem, kajti kmalu govori v „Ver-fassungsvereinu* v Trstu, kmalo v Goici braoi stavoverna nacela. Ne vemo, kaj bi kacemu Slovencuali Italijanu tam v ^rajhu* rekli, ako bi se vtika^ v njiii domace reci; pa pustimo to in potrpimo, saj nesramnost naSih nasprotuikov je najboljsi lek za naSo lotargidno bole-zen. Nas netndki dopisnik je prekrstiL Czornig-a v Orneta in to menda ne brez nameaa, ces, svet bo mi-sbl, oba gonska poslauca sta za neposredne volitve in Goriska je eminentno ustuvoverua. Evo vain uago lumpanjo! Menda je res, da sta oba naaa poslauca uze od poprej v vstavoveruem taboru, a premisiila naj bi ve idar, da igrata z ogujem, kajti svarjena sta in ljudslco mnenje poznata.
In ker smo omenili tukajsuih reporterjev v nem* ske ltste. naj se en par prav neumuih alt perfidnib, kakor se boce, teiegramov, iz Goi ice, omenimo, ki so se ditali nemskib listih, Neki Nemec je po oakljucbt 5ital v tiskarni tisto Saljivo notico ob vucenjaSkem shodu", da so bili zraven nekateri „ga?tbaldicigudigu* iovarji.u
Drz telegtafuje ua vse vetrove, da je gorisko „socialuo — demokraticnoH drustvo tzvolilo za castna ude Garibaldi-ja in vso njegovo dru2ino. Zopet drug telegram se glasi, da jo Gorica pod vodo in tako ad infinitum. Vse te babarija pa vredno sekundira „Gor« cerca4, govori o na§ih razmerah, fiolah, omiki in pose-bno o sulab kakor slepec o barvah, ker ne ve, kaj se je v preteceuem Lasu godilo in kakih nacel bo nasi poslanci glede narodnih sol; naj bi si saj preskrbela nadrt Klodicev, kateri je menda merodajen,. da ce bo vec zraka bicala. Ker nam premankuje denes prostora, bomo v prihodnjih listih se kaj govorili o pred me tu. Koncamo s tem, da »Gorcercau nevede in nehote koristi obema naroduosf; ma na Goriskem, ker ji druzi proti skupnemu sovrazniku iu tako Italijani pripoznavajo nase pravice in Slovenci se ne vstavljajo Italijatiom; tudi sj Italijani menda sprevideli, da z oportunsko po-' htiko ne gra in da je treba biti odlocnim federalistom.
Saj sami sprevidijo, da ministri in njih odvisni nijso zastopniki Jjudstva in ce zdaj stoc»jo in se jeze nad poslancem Depretisom, jim mi prijaziio in uljudno odgovarjamo: „Tu Tas voulu George Daudin!— wGor-cerci" pa recemo: nMerci Madame!*1
S Tominskega 6. dec. [Izv. dop.] Ko smo 1. maja 18?I> v Toramu tabotovali, bilo je ua tabor doSlo tudt lepo stevilo duhovnikov.
Ta se je govorilo in>ttudi glasovulo za zedinjeoje Slovencev ali Slovenijo, za katero je posebno duhovstvo navduseno glasovalo, akoravno nekteri Tomtnci nijso bid in tudi se zdaj nijso za ome.g'eno tocko. Govorilo iu glasovalo so je mej drugimi tockami tominskega tabora tudi za uradovanje slovensko nt»j uze bo po c. k. uradnijah ali po v. c. nadskofijskem uradu.
Gromovito so pri tej tocki nasi narodni duhovniki ploskali in navduseno zanjo glasovah in mislil je sle-hern taborit. da ti duhovniki ne bodo vec italijanski ali pa se celo nemski uradovali in da ker imajo ravno duhovniki uaj vec z uradi posla, da je nemskemu in italijauskemu uradovanju na Tomin^kem odzvonilo. Pa zalostno zadosta, da se mjmamo izpoloeno I. toclce nSlovenije', po kateri hrepenimo, razen nekoiiko. To-mincev, vsi Slovenci kakor ribe p> vodi. Strah imajo nekateri, ker se nij dovoljena predelska zeleznica, za katero smo glasovali na tominskm taboru tudi marsi-kteri nepremisljeno ali zastrau Tomincev, da nij se tommske sole, tominskih tovarnic i.t.d. premaloje cas« od 1. maja 1862 — Da pa nekateri g. duhovniki taboriti uradujejo se vedno v nerusciui ali italijan-scini je vse graje vredno in zasluzi, da bi se taki gospodje ocltno ne kot moz-beaeda, ampak kot babe brez znacaja ljudstvu naznauili, kakor so je zgodiio zurad-niki v »Slov, N.«* u. Vemo sicer, da „Soca* poslednje-ga ne bo storila, vendar pa ne Bme molcati o tej ne* mamosti ali prav za prav v lenobt ovih g* taboritov in drugth njim enakih duhovnov.
Pisatelj teh verstic od tominskega tabora dezelni in §konj^ki oblastnijile v slovenskem jeziku dopi-
tudi,* ker hočem poudarjati besedi: brez odloga, ___jiao-sUšali v predlogu g. Deperis-a*
Da, brez odložbe morama imeti narod ue šale.in čuditi se je, da nijso uže davno naša ministerstva poprej izvršila, kar v tem obziru zapoveduje §. 19 drž. oSn. post Nekaj let uže imamo narodue ljudska 5rt,ft ia b tem se je storil ^prvi blagonosni korak, tm r ^ nost pa tirja tudi dragega koraka namreč,da se^r-<vjj naše srednje šole upelje narodni jezik kot podučnPi'-*sS Naši fantiči*8i morajo v prvih razredih teh šol pridi razne znanosti na podlagi nemškega jezika, P ne umejo. To je očividno pedagogičn* nespu velika potrata dragega časa in prav mučiti sr učenci in učitelji brez potrebe. Pravim brezj-kajti nij res, kar še vedno po nevednosti alf nekateri trdijo, da imamo Slovenci premalo;, slovstva; da uara ppmaujkujo potrebnih kn/™ V tem obziru zmožnih profesorjev.  .           ^
Kar se tiče prvega ugovora ponosno jmHo da smo mi Slovenci t zadnjih 10 letih na slovstvenem polju uepričakovalno napredovali, in da se nij mogel nihče nadjati takega raivoja; Kdor hoče, lahko so prepriča te resnice, saj smo jasno delali, a nič sknvaje.
Kar se pa tiče drugega ugovora nasprotni dokaz imamo v Gorici. Vsak izmed Vas gospodu ve, da na priparandiji in v kmetijski šoli užo nekaj let predavajo dotičue predmete naši profesorji v slovenskem jeziku učencem slovenskim in to s prav dobrim uspehom. Zraven tega .imamo letos na gsmuaziji in realki ; 15 slov. profesorjev, kateri so pripravljeni hipomo predavati vse predmete v slov. jeziku, in mej temi sone- i kateri slov. pisatelji.
Ptedavanje po naše je pa toliko lože, ker je naša slov. matica v Ljubljani priskrbela dotičuth  pomočmh i knjig m tudi ima v rokopisu slovnici slov.  latinsko iu slov,,grško..
. Mi Slovenci smo   tedaj  pripravljen1, nij dvomiti, | da so tudi Italjani, zatorej nij nobeuega zadržka od te i strani.   Ovira je le pri vladi, katera nij hottla dozdaj nas utišati,   Ona naj pa   pomisli,  da država   nijma j samo. pravic, ampak da ima tudi dolžnosti proti svojim državljanom ia raznim narodom.   Te dolžnosti morajo zvesto spolnovati gospodje ministri.
Evo temeljiti uzrok, zarad katerega se ne mirera | strinjati s dostavkom odsekove manjšine, da ima dežela prevzeti   nekaj  dotičnih   stroškov.   Država   naj svojim dolžuostim zadostuje slej ko prej, to zahtevamo tem ložo,  ker je naša dežela glede  držuvuih   davkov aktivna, to je naša grofija plačuje več davkov, ko jih vlada   potrebuje za tukajšno   administracijo.   Druge dežele: Dalmacija, Istrija, celo Galicija so pasivne, one pokrivajo svojih stroškov z lastnimi  davki in  država jtmjnora pomagati iz zadreg.   Zakaj neki ne bi ona j na pomoč skočila tudi naši grofiji; ki je pridna pla- j čevalka.    Gospoda, mi ne tirjamo nič nepravičnega ali j nemogočutga, zato bom glasoval za predlog odsekove večine, dostavku manjšine sem pa nasproten.                j
suje, kako pa Vigospodje duhovni, kiste obljubili isti-no Df^taboru in zveder pn skupni -vecerji ?!   Bilo je 1 vas blizo 30 ua talioru in nobeden semj oglasil zoper uradovanja v slov. jeziku-pa to kar ste obljub'.li v prico postemk moz  zdaj ne spoluujeie!. Huc<te, da vas bo | ljudstvo §e dalje'spoatovalo? all Vain  ne re6e slehern j clovek lahko,   da  ste   strahopetneft ?   Pa blixo le ne poljubi se marsikateremu gospodu zupniku i.t.d. v slo-veuskem jeziku uradovati, ker ima uze roko v nemscini izurjeno in xn:sli tudi le neuoske v glavi. kajti   bati se duhovnikom na  TopiinskcDi  z as trail  slov.   uradovanja I hvalu Bogu nij tretia, saj3 c. k. tominsko glavaratvo sa-mo le slovensko   uraduje z dukoyniki in da nase nad-skofijstvo nobenega dubovna zastran slov. dopisa (jako j so, mislim, redki) oi karel >, je zadostno znano; nasproti J je nadskotijstvo posebno v tekoeem letu  vse  sloven- I &ke dopise tudi slovenske resilo. Tedaj duhovaiki, kateri ne uradujete slovenski, nijste mozje, ker ali neco-te se slov. jezika nauciti  pravilno pisati ali  pa ker i-mate nze nem&ke in italijanske obrazce ^a nase ured-nifitvo od nekdaj   spisane ter se vaui ne  ljubi jih v slovenskem jeziku napraviti. Naj uze bo eno ali drugo, zadosta  sranvitno je, da duhovaiki   tako  delajo,   raej tern, ko Ijudem na usesa govorijo, da naj zahtevsvje po c. k. uradib, da jim c. k. uradniki slov. dopisujejo.
Pro6 tedaj z nemfikim in italijaskim uradovanjem gospodje duhovntkil ako hocete, da vas bo ljudstvo spostovalot Leto se' koncu bliza, napcaviti busts imeli | cerkvene racuue i. t. d. napravite jih v slovenskem j jeziku, skofijstvo van jih bo slovensko rosilo. 2a-libog naso nadskofijstvo slovenskdi obrazcev letos fie nijtna, pa nad tern se ne skaudalizirajte, ampak pisite v uemske in italijanske obrazce §e slovenski jezik, dokler nad§koiystvo vam slovenskih obrazcev ne oskrbi, da bo ravnoptavuost jezikov v nasi nadskofiji (uem&kega se ve seai ne pri§tevamo/). Duhovniki vlozite slovenske cerkvene ratfune za tekoce leto, da v. c. nadskofij-stvo porabi v prbodnjem letn vec slovenskih rcBi-tev, kakor letos ko je le nekoliko mladih ka-planov lep vzgied dalo, ki so slovenske racuue ulo-zili, pa tudi ilovensko reSitve dobili. Pristopite v kolo teh vrlih kaplauov tudi vi, dekuni in zupuiki, na sloveujskem Priraorskem ter vsi prihodnje cerkvene racuue le slovenski nadSkofijstvu predlbzite in ako kaksen duhoveu uapravi do nemSki racun, ga vi, slo-veuski kljucarji, ne podpisitel Saj vucidel ne razumeto nemSkeg* ah iPiUjauskega jezika, in vi, ki ga razumote, nikar ne ogramotite vaslh iraen zastran nemlkutarije ali italyancenja.
Duhovui, dopisujtev prihodnjetn letu tudi. nas emu prevzviSenemu uadskofu le v slovenskem jeziku, kajti uopada mu slovensko pismo od Stovenca bolje, kot nemsko, posebno se mu prikupi ako je ceduo in brez napak,
Duhovni, dopisujte brez izjemka c. k. uradnijam in oblastoijam. v doma6en jeziku. Maogukrat so se uze c. k> uradniki pritoztli, da jim duhovni uemski alt pa ital. dopisujejo mej tern, ko duhovnikom c. k. uradniki bpe slovenske dopise posiljajp.
So poslednjic tudi uekateri duhovni, kateri se celo 8vojim slovenBkiin zupanom le uemsko dopisujejo. Za te gospode pa nij druge pomoft, kakor da vi, slovenski zupani, take nordije tern gospodom vruete z opoin-bo, da uemskth iu itnljanskib dopisov ne sprijemate iu take gospode duhovne pnmoratc, da slovenski pisati pricnejo.
Zadnjic se je neki dopisntk .Glasov* pritozil, ker nadskofijstvo nemske dopise (kurende) posilja svojim duhovnotn - pa za Boga, kaj ho6erao, da bo nadskofijstvo nasim duhovuom na blovenskeui — slovenski dopisovalo mej tem,.ko vsi g. dekam iu zupniki uadskoiijstvu nemski dopisujejo m le kateri g. kurat aii pa kaplau v bozjem strabu, pa ua tihem brez veduostt svojega zupnika ali dekana nekoliko slovenskih crk svojemu cerkvenemu uradtt tutpise!
Na Tomiuskem tabora ste bili zupniki all pa ste se po svojth kuplanih zastopati dali, da so namesto tudi vi, vasrekli, daboste slovenski uradovali pa kje je bila in je se vasa obljuba? Facta govorijo, da nijste moz - beseda, glejte tedaj, da ker nijste do zdaj pnstopili v kolo ti-stih duhovnov, kateri slovenski uradujijo, to storite v prihodojem letu i > tako stbi in vsemu slovenskemu duhdvstvu na Goriskem cast resite! Bog daj, da bi to vrstice dober uspeh napravile, kajti pisane so letos le v posvarjenje m opomnovunje tistim g. duhovuom, ki so pozabili na tominski tabo-, ne v zaljenje sloven-skega duhovstva na Goriskem.               En duhoven.
V Prag! 6. dec. [Izv. dop.] Dendenes je zaSelo cloveStvo svoje modi zdruzevati, k<r je spoznala, da le trdno vezjo posamezoih mpdij more daijSih uspehov se nadejati. Zatoaej se druzi vse, kar koli more. I zakaj bi se tudi uceca se mladina teg* orodja doviSe omike ne posluzeyala? Nekaj se je pri slovahskih dijakih uLe pokazalo, da hocejo zdruzenjem svojo ve-liko ualogo izvr§iti. AH §3 zmerom iraajo v primed z nemSkimi dijaki premalo drustev, in se za to radi preveS ne marajo. Res tirjati bi se od slovanske mla-dine, te «nade na§e hope prihodnosti* raora'o, da se z vsemi pripomocki prizadeva, nado do nje kolkor mo-goca ureaaiciti, in da si pred vsem mozatost pridobi ia obdrzi.   Kam pridemo, ako se uasa u6eci se mla-
dina-uze zdaj z dano si besedo igra i tako svoje najsve-tej§e nogarai tepta; ako ne mara za dru§tva, v ktera se je upisala i tako sveSauo ob'jubila^ d.i hofie svojo mocjo za uapiedek druStva so truditi?
Velika mladuost do druStev na gradski i dunajski uaiverzi nam pri6 •, da je vel.k del na§e mladine mo-ralao pokvarjen, da skrbi le za borno materjaluo bla-gostanj«% a da mjma za vse lepo, dobro i pravo niti naguenja. •)
Tukaj v Pragi imnjo 6eski dijaki propoitiooalno z drugimi Slovani mnogo vec drustev j spominjaje se svoje besede i dolznosti se tudi bolje za njihov na-predek tiudijo.
Letos jo tukaj veS Jugoslovanov kalcer preSnja leta i napravljaj) si tudi svoje dru§tvo. A tudi pri tern pofcetji ae j) pokazalo, da je jug03lovanska mladina v tem obziru premlaena. Na prvi poziv se nas je zbralo celih 11! Urtigi6 27. nov. ne 28. se nas je zbralo 19, raej temi oba Slovenca, 5 Hryatov, 5 Srbov i 7 Bol-garov. A se ti so bill dolgo needini. IzbraU smo po skupinah osnovalni odbor petih udov, kteri bode imel skrbeti, da so druStvo konstituira i pravila osuuje. A teSko bode kaj iz teg<i pofietja, ako mu drugi rodo-Ijubi ne pridejo na pomo6; kajti ako bi bili tudi vsi zato vneti, bi ne moglo drustvo zaradi materialnih razmer napredovati
;        Cuditi pa se moram,   kako  je mogel nNarodovK
| dopisnik vse tako optimisticno porocati,   da je iz  19
| pri   shodu   navzocnih   nas   naredil    56 (!!),  ker to-
j liko nij vseh jugoslovanskih dijakov tukaj.  Nic* nijsmo
govorilt ob organih, v ktere bi itneli o druStvu porocati,
in kako bi bili mogli govoritt ob izd&vi almanaha, ker
Se ne vemo, ako se drustvo res konstituira, ali bodemo
mogli iz pomanjkanja materijaluih pomofikov lastno so*
bo imeti itd.
Politicni pregled.
Skleneni so vsi doi zbori, ker je danes zadel zborovati dr^avui zbor. Slisi so, da prodelska Le-leznica ne prido v dr?avm r/l)or v tej sosiji; bploh je veliko tekmovanjo mej Lakisti in Prodelisti, zma-gati pa veadar utegne predelska Ma, ker uziva prednost v visokih krogih.
Kakor smo u^e yeokrat omouili, bode prodlog postave o neposreduih volitvah zvonec nosil v dr-zavnom zboru; v kratkem homo tedaj vedeli, pri Lem smo, Le se li bode so dolgo ustavoverilo v Av-strije, ali co se bliza cas poravnave in pvavico. Pravijo ceravno nij verjotno, da ima krona u2e pri-pravljeuega Hohenwarta II.
Kranjski de^. zbor je z repom zvil it mahuil, pa hujse nego goriSki. Dr. Zarnik je v eni zadnjih sej ministerstvo prav mosko ostel, ocital mu je po-stavolom, ker je svojevoljno imenovalo Merhah kra-njskega solskoga svetovalca; rekel je mej drugimi jako slanimi, da bi trebalo deti ministerstvo na ob-tozno klop.
Nadalje je sklenil dezelni zbor adreso na ce-sarja, v kateri se zbor sklicuje na poprejsnji 2 a-dresi od leta 1870. in 1871., obzaluje, da je palo po§teno ministerstvo Hohemvartovo in graja protiza-konsko postopanje miriisterstva v solskih in drugih zadevah, ter se pritozuje, da se narodu slovenskemu se zmerom kratijo pravice v soli in nradu in na-zadnja izreka za nacela oktoberskega diploma in proti sleparytvu takozvarih neposrednih volitev. Ce-I ravno ta adresa ne poudarjo direktno se enkrat nam Slovencem najbolje potrebne Bzedinjene Slovenye" jo vendar indirektno tirja, ker se naslanja na po-I prejSnji dve adresi, zadriajodi obe" pro§nje, da nam vlada Njegovega Yelicanstva pomaga do zedinjenja, „ da bomo mogli delati in napredovati bolje us- j pesno sebi, drzavi in presvitli dinastiji na korist.*' I Se drugi vazni korak je storii de2. zbor kranjski, j ponovil je namred proSnjo do vlade zarad slovenske j pravne akademije, oziroma slovenskega vse ucilisSa v Ljuhljani, in to prosnjo so podpirali §e celo nem-skutarji a la Kromer, ker so spoznali, da je treba dobrih nradnikov, kateri bodo zmo^ni domacega jezika. Svet ne bo vec* dolgo stal, [to uze Kromer glasuje za slovensko vseucelisoe.   Zadnji vazni  <Mn
*) DijtSkih razmer v Gradcu ne poznamo, % kar s« tice du-aajskih Slovencev, nam je zntoo iz najgotovejSega vira, ^a jo Va§a misol o njih pouolnoma n&opainft. Dunajski Slovenci imajo \kte 6. leto krepko, bliso 80 droJabnikov moSno „Slvenijo^ ki napravlja po dvakrat na mesec mnogoobiskovane abore, pri katerih. goji izvrstno narodno petje ter ae Bero znanstveni i zabavni spisi. Dunajski Slovenci so bili razen tega prvi, ki so v sloveanib bcse-dab i spisib. alaviU na§ega Pze&icna ter so v tej zadevi spomiu si postavili v naSi knlturni zgodovini. Z Dunaja se je Pre-8irnov kultus razairil po Slovenskem. Da pa tudi v Gradcu mj tako, kakor mislite v Pragi, se lahko preprint* ir „Slov. N." od 10. dec.                                                                   URED.
kranjskega zbora pa je bil ta, da je zopet jpretOztl' verifikacyo volitev Kaltenegger-ja in Suppa#a'tf6 prihodnje sesije in nalozil odboru, da mej tern ca-som preskrbi vse potrebne izkazila in dokaze za veljavnost ali neveljavnost omenjenih voHtev. Na tak naCin bo kranjski de2. glavar se dolgo dasa Si* yei mej upom m strahom. Ti ipresneti Rranjci, kako so iznajdljivi v torturah. Kakor iz vsegaraz-vidimo zamoremo biti zadovoljni z narodno vedino v kranjskem zboru in k vegemu obialovati, da se se' nekateri narodnjaki odcepili in na svojo roko posto. pali, kajti v politiki je potrebna discipline, Kakor smo zvedeli gredo kranjski poslanci v dr^avni zbor, po klubovem sklepu pa ga zapuste*, kakor hitro pridejo na dnevni red direktne volitve. Namesto dr. Zarnika in Bude2a, pojdeta v drz\ zhor dr. Costa in Horak.
Zarad energi6noga poBtopanja slovanske ve$ine v kranjskem zbora ustavoverni listi Slovence nens-miljeno oStevajo in prav surovo napadajo, kakor ' hvalisajo na drugi strani Dalmatince, ker so se na tihem razfiti hrez adreso ali resoineye, kar slu2i' prvi na cast, druge pa ta hvala ohsodi pred slovan-skim svetom,
Proti sedanjemu sistomu so se tedaj izrekll ceski in moravski deklaranti, Poljski z adreso, Slovenci na Kranjskem z adreso, drugod z resolucijarai in interpellacijami, potem Tirolci s pasivnim upo-rom in se mnogo druzih manjfiiu nemfiko in slovanske narodnosti." Ustavoverci pomskega zbora so I sklenili, da ceski deklaranti zguhe svoje mandate, vsled cesar je razkacenost velika na tieskem. Kam vse to pelje, je lehko uganiti, k dobremu gotovo ne.
Na Pruskem je vendar vlada zmagala se svojo okrajno postavo,
Na Francoskem pa je vpostavnem aboru vedni propir, in monarhisti na vse kriplje intrigujojo Thiersn in republiki, vsled cesar je skoro gotovo, da bo Thiers razpustil parlament in razpisal novo volitve.
Vsem slovensktm ufitteljem,
prijateljem tmodnc Sole in sploh vsemrodoljtibonit'
Svojemu bliznjemu pomagati, je vaakega Sloveka najsvetejsa dolznost. Nas bli2nji v prvej vrsti pa jt ' nas mili narod slovenski; tedaj je tudi nafia poglavitna doUnoit, da ga prisr^no ljubimo, zanj skrbimo iu mu zvcsto pomagamo, kjerkoli je potreba in kjer koli more mo. Naj bolje pa narodu koristimo, ako mu odpiramo in pripravljamo pot do oitiiko " Za narodno omiko delati je tedaj prva dolznos't vaakega rodoljuba, posebno pa se sedaj, ko vse ti56i za neprestanim tirom „naprej!" Skrajni cas je, da res* no pomagamo dusnemu in materijalnemu razvitku na-sega milega narodna. Zelo zalostno bi bilo, ko bi nam tujec z novci vred odnesel tudi narodnost, in najvefa nesrec.i za nas bi bila, ko bi krepki nag narod hi-r.d in blizal se nevarni narodni bolezni.
Narodua omika in z omiko tudi materijalno bolj-§e blagostanje §iri in zagatovlja pa se le po dobrih narodnih solah. Srecen narod, ki ima dobte Sole!
Precej se je uze tudi pri nas po Slovenskem stori-lo za ljudske Sole; a mnogo, premnogo je tu §e nako-picenega dela, kterega zmagovati morejo edinolezdm* bene moci v uterjeni edinosti.
Ta misel naudaja^a je uze davno rodoljubne u^ite-lje ia solske prijatelje, in osnovali so bili v Idriji dm-stvo „Sola", ktero je imelo vazno in prelepo nalogo, da bi materijalno podpiralo domaie Sol-sivo. Da. bi so pa ta lepi namen mogel jse popolniSe izvrSevati, so prf letosnjem prvetn spldSnem zboru slovenskih ljudskih uciteljev zbiraiii udje „Sole" vLjub-ijani sklenili, da naj se to druitvo preieliv Lj ublja-i no, po okol&craah prenaredi tudi pravila, naj se ime-nuje: „Narodna Sola", in naj BerazSirja pa vsfth^ slovenskih pokrajinah.
Vlada je ta nova pravila sprejela, in zac5elo »eje
uze delovanje tega prekoristnega druStva. Slavni rodo*
; Ijubni Solski   dobrotniki  poslali si mu uze svoja lepa
' danla. Podlaga je tedaj   polozena, pravila nam kazejo
| pot, kako naj se izvrsuje prelepa svrha, narodni So-
| li in 7, njo narodu zdatno poiaoSii Solaje nez*-
na cvetica, ktera   potrebuje skrbne roke v oskrbljeva-
nje in prav dobrega   cujocega varstva, ter neprestanei
I podpore. Te   podpore   posamesni kraji dostikrat  ne-
morejo Soli  dajati;  pogostokrat pa^ manjka tU tudi
I pmve zavednosti. V vseh teh okoli§Linah bode drufitVo ¦
| „Narodna Sola" skrbeio, da bode malo^yloiSefle-*
|ga donarja prina§alo veliko obrestij.
Ganite se tedaj, mo^je ufiitelji in vrli rodoyubi,
ter pomagajte temu lepemu pjdetju I Ako v to druSt-
Vo pristopi vsaka  narodna Sola, vsalc narod en
I u6itel| ia vsak slovenski rodoljub,  bodo se
tudi na§e narodne Sole povzdignile ia dospele do tiste stopinje omike, katero so drugi narodi u*e dosegli, — in naroden obstanek je xagotavljen, kajti v sedanjji d*obi imajo prihodnost le omikani le kultuirni iiarodi. Tudi nas mili slovenski narod aiora ravno po dobri narudni soli povzdigruti t=e do svojega dusnega in telesnega bLtgostanja in vzjvati blagor, ki ga vzivajo u2e drugi narodi.
• Nabirajnto tedaj ude in vsakakor2ne darove pri vseh veselicah, shodih ia drugih prilikah, in kedor ne premora po goldinarjih, boda v§aj po soldih podpiral narodiio Solstvo, ki bode stoterni sad rodilo.
Podpisani odbor zacasno opravlja vsa druStvena opravila tako dolgo, da pristopi vee udov in se sklice obuni zbor, pri kt^iviM bode se volil nov odbor. Zgla-Sevanja k-piristopa'in denar spvejema zacasni drustva-w tajn;k in blagijn.k g M. Moe.nik, ueiteij v prvi mestni Soli pri sv, Jakobu v Ljubljani; drugo.1 pa sj bodo tudi poverjeniki naprosili, da bodo opravljali ta opravila.
Ufiitelji, in vi vsi Sdski svetovalci in rodo-ljubi, podvizajto se k dobri re5i - pristopajte k „Na-rodni Soli"; so zdr uieno mofijo bode se sezidalo kranno poslopje omike v slavo naSomu mile-mu narodu. Cas nepresfcan<> liiti, zgnba casa pa se no more nadomostiti. Porabimo dobo, v kteri zivirao, ter delajmo za omiko in blagor naSega naro-da, kjor koli je le priloznost!   Na| delo   tedaj!
Vse domacemu solstvu   prijazne  casnike prosimo, da blagovolijo ta poziv sprejeti v svoje predate. V Ljubljani, meseca uovembra 1872. Osnovalni odbor   drmtva „ Narodna Sola " : dr. Razlag, prvomestnik. M. Mocnik, A.  Propotnik, Fol. Stegnar, Iv. Tomsic, dr. Vosnjak: odborniki.
Eazne vesti.
(*m interpeiittcijo) Sastgosp, d.rLavric-a, Do-jak-a in Faganel-a zavoljo nadrta naroduo3tne postave sem pocbhSoeii izreci, do vlada ne more spozuati po-trebe naroduoatae postave za goriSko in gradiycansko grofijo, za to sedajuo postave in ustanovitve jemljejo kolikor je mogoSo ozira na doticne Ijudske pofreba.
<«oapo«i proreior PovSe) nazaaiija slovensk^mu obCinatvu, da jo vsled bolezui pvisiljen odloziti, tudi kmetijske poduOno shodo v Komnu, Divacl i'. Sezani do nedolocnega casa. Dnevni red ostane, kakor v pred-Stevilki nSoce.K Drugi devi za omenjene sbode se bodo o avojeni casu naznaniii. Te/.ko pa bodo zaceli shodi pied spomladjo, kar je skorc boljse glede obilne-ga udelezitva.
(Preiiraova besedn) Presirnovi eestitelji v Go-nci napravijo 29. t. m. v dvoraoi „pri zlati zvez-diu yeliko besedo v spomin nasega neumrocega pesni-ka. Nadejamo se, da se te velike narodue slovesnosti ne udeleze samo Sloveaci v Gorici, nego tndi odlicni rodo^jubi in vseh bliznj.h krajev nase domovine, kajti program, katerega priobcimo prihodojic, je prav zani-miv in vrsili ga bodo razen tukajsnje vojaske godbe in razen domacih pevcev tudi rodoljubi iz Ajdoscine, Vipave, Ljubljane in, kar posebno poadarjamo, sode-lovale bodo tudi gospe i gospodicine,
(Hmetijska druxba) goriska ima 19. t. ra. svoj pbLni zbor, pri katerem se bode volil nov predsednik. Citatelji naSi, ki so ob enem druzabniki naj ne zamude udeleziti se tega zbora.
(ma gorilki realki)   so pri   sprejemnem   izpitu
Samo dva dijaka ko nezrela za prvi razred  izpoznali.  !
Gg. ncitelji so pri tern uvazevali posebno to, da je po-  \
dudni jezik  nemski in da se mora  tedaj  pri dijakib,  f
ki pridejo iz narodnih ljudskih sol marsikaj spregledati,  S
dokler se sredoje Sole na narodni podlagi ne prenarede.  >
Tako je prav!            _________                                   !
Poslano.
Urednistvo „Gorzer Zeitung-ett se opravicuje, da nij moglo poro^ati o zadaji zborovi seji, ker nij dobilo dotidnega dnevnega reda; tozi ob enem, kakor bi mn dezelni urad ne bil hotel uljudno ustreci, kedar je vprasLalo-po dnevnih redih itd.
Podpisani, kateremu je cast de2. urada na sreu, mora na to javno odvrniti, da se je z omenjenim ured-nistvom gotovo boij postre^Ijivo ravnalo, kakor z vsakim drugim, ker so se ma dala vsa tista pojasnila, katera je zelelo takrat, kedar je bila pisar-nica delom preoblo2ena. Pri nas se dnevni tedi niti tiskajo, niti ne litografujejo, prepisavati jih Da nij bilo niti vsakrat toliko mogoce, da bi bil vsak gosp. pos-lanec svojega dobil. Pri nas nijso take razmere, kakor v veejib mestib in treba se zadovoliti s tern, kar je. Druga urednistva tudi nijso dobivala dnevnih redov Da dom, niti nijsot imela Bvojih poroSevalcev na klopi &ur-nalistov v zbornici, a so vendar o zborovih sejah red-
no porodala; zakaj ne bi moglo tega tudi urednistvo nGorzerce ?(t Vsaj imamo v de2. uradu sejne zapisni> ke, iz katerih se iebko posname vestno porocilo vsake seje in s temi zapisniki prav radt v^akemu postrezamo. N:«j upras i gosp. umdnik svoja kolega, Isoncevega in Gorizianovega ureduika ?
Posebmli privilegijev pa menda vendar n'jma slav-no uredn stvo BGorzer Zeitung-«tt ? .     V Gorici dne 12. dec. 1872.
fCrm»*t HIs*vztkr» dezelni nradnik.
Ustnicat iipravniiitvn.
PoUnifci do 31 dec- 13T2. G. Pipan J. v Skrbini f. 2.50; g; U. A. v Kobnrida f. 4.50; p. Grantar Janoz e KobarMq f. 4.50. Citalno tlrnstvo^na^Kvaikero f. 4.50; g.Marinic Ant. v Kviskcmf. 2.30; g. P\xsmt Jvan v Kvi§k:m f. 2.80;g.i[arinic Prance v Kviskcra f. 5.50; si, citalnicn v Kranji f. 4.10; SI. Sifcftlmea v Karonifea f. 2.— ; Kafe Evropa v Ljnl>lj»ni f. y.50; SI. citalnica v Ljutcmcrn f. 6.60; SI. cital. v Metliti f. 6.60; SI. cital. v Ormuzi f. 4..; SI. cital. v Ptaju f. 6.60; g. Bohra v Paxinu f. 1.50; SI. Hofcol] v Planini f. 5.30; SU dital. v Postojni f. 2.30; g. Bursa And. v Bihenberg f. 1.50; St. cital. v Bilienb. f, 1.20; g. Joief Pccenfco, kremar v Preseljah f. 6.60; g. Pavlica Joz. v Itibenb. f. 2.20; g. KerSevan Jnnez, podzupan v Bi-borg. f. 6.60 j g. Farlani 2iga v Bilienb. /. 2.30; g. Kodrid Janez v Miklavi f. 4.30; SI. cital. v Starera trgn f. 2.50; g. Abram A. v TupL f. .2.30; g. Xvokelj France v Goreuji Bianici f. 6.60; g. Mabnic Anton v Kobdilu f. 3.50; 'g. Pegan Janes v Gor. Branici f. 3.50; g. Fabian Janez v Gor. Branici f. 6.60; SI. eital. v Stanj f. 4.60; g. Orel Jak. v Ponikvah f. 2.62; g. MahniS Janez v Po-virju f. 2.30; g. lab Fer«l. v Dntovljab f. 2.30; g. Werii v Seiani f. 2.30; g. Macarol And. v Sv. Kri2u f. 4.60; g. Kos Janez v Sol-kana f. 4.50; g. Ostro^nik J. v Tribnsi f. 2.30; g. Kafol Andr. v Cepovanu f. 2.50; SI. 6ital. v Soli:, f. 5.30; g. Bcner Ferd. v Tom. f. 1.20.-
G. Vizin, podiapan v Lcki: Yam naznanjamo, da Vam svojega lista nikakor na vsilujemo in Vam ga tudi ne bomo ve5 posiljali, ker je „slovenska" posta v Solkanu na zadnji nam vrnen list zaplsala: „Verweigert die Annabme." Vsakako pa s tern se nijste placali, arapak pozivljamo Vas zadnjikrat, da nam pa-iljete dolznih f. 6.60; Va§ na<5in plaSila je gotovo enden. Inako veljatudi gospoda Mazi ua Breiini.— G, T. licit, na 0. VaL dopis je uZe stavljen, a morali smo ga cdlofiti za dane3, ker nam je prostora zmanjkalo.
*m
Lekarnica Pontoni-jeva p»i ZAMomm        I
v Bastelu, Gorici,                             !
Glavnazaloga vsakorsnih zunaujih zdra-( vil, zdravni§kih orodij iz guttaperebe, kil-| •nih prevez, mineralnih vodd.                          \
Edina zaloga pravega wPaglianovega| isirnpa* iz Florence, Mollove Seidliske stupe, \ melisovca iz Benedek; pravega stokvizevega^ olja od Dorsa za jetkove ljudi in belegaJ prsnega sirupa.                                               J
Restitucijonsfluid (lek) za konje proti | vsakterim izvinjeaju, zivinska zdravilna stupa^ v& konjo, vole in ovce.                                   \
\ Splob se dobo* prav dobri leki vsake \ vrste po nizki tarifni ceni.                            $
Glavni zastop
&'   ¦    „prve obLe zavarovalna banke
I „SLOVENUE" I
J«i    za Gorisko se sedezem v Gorici smo iz-    y^
T|!    ro5i!i gospodu                                             fff
^    Viktorju Dolencu,    B
||!                     uredniku   „Soce."                     Vv
t^        To naznanjamo vsem svojira p. n.    |f
j|l    zastopnikom na Goriikem, ker bodo od     I
i|i    slej spadali ? podroeje glavnega zastopa    ![
(»    v Gorici,* kakor tudi p. n. obfiinstvu,    »
j!j    katero Sell zavarovati se, ali izvedeti    (jK
i|i    natan^nejo informacijo.                               (if
^E          F Isjttbljani 30. novembra 177$,     |||
jlj                                   Ravnateljstvo         j&
m                                      banke Slovenije.        3E
Za praznike
v Paternolljevi hi§l
svojo zalogo razuega perila Ba gosp o d e {in gospe, posebno pa p o-z i m s k o blago, kakor f 1 a n o 1 o in kve^kane redi za oba spola po najnizji  ceni in obljubijo natan^no
Tudi imajo bogato z a 1 o g o raznih sivnih masin vseh sistem, kakor Whe-ler, Wilson, Gr over & Backer, Howe in zraven slisajogih ige 1, niti], svilonitij, olja i.t.d. ter po-pravljajo omenjene masine v najkraj§em casu.
V
poddru2:nica
^
%
Stajerske Eskomptne Banke
v Gorici,
eskomptuje menjice domace in imstanske in izdava nakaznice za kterokoli mesto domace in inostransko.
Na uplacila v zlatu se placujejo obresti od 4% proti 30 dnevn%nii odpovedu.
Prejemljejo se uhge nizke in visoke, zaCensi o^ 10 gold, v telbcl ra6un (conto corrente) z obrestimi od 5%, za katere nloge se bodo izdavale shranilen bukvice in vsak znesek bode do-nasal obresti od tistega dne, ko je bil uplacan.
Nadalje se izdavajo nakaznice na Uagajnico (Cassenscheine) donasajoCe 4% obresti, c*e nij odpovednega obroka, in 5% ce velja 10 dnevni odpovedni obrok.
Posojuje se denar proti zastavi vsakovrstnih urednostij.
Kuptijejo in prodajajo se vrednosti vsake vrstne, kakor obligacije dr^avne, privatne i. t. d. in take vrednosti se kupujejo po narocilu tudi za zatun tretjih osob, v katerem slu&ju mora naroiSnik podati primerno pa ne viso^io kavcijo,.                                                                     *
¦0
Izdavatelj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENEC. — Tiskar: PATERNOLLI f Gorici.