IMüttBO ia uppagoištvo: Maribor, Koroška ulica 6. „STRAŽA* uhaja v pooddjek, sredo in petek popoldne Rokopisi se oe vračajo. Z nrednifttvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon št. U3. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Baratali» lists : Celo leto . . »2 k Pol leto . . . ... 6 K Četrt teto.................. 3 K Mesečno..................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 51. Maribor, dne 7. maja 1913. Letnik V. „Sveta vojska“. Konečno ‘smo se zganili tudi mi Štajerci. Bil je že skrajni ,čas. Druge slovenske dežele so nas že prehitele in je protialkoholno gibanje drugod že veliko bolj napredovalo, kot pri nas. Ne smemo pami-sliti, da 'je drugod potreba večja in da stopamo mi v vrste protialkoholnih bojevnikov samo radi solidarnosti, ali radi lepšega. Ne, ne! Ce smo odkriti, moramo celo priznati, da je pri nas potreba še največja. Naš zeleni Štajer je bogato obdarjen z žlahtno vinsko kapljico, zato je naravno, da so pivske navade in pijančevalne zlorabe ravno pri nas zelo v-koreninjene ter nam vsekavajo hujše in težje rane, kakor si na prvi pogled mislimo. Razen tega imamo pri nas na Spodnjem Štajerskem nekaj šnopsarskih central, v prvi vrsti Ptuj, iz katerih se razliva duha in telo ubijajoči jeruš kot strup po lepi slovenski zemlji, dn da zajezimo to pogubonosno in smrdljivo povodenj, ne smemo štedi ti z našimi močmi. Ne storimo s tem samo odličnega človekoljubnega^ dela, ampak vršimo važno, narodno-obrambno misijo. Naš narodni obstoj je ogrožen. Ne padamo sicer po številu in tudi narodna zavest je vedno živejša in krepkejša, vendar nam grozi še velika nevarnost. Da je naša narodna bilanca aktivna, se moramo zahvaliti našemu jugu. Tam napredujemo presenetljivo, tukaj na naši severni meji pa ne. I talij a« se je ža izživel, in nima več posebnih agresivnih moči. Tisočletna zgodovina ga je izčrpala 'in pada sedaj iz nekdanjega vrhunca vedno globokejše v nižine. S tem narodnim nasprotnikom je zato boj lažji in vspešnejši. Ves drugačen je pa Nemec, Njegov razvoj) še 'ni tako star, njegova zgodovina mu še ni odvzela moči. Tudi dobiva od slovanskih sosedov vedno svežih sil, zato prekipeva življenjske energije in je njegova moč, ki je ravno sedaj na vrhuncu, skoro nevzdržna. Brezobzirni, nasilni Nemec ogrožava naš narodni obstoj res nevarno. Za usodo naše bodočnosti 'se bije boj, ki ga imamo tukaj na severu. Tukaj na Štajerskem in Koroškem se bo odločila naša prihod-njost. Ce tu pademo, potem smo izgubljeni, če tu zmagamo, potem je naš obstoj zasiguran. Zjmagali pa bomo samo, če bomo ostali duševno in 'telesno čili ter gospodarsko močni. Najhujši nasprotnik teh naših moči pa je alkohol. Alkohol razjeda /telo, u- bija duha in nas podi med berače. Ce bomo kot telesni pohabljenci in duševni bebci prišli na beraško palico, potem se Nemcu ne bomo več mogli staviti v bran in bo naša smrt zapečatena. Boj alkoholu, v prvi vrsti boj demonu žgajnju, je zato boj za naš narodni obstoj. Nekaj povsem naravnega je, da se vsak Slovenec, ki da kaj na svojo čast, udeležuje boja za naš narodni obstanek. Ravno tako naravno mora postati, da bo vsak pravi Slovenec v bojnih vršltah proti alkoholu. Zlasti mi Štajerci ,in Korošci moramo zamujeno popraviti in stopiti na čelo protialkoholnega gibanja. Gre se za nas in gre se začelo Slovenijo, za katero smo pa odgovorni mi. Upajmo, da se bomo sedaj, ko šmo se zdramili in storili prvi korak, zavedli te težke •odgovornosti in napeli vse sile, da bomo izvedli, sveto nalogo. Začetek v nedeljo je bil prav povoljen. Zbralo se je v mali dvorani Narodnega doma lepo število občinstva iz vseh slojev. Zlasti mjnogo je bilo mladine, Otvoril je zborovanje predsednik pripravljalnega odbora dr. Kovačič, ki je pozdravil zbrane ter naglasil potrebo in važnost „(Svete vojske.“ Po izvolitvi, predsedstva: dr. Kovačič predsednik, gospodična Stupica zapisnikarca, je predaval dr. Schwab iz Celja. V začetku je pozdravil navzoče 'v imenu spodnještajerskih slovenskih zdravnikov, ki z vso vnemo stoje na strani „Svete vojske.“ V svojem predavanju se je bavil s škodljivim vplivom alkohola na človeško telo. Zanimivemu govoru, ki je očrtal vse grozote morilca alkohola in je bil prepleten z mnogimi krepkimi vzgledrTiesleaSlo živahno pritrjevanje. Za tem je dr. Kovačič v prepričevalnih besedah govoril o alkoholu in mladini. Kazal je posebno na zle posledice, ki jih zapušča alkohol v duševnem in moralnem oziru ter svaril zlasti mladino pred alkoholom. Tudi ta govor je vzbudil glasno pritrjevanje. Med obema referatoma sta bili dve protialkoholni deklamaciji, ki sta vzbudile gromko pohvalo. Učenka krčevinske šole rŠut Marija je deklamirala „Kaj jaz vem?“, učenec ravno te šole Žnuderl Konrad pa: „Žalostno pesem“ iz leta 1848. Po kratkem odmoru, med katerim je pristopilo k novemu društvu zelo lepo število članov, je bil izvoljen odbor in sicer za predsednika dr. Kovačič, gdč. Stupica, ravn. Schreiner, dr. Arnejc in nadučitelj Jurko kot odborniki. Z zahvalo za številno udeležbo in s pozivom, da gre- mo krepko na delo, je kmalu nato zaključil dr. Kovačič ustanovni občni zbor. Dal Bog, da bi obrodil obilo sadov. Zborovanje so pismeno pozdravili: ravnatelj dr. Tominšek, župnik Selih, Matija Holc od Sv. Antona v Slov. gor. in Prihcjvljami. ; Crnagora zapusti Skader. Okupacija Albanije izostane. Kralj Nikola sporoča reuniji veleposlanikov, da Izroči Skader velesilam. — Politični položaj s tem razbremenjen. — Dogovori med Avstrijo in Italijo radi Albanije razbiti, zato ne pride do okupacije. — Essad-pažo se hoče mirnim potom pridobiti za provizorično albansko vlado. — Srbi zapustili Albanijo^ — Kennija veleposlanikov zboruje v četrtek. Ni moglo drugače priti: vse velesile so bile e-dine v tem, da mora postati Skader albanski, Crnagora je bila osamljena, zato ni kazalo drugega, kot da se je kralj Nikola, če prav s krvavečim srcem, uklonil. Spustiti se z Avstrijo v krvave boje, bi ,ne pomenilo nič drugega, kot pahniti sebe in celo Crno-goro v propast. Ce prav smo bili tedaj sigurni zmage z osamljeno Crnogoro, vendar se je odvalil) našim merodajnim in nemerodajnim politikom težak kamen od srca, ko so doznali vest, da se je kralj Nikola odločil zapustiti 'Skader. Ojbvarovali smo se s to re- ältyiiü- IZIlTSÄäma. flgComniL. — m-jkfvniiii žrterv^ razbremenil se pa je tudi še vedno zelo nevarni mednarodni položaj. Kralj Nikola je tedaj sporočil velesilam, da izroča usodo Skadra v njihove roke. Crnogorske čete bodo v bližnjih dneh zapustile Skader, ki ga bo zasedel detachement iz mednarodnega brodovjai in u-pravljal toliko časa, da bo imenovan albanski : vladar. Po nekaterih poročilih je poveljnik mednarodnega demonstracijskega brodovja že tìobil instrukcije za izkrcanje mednarodnega oddelka in črnogorske čete baje že zapuščajo Skader. Gotovo je, da bo o tej zadevi še razpravljala jutrišnja 'konferenca v Londonu. Posebno razveseljivo je, da je s skadrskim tv-prašanjem stopilo tudi albansko vprašanje korak bližje k rešitvi. V zadnjih, dneh se je bilo albansko v- PODLISTEK. Siromak ste. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) Pristav: Pučnik je bil mož tridesetih letih, zelo krepke postave, čednega obraza in na pancetu priučene hoje. Že koj prvi večer je pridobil jza-se moško družbo v tržki gostilni s svojim uljudnim, pa tudi zabavnim obnašanjem. Po par dneh pa je bil po običajni predstavi že znan tudi ženskemu spolu kot eleganten gospod, ki je imel za Vsako žensko stvarico prijazno besedo. Tudi na gospo doktorjevo je napravil ugoden vtis, nič mu ni imela oporekati, le brke pod nosom bi si bil moral novomodno pristriči. Tržka družba je oživela 'po njegovem prihodu. Začelo se je zopet poletno življenje veselic in plesov, ker gospod pristav je bil pevec tenorist in izboren plesalec. Gostilničar Mlačnik si je mel zadovoljno roke in bil mnenja: da bo še vsaki izmed treh hčera lahko primaknil par stotakov k že določeni doti, če bi le gospod adjunkt vsaj nekaj časa ostal V trgu. Vabili so ga v vse hiše; posebno mamke, ki so imele za možitev zrele hčere, so kar tekmovale, prekositi jedna drugo v Vljudnosti in postrežbi. Gospod pristav se je odzival vsem vabilom, pa posebno pogostni gost je bil pri doktorjevih. Vsi tržki gospodje so se brž zjedinili: da je 'njegovo oko obviselo na črnookem kebrčku — Eli. Sicer mladi, pa praktično misleči Eli je bil gospod Pučnik pogodu, posebno ker ni bil nikoli dolgočasen. je znal vedno kaj novega povedati, če mu je pa zmanjkalo govorniške krošnje, pa je povabil gospico h glasovirju in ob njenem spremljanju •tako mično zapel, da ga je prosila še za drugo kitico. Ko sta pa končala, mu je pogledala v oči in pri tem-le pogledu se je tako fino nasmehnil, da ni mogla celo noč pozabiti tega nasmehljaja. Marku je še sicer 'odgovarjala na pisma, pa tako bolj suho, brez ognja in se je vedno izgovarjala, da ne utegne in da jo mučita glavobol in nervoznost. Seveda, v prvi ljubezni plavajoči medicinec je verjel in še miloval revico, ki bi pač naj skrbno par žila na svoje nežno zdravje. Po dokončanih božičnihrplesih in veselicah pa je že celi trg govoril o zaročitvi gospoda adjunkta z Elo. Nevošljive matere in na cedilu ostale gospodične so se hudovale in našle na Eli marsikateri nedo-statek, ki doslej ni bil znan; ''gospodje pa so bili le mnenja, da je kebrček tudi praktičen. Marka o božičnih počitnicah ni bilo domov, — ker ni imel denarja; prosjačiti in izposojevati si pa se je sramoval. Porabil je prosti čas za študij; vendar njegovo srce je koprnelo po domu, posebno po Eli, ker je iz vedno bolj pojenjačih in suhih pisem zajemal — dvom. Bližal se je pust. Priprave za ples na pustni večer so se vršile v našem trgu; medicinec pa je prejel od doma brzojav; mati je na smrtni postelji in ga želi videti. Tresel se je, ko je prečita! brzojavko in iz ljubezni do matere je šel prvič prosjačit! Odpeljal se je domov in dva dni pred pustom je v dvomih in pobit korakal po cesti ob Sotli proti domu. Kako se je poprej vsikdar veselil, ko je kolt gimnazijec zavil v 'Sotlsko dolino, ki, dasi ozka, ima vendar nekjaj prikupljivega. To pot pa se mu je dozdevala pusta. Zanimala ga ni štajerska, ne hrvaška stran, korakal je nemo in tudi Iznancem je neprijazno odzdravljah Domači so ga sprejeli s solznimi očmi — tudi smrtno bleda mati ga je nekaj Ičasa srpo gledala; ko ga je pa spoznala, svojega! 'Marka, je omilila svoj pogled in s trudom ter presledki govorila: „Si — vendar — le (prišel, menila sem — da te — ne bo,“ Ni jej odgovoril, le solza mu je kanila iz očesa in se pocedila po materinem licu, ko jo je poljubil. Prisedel je k njej in jej stiskal ovenelo roko. Zazvonilo je v domačem zvoniku ,„Ave Marijo“, vstali so vsi, mlajša sestrica je molila naprej, pa tudi Marko je ginjeno odgovarjal, kakor že dolgo ne. Med molitvijo je mati upirala svoj motni pogled v sina in odleglo jej je, ker se je prepričala, da še sinko le ni pozabil na materino doto, na — Boga. Drugi dan je posetil stričeve; bil je prijazno sprejet. 'Zinka in Marica sta ga kar preobkjadali z uljudnostmi in ga prosili pomoči pri očetu za jutraj-šnji pustni ples v trgu. Vendar to pot se je sicer vsemogočni Marko opekel pri stricu,, ki se je z vso odločnostjo protivil, da na pust ne dovoli, ker se pleše čez polnoč in pepelnica je — svet dan. Zinka in Marica sta jokali; Marku sicer ni bilo za ples, dasi se ga je bil naučil na Dunaju; pa z Elo, z izvoljenko, bi se bil rad sestal baš na plesišču. Materi je drugi, pustni dan postalo huje, celo predpoldne je Marko presedel ob njeni strani. Ni mogla več govoriti, le za roko ga je Še tu in tam prijela. Kazalci stenske ure so kazali na Štiri popoldne, materi je odleglo, pa tudi Marku; rekel je, da gre k sestričevim, lagal je prvič materi, šel je na — ples. Pri vratih se je še enkrat 'ozrl, srečalo ga je materino oko, ki ga je tako milo in proseče pogledalo; premagal pa je ta slednji pogled — šel je, (Konec prih.) prašanje tako poostrilo, da je bilo postalo aktuelnej-še kot skadrsko. Zdelo se je, da je Albanija že razdeljena med Italijo in Avstrijo in vsak čas se je že pričakovalo okupacije. iTa okupacija bi pa lahko bila postala usodepolna za monarhijo in svetovpi mir, zato moramo z zadovoljstvom beležiti, da sp se razdrli dogovori med nami in Italijo ter ne bo prišlo do okupacije. Z okupacijo avtonomne Albanije bi se bil razdor med tripelentento )in trozvezo zopet povečal, in kdo ve, do kakšnih komplikacij bi bilo znalo priti. V drugi vrsti bi pa okupacija južne Albanije po Italiji imela za nas najbrže težke posledice. Adrija bi za Avstrijo ne bila več široka pot v svet, ampak mare clusum. Zdi se, da je 'ravno ta pomislek v prvi vrsti povzročil, da je že skoro perfektno sklenjena okupacija padla v vodo. Ko je stopila Essad pa-šova akcija 'nenadoma v ospredje in je Avstrija izjavila, da hoče napraviti tudi v Albaniji red, se ji je takoj pridružila ljubosumna Italija. Slišati pa ni hotela Italija nič o kaki akcijj proti Crnigori, ampak samo proti južni Albaniji. In Avstrija je šla na lim. Prepustila je Italiji prosto roko v južni Albaniji. Iz Italije je pa zadonel val veselja. Valono, to zaželjeno jabolko, ji je vrgla Avstrija v naročje. Se ne dolgo tega, je Avstrija Italiji energično prepovedala vsako akcijo ob albanski obali, sedaj pa 'jo pokliče sama. To veselje v Italiji in mnogi svareči glasovi v Avstriji so streznili vodilne kroge. Sicer so razni listi hiteli zatrjevati, da ožina Otranto—Valona za nas ni nobenega posebnega pomena, toda verjel tega ni nihče. Valona je še vedno ključ do Adrije. Navdušenje za ekspedicijo v Albanijo se je zato na mah ohladilo in že se trudi vse nemško časopisje dokazati, da je mirnaj rešitev: najboljša in najbolj u-mestna. Že se glasi, da skuša naša vlada doseči Sporazum med Essad pašo, ki je zopet prišel v milost, in provizorično albansko vlado. Italiji ta reti-rada Avstrije seveda ni po volji in se tam navdušenje za okupacijo še vedno ni poleglo. Italijani že vedo zakaj. Crnagora se umakne. Iz Cetinja poročajo z dne 5. t. m.: Poslaniki tripelentente so včeraj storili skupen korak pri kralju Nikolaju, naj Skader takoj zapusti, da se prepreči separatna akcija Avstro-Olgrske. Ob enem so izjavili, da bodo z vso odločnostjo nastopili za to, da dobi Crnagora primerne teritorijalne in finajocijelne kompenzacije. Italijanski poslanik baron Siquitti je storil nato posebno demaršo in je Crnigori nujno svetoval, naj se podvrže sklepu velesil. Ruski poslanik Giers je kralju prinesel posebno pismo cara Nikolaja. Nato je sklical Nikita kronski svet, ki je bil baje buren. ; Tudi Srbija in Bolgarija sta svetovan K oujenijlvùsll. ItruusK.1 svet je i.alu »Xlcuil, da. se Skader zapusti. Tozadevno netto izroči črnogorski delegat Popovič reuniji poslajnikov v Londonu, ki bo to črnogorsko noto posameznim kabinetom sporočila. Drugo poročilo iz Cetinja pravi: Kralj se je odločil, brezpogojno predati Skader/ še le po silno utrudljivih intervencijah tripelentente, ki so obljubile podpirati črnogorske zahteve po teritorijalnih in finančnih kompenzacijah. Italijanski poslanik se je trudil v imenu italijanskega kralja in kraljice, katera poslednja je pisala očetu pismo, da naj se ukloni v interesu celega srbskega naroda. Konečno sta svetovala isto tudi srbski in bolgarski poslapik. Se pred kronskim svetom je imel prestolonaslednik dolgo konferenco z nemškim poslanikom. Seja kronskega sveta je bila silno burna. Ministrski predsednik Martinovič je protestiral proti predaji in ker je bila predaja sklenjena, je podalo ministrstvo demisijo. — Bodoči črnogorski ministrski predsednik je Mijuš-kovič. Iz Budimpešte dne S. maja: Ministrski pred- sednik Lukacs je v današnji seji poslaniške zbornice sporočil: Vlada je dobila obvestilo izredne važ- nosti. Naš poslanik na Cetinju,, baron Giesl, nam sporoča, da je Crnagora yelesile obvestila, da Skader brezpogojno zapusti. To je razveseljujoč vspeh odločnih korakov, ki jih je v tej zadevi ukrenila monarhija. Jaz imam čast izjaviti, da bo monarhija z isto odločnostjo zahtevala, da se izpraznitev Skadra dejansko takoj izvrši. (Eljen-klici.) * * * Uradno se poroča iz Cetinja: Skadrska kriza je rešena, v smislu zahteve velesil. Crnagora je uvidela, da ji grozi nasilna akcija velesil, v kateri bi čisto gotovo podlegla. V očigled tej kritični situaciji je kralj sklenil izročiti Skader velesilam. Kralj se je odločil k temu koraku v zadnjem trenutku. Sicer je to za črnogorsko deželo in narod velika žrtev, (do katere pa je moralo priti, ker je v nevarnosti neodvisnost Crnegore. Kralj se je pri tem svojem koraku oziral tudi na želje zaveznikov. Preteklo noč (dne 4. t. m.) je s posredovanjem angleškega poslanika poslal siru Greyju pismo, v katerem izjavlja: „Moja vlada je v zadnji noti dne 30. aprila natančno navedla razloge, zakaj ije tako odločno vs-trajala na stališču, da mora ostati Skader v črnogorskih rokah. K temu je bila po principu pravičnosti tudi opravičena. Še enkrat ‘naznanim narodu svojo po zgodovini in osvojitvi posvečeno, pravico Moje dostojanstvo in dostojanstvo mojega naroda mi ne dovoljujeta, da bi se vdal kaki izolirani akciji. Vsled tega izročam usodo Skadra v roke evropskih velesil." Crnagora — mirna. Cetinje, dne 6. maja. Vest o opustitvi Skadra je prebivalstvo z mirno resignacijo sprejelo in kakšno nezadovoljstvo proti kralju se celo ni pojavilo. Včeraj je ljudstvo kralja pred konakom, kakor vselej, z aklamacijami sprejelo in v pogovoru s posamezniki 'se je kralj prepričal, da so mu vsi slej-koprej vdani in da sklepa glede Skadra ne kritiku-jejo. Tudi armada spričo nuje dejstev sklepu splošno pritrja ter se celo radikalni elementi ne oglašajo. 'Seveda zahteva ljudstvo za svoje težke žrtve odškodnine. Večji del čet se je odpustil domov k poljskemu delu. Kralj je izdal dnevno povelje, v katerem slavi junaštvo armade, se spominja padlih in se vojakom zahvaljuje za njihovo požrtvovalno vedenje. Pondeljkova seja v Londona. Iz Londona poročajo: Veleposlaniška reunija se je sestala ob treh popoldne k seji. Dopoldne so si poslaniki izmenjavali obiske, nekateri so se zglasili tudi v zunanjem ministrstvu, Seja je trajala do 5.30 popoldne, nakar je bila odgodena do četrtka. Ob 6. uri zvečer je dobil poročevalec Reuterjevega urada sledeče uradno poročilo angleškega zunanjega ministrstva: „/Sklep kralja Nikole, izročiti Skader velesilam, vzbuja veliko zadovoljstvo. Velesile se bodo sedaj le še pogajale glede odredb, ki so potrebne za Skader.“ ♦ * "I • Drugo poročilo pravi: Velesile so vzele Sklep Crnegore, da Skader zapusti, na znanje. Konferenca se bo sedaj pečala z odločitvijo časa in načina, kako naj Crnagora Skader izroči velesilam. Stavil se je predlog, naj prevzamejo upravo Skadra častniki mednarodnega blokadskega bro-dovja. Grey je nato opomnil, da je reunija poslanikov v svoji prvi seji 'decembra, meseca določila načela u-stavnega statuta za Albanijo in poverila Avstriji in Italiji nalog, da ga podrobno izdelate. Statut predložita Avstrija in Italija v prihodnji seji. Grey je poslanikom predložil tudi načrt preliminarnega miru med Turčijo in Balkansko zvezo. Po seji je nek diplomat izjavil, da se v konferenci vprašanje 'oborožene akcije Avstrije in Italije v Albaniji ni sporožilo. Greyjev predlog, naj se prihodnji konferenci predloži ustavni statut Albanije, se smatra za mig, da velesile smatrajo Albanijo kakor stvar, ki spada v kompetenco *,vseh. PrilioHnja. seja se vrši v četrtek. Položaj — razbremenjen. B e r o 1 i n, dne 6. maja. V tukajšnjih merodajnih krogih so od včerajšnje konference veleposlanikov prepričani, da. se je poliftični položaj bistveno zboljšal in upajo, da se bodo mirnim potom rešila vsa pereča vprašanja, če ne bo prišlo do kakih nepričakovanih dogodkov. Glede kompenzacije kralju Nikoli vstrajajo tukaj ha istem stališču, kakor na Dunaju, da je izključena regulacijo) severno-alban-ske meje v prid Crnigori in da zamorejo priti v poštev le finančne kompenzacije. Albanija. Dunaj, dge 6. maja. S predajoJSkadra velesilam je rešen del albanskega, programa. Šlo se bo sedaj samo še za določitev južnih mej 'bodoče albanske države, nalogo, ki jo bo i imela reunija veleposlanikov v Londonu, in za določitev statuta za Albanijo. Da se popolnoma in dejanski reši ta programi, je v interesu obeh v Albaniji zainteresiranih yeìesil, Avstrije in Italije. Kakšna sredstva bodo pri tem prišla v poštev, se za sedaj še ne da Vloločiti. Nikakor pa ista ne bodo služila drugim, namenom, kakor onemu, napraviti iz Albanije državo, ki bo mogla živeti. Ce bi zamogla le vojaška sila napraviti red v Albaniji, se bo ista tudi v 'interesu 'Albanije izvedla. Zdi se pa, da bo možna pacifikacija Albanije brez vsakega vpliva. Ni potrjeno, da bi se bil proglasil Essad paša za kneza albanskega, pač pa je res, da si prizadeva ohraniti red v Albaniji in se pogaja s provizorično albansko vlado. Avstrija in Italija si prizadevata, doseči sporazum, ki bi omogočil, da bi Essad paša obrnil svoje odlične moči v prid Albanije. Srbi so zapustili Albanijo, če ne že popolnoma, vendar je zapuščanje v polnem teku. Na ta način bi bilo samo ob sebi rešeno albansko vprašanje brez krvoprelitja in brez uporabe tujih vojaških sil. Essad paša in provizorična vlada. Dunajska poluradna „Allgemeine Zeitung“ piše: Ce se potrdi naziranje, da Essad paša ni v nobenem dogovoru s Crnogoro in Srbijo, potem bi bilo popolnoma naravno, če bi stremila Avstrija za; tem, da bi dovedla do skupnega delovanja Essad pašo in provizorično 'albansko vlado. Bilo bi le koristno, če bi se dalo zasigurati provizorični albanski vladi podporo tako važnega činitelja., kot je Essad paša. Prizadevanje Avstrije bo stremilo le za tem, da pride do kooperacije (med provizorično albajnsko vlado in Essad pašo. Intervencija Avstrije in Italije. R i m, dne 6. maja. V diplomatlčnih krogih se o skupni akciji Italije in Avstrije z ozirom na Alba- nijo zatrjuje, da bi imela ta le tedaj bojni značaj, če bi Essad paša imel res namen, progjasiti se za gospodarja Albanije. Ce se pa to ne zgodi, se bo kooperativna akcija obeh velesil omejila samo na jed-nakoštevilno vojaško četo, ki bi naj vzdrževala v Albaniji red. Med tem časom bi pa se naj uvedlo iz domačinov rekrutirano orožništvo. iVrhu tega si pa bosta obe velesili prizadevali, da napravita takšno novo Albanijo, ki bi mogla živeti in se razvijati. Da ne misli niti Avstrija, niti Italija na 'razdelitev Albanije, äli določitev interesnih sfer, je v Rimu, kakor tudi na Dlunaju na brezdvomni (načini določeno. „Frankfurter Nachrichten“ poročajo: ‘Z ozirom na situacijo bo odpadla intervencija obeh (Avstrije in Italije) držav. Sedaj se bodo med velesilami pričela pogajanja y svrho določitve mej in statuta za Albanijo. Kar se tiče bodočega albanskega! vladarja, je več težkoč. V Rimu si ne žele katolika in najbrže bo postavljen kak protestant bodisi Šved ali Nemec za regenta. Italijansko veselje. Italijanski listi izražajo odkrito veselje, da je Avstro-Ogrska baje sama ponudila Italiji južno Albanijo. Ce tudi bi se skadrsko vprašanje rešilo mirno, ima po mnenju listov zdaj Italija prosto roko v južni Albaniji. .Italiji je, tako pišejo, zagotovljena Valona, strategični ključ do Adrije. ki pomeni gospodstvo, kdo sme iz Adrije in vanjo. Kralj Nikita — naveličal vladanja? Belgrad, dne 6. majnika. Listi javljajo: Kralj Nikita je v pismu naznanil kralju Petru, da se je vsled nevspehov Crnegore v skadrskem vprašanju odločil, da odstopi. Kralj Peter ga je nato pa nujno prosil, naj ne stori tega koraka. Načrt mirovne pogodbe. London, dne 6. maja. Mirovna pogodba, ki jo je izdelala Anglija, ima v bistvu sledeče besedilo: Med otomansko državo in balkainskimi državami je nastal zopet mir 'pod sledečimi pogoji: 1. Turčija odstopi zaveznikom celo ozemlje zahodno od Enos. 2. Vsa Albanijo zadevajoča vprašanja, nadalje usodo Egejskih otokov ter gore Atos rešijo velesile. 3. Vsa financijelna in gospodarska vprašanja bo rešila konferenca v Parizu. Upanje je, da bo v Londonu podpisana mirovna pogodba že tekom Itega tedna. Palič. Iz Cetinja poročajo: Dne 29. aprila je avstro-ogrski poslanik na Cetinju izročil Crnigori noto, v kateri AVstro-Ofgrska zahteva, da se patru Paliču postavi spomlinski križ, in na mestu, kjer je bil ubit, katoliška kapela;) bla-goslovljenju mora prisostvovati črnogorski minister, ali general. Onim Albanoem, ki so prestopili v pravoslavje, se mora dovoliti vrnitev v katoliško cerkev. Dalje se mora katoličanom dovoliti izseljevanje v pokrajine bodoče Albanije in Srbije, ki postopa s katoličani pravičneje. Crnogorska vlada je na to noto odgovorila dne 30. aprila, da o tej stvari še ni dobila poročila od črnogorske komisije ; kar §e tiče katoličanov, se jim bo dovolilo vse, kar ne bo v navskrižju s prestižem Crnegore, Preko Londona se pa poroča, da je Crnagora odklonila avstrijsko zahtevo, da naj napravi patru Paliču nagroben spomenik in naj pošlje k pogrebu častno stotnijo. Po najnovejših vesteh larn maino kopališše I OPII%6 na Kranjskem. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja dolenjske železnice Straža-^Toplice. Äkratov vrelec 38 stopinj C., ki daje vsak dan čez 80.000' hektolitrov radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem. Izredno vspešno 'proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. .Velika kopališča, posebne in močvirne: kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolioa- Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 79 IVAN TEMERL stavbeni in strojni ključavničar, Msribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba. Velika narodna trgovina Kar°!Vanič, Celie Narodni dom priporoča bogato zalogo manufaktur ” nega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladne obleke po zelo znižani ceni! ^ Ostanki pod lastno ceno. Postrežba točna in solidna I Vsorci nn razpolago. Ä________________________1 FTiskarna sv. Cirila v Mariboru Opremljen« z naj bolj II ml ««roji, « iMtnlm električnim obratom, naj novejšimi črkami In čednimi obrobki, sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t časnike, knjige, brošure, stenske In drage koledarje. Za vlč. žnpniiske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, Za krčmarje in prireditelje veselio : jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavna občinske. Šolske In plesne^rede, vstopnice, različne napise itd. ^ Za posameznike: vizitke, naslovnice, porodnice, e : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potr- parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. druge urade dila itd. Za obrtnike In trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, _ Ä Ä • . .____ zadrege in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske OOOOO vS3. naročila S6 1ZVTŠ1JO CeUO lil točno, zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drago. 00000 I Spodnještajerska, ljudska posojilnica v Mariboru * rtgljtrovan» zadruga z itaomajtne zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/,°/. S roti tri mesečni odpovedi po 48/.,,/o- Obresti se pripisujejo kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da ki se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so poštno hranilne položnice na razpolago (iek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila dajejo le članom in Bicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/oi na vknjižbo sploh po 574%> n» vknjižbo in poroštvo po 58/t% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame poboj Unica v svojo last proti povrnitve gotovih stroikov, ki pa nikdar ne presegajo 7 E. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Upadne upe so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemSi praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila, se in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.