* it-.tj) ? CrCK> * I czeOct-n rzv-<-mik hjnpc*? 1'red prva p4i|.wo --t- rti^-i-rnr.ii V rm tflrii to* jm p if ~p p i AHA, REGISTRACIJA. ZAKAJ ŽE? * Ker dobiš svoj OSEBNI PROFIL, v katerem se shranijo vse tvoje objavljene fotke/videi, komentarji in ocene, tako da imaš pregled nad zgodovino tvojih aktivnosti na spletni strani. * Ker lahko v svojem profilu AŽURIRAŠ SVOJE PODATKE iz prijavnice, ki si jo izpolnil ob nakupu kartice - npr. če se preseliš, spremeniš telefonsko številko ali če želiš revijo prejemati na drug, začasni naslov... To je še posebej pomembno, da te lahko kontaktiramo, če npr. najdemo tvojo izgubljeno kartico, in da lahko prejemaš na dom brezplačno revijo 26! (samo imetniki kartic EURO<26) ter druga sporočila s koristnimi in zanimivimi informacijami o dogodkih, projektih, natečajih in popustih. Ker lahko sodeluješ v SPLETNIH NAGRADNIH IGRAH/NATEČAJIH. Ker lahko OBJAVIŠ SVOJE FOTKE/VIDEE v galeriji. * Ker lahko KOMENTIRAŠ/OCENJUJEŠ POPUSTE (samo za imetnike kartic EURO<26) in POVEZAVE. Ker se lahko NAROČIŠ NA E-NOVICE. * Ker se lahko NAROČIŠ NA E-MAIL ALARME (samo za imetnike kartic EURO<26) - prvi boš izvedel za kak poseben natečaj, projekt, dogodek. * In ker sledi še kakšno PRESENEČENJE ... (samo za imetnike EURO<26). Ko ti kartica poteče, še vedno lahko sodeluješ na naši spletni strani, tako da objavljaš in komentiraš fotke/videe ali se naročiš na e-novice. Ostale prednosti prijave pa lahko koristijo samo imetniki kartic EURO<26, ki se jim lahko pridružiš tudi ti, takoj ko obnoviš veljavnost kartice. In to je »vsa znanost«, ki jo potrebuješ za surfanje po www.euro26.si. Veliko užitkov ob surfanju! S KOLESOM LAHKO POTUJEŠ TUDI V TUJINO, IN SICER Z DIREKTNIMI VLAKI V VSE SOSEDNJE DRŽAVE, PREVOZ KOLES Z VLAKOM PA JE MOŽEN TUDI V DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH. PREVOZ JE CENEJŠI NA DNEVNIH POTOVANJIH V NOTRANJEM PROMETU POSAMEZNIH DRŽAV TER DRAŽJI NA VLAKIH V MEDNARODNEM PROMETU. Preden se odločiš za potovanje »kolo&vlak«, je dobro vedeti nekaj o pravilih prevoza spremljanih koles: ■k potnik mora potovati z istim vlakom kot kolo ir potnik lahko v prevoz preda največ eno kolo -k potnik kolo sam naloži, pazi nanj med prevozom in ga sam tudi razloži ■k v Sloveniji morajo skupine več kakor 10 kolesarjev prijaviti potovanje na odhodni železniški postaji najpozneje 8 dni pred prevozom pri prehodih državnih mej s Hrvaško moraš biti obvezno prisoten pri svojem kolesu zaradi carine HRVAŠKA Od 4. junija do 27. avgusta je za potovanje v smeri Dalmacije možen prevoz koles z vlakom do REKE (iz Ljubljane ob 14.55) in nadaljevanje poti z ladjo do Splita oziroma do otokov (informacije o ladijskem voznem redu na www.jadrolinija.hr). Možna destinacija s kolesom na vlaku je tudi PULJ (iz Ljubljane ob 7.10) - od 24. junija do 27. avgusta. Na ta način pa lahko potuješ tudi v ZAGREB (iz Ljubljane ob 13.20) - prevoz koles je možen od 1 .maja do 2. oktobra. Cene vozovnic so še posebej ugodne če potuješ v skupini najmanj 6 oseb ali več. Pri potovanju na Reko lahko koristiš tudi »kopalni popust«, najceneje pa potuješ na Hrvaško z mladinsko kartico SŽ-EURO<26 (www.euro26.si). Cena za prevoz spremljanega kolesa iz Slovenije na Hrvaško in obratno znaša 1.198 tolarjev ali 5 evrov v eno smer, ne glede na razdaljo. AVSTRIJA DUNAJ lahko obiščeš z vlakom, s seboj pa lahko vzameš tudi kolo in si morda kar s kolesom ogledaš znamenitost. Z vlakom IC 150 (iz Ljubljane ob 15.50) je prevoz koles možen celo leto vsak dan. Cenovno ugodne ponudbe za povratna potovanja do Dunaja so: City Star International (upoštevati je potrebno časovne omejitve v povratku), SparSchiene (samo 13.900 tolarjev oziroma 58 evrov za povratno potovanje) ter skupinska vozovnica s 50 % popustom, če potuje 10 ali več oseb. Od 28. aprila do 23. septembra je možen prevoz koles do BELJAKA (iz Ljubljane ob 8.05), ki s svojo čudovito okolico vabi kolesarje na krajše ture. Za povratna potovanja je cenovno najugodnejša ponudba Regio AS. V Avstriji je spremljana kolesa mogoče prevažati na večini vlakov (bodisi v posebnem kolesarskem vagonu ali na za kolesa določenem prostoru). Mogoč je tudi prevoz spremljanih koles z maloobmejnimi potniškimi vlaki med Jesenicami in Beljakom, Mariborom in Špiljem ter Mariborom in Pliberkom. Cena za prevoz kolesa na vlaku iz Slovenije v Avstrijo je 1.198 tolarjev, kar znaša 5 evrov, cena na poti iz Avstrije v Slovenijo pa znaša 2.876 tolarjev oziroma 12 evrov. II iml ■ ~ m k m ZAV O TP 2M ITALIJA V Italijo je prevoz koles možen z direktnim vlakom Goldoni EC52/53 (iz Ljubljane ob 16.16), ki od 2. maja do 3. oktobra vozi med Ljubljano in BENETKAMI, mesto s številnimi znamenitostmi, izjemno lepoto in pestro zgodovino. Lahko se nameniš s kolesom odkrivat mesto ali pa izkoristiš to destinacijo za izhodišče nadaljevanja poti po Italiji. Po ponudbi Smart Price lahko iz Ljubljane v Benetke potuješ že za samo 3.595 tolarjev ali 15 evrov vendar je število vozovnic po tako izjemni ceni omejeno. Cena prevoza spremljanega kolesa iz Slovenije v Italijo znaša 1.198 tolarjev oziroma 5 evrov, iz Italije v Slovenijo pa 2.396 tolarjev oziroma 10 evrov ne glede na razdaljo. V Italiji je prevoz koles možen na večini vlakov. MADŽARSKA Madžarska s svojimi zgodovinskimi in naravnimi znamenit ostmi,temperamentom prebivalstva in odlično madžarsko kuhinjo daje Evropi edinstven pečat. Na Madžarskem je prevoz spremljanih koles mogoč z vlaki, ki so v voznih redih madžarskega prevoznika MAV posebej označeni. Če potuješ z vlakom iz Slovenije na Madžarsko ali obratno, je cena za prevoz spremljanega kolesa ne glede na razdaljo 1.198 tolarjev oziroma 5 evrov v eno smer. Prevoz spremljanih koles je od 1. maja do 1. oktobra mogoč na vlakih: ■k Citadela IC 247 (iz Ljubljane ob 7.40) - vozi preko mejnega prehoda Hodoš cena povratne vozovnice je najugodnejša po ponudbi Budapest Spezial in sicer samo 9.346 tolarjev oziroma 39 evrov. ■k Goldoni EC 52/53 (iz Ljubljane ob 13.20) - cena povratnega potovanja preko Zagreba v Budimpešto je najugodnejša, če potujete v skupini 6 oseb ali več. LEJ Y/v HM V v' v; riS Možnosti za potovanja s kolesom na vlaku je torej veliko. Podrobnejše informacije poišči na: www.slo-zeleznice.si/sl/mednarodni_promet/kolo_in_vlak Z VLAKOM NA OKTOBERFEST V Münchnu, glavnem mestu Bavarske, bo tudi letos v času od 16. septembra do 3. oktobra potekal Oktoberfest. Praznik »piva in klobas« vsako leto obišče več kot 6 milijonov ljudi in spije kar približno 5 milijonov litrov piva. In kako v München? Najvarneje in seveda najudobneje pa tudi poceni je potovati z vlakom. Odhod vlaka iz Ljubljane je ob 10.10 ali ob 16.00. Lahko pa potuješ tudi ponoči (iz Ljubljane ob 23.42). Tudi za vrnitev v Ljubljano so na voljo 3 vlaki na dan. Cena povratne vozovnice po ponudbi »München Spezial« znaša samo 15.816 tolarjev, to je 66 evrov za potovanje v 2. razredu. Ponoči lahko potuješ s spalnikom oz. ležalnikom (za doplačilo). www.slo-zeleznice.si INFO: ZELEZNISKE POSTAJE WWW.SLO-ZELEZNICE.SIPOTNiKJNFO@SLO-ZELEZNiCE.Si planetevropa jesen 2006 (A i ■ A i ■ A t- Sarajevu je ta lokal dobil ime Rock Teatar, ki se je obdržalo do danes. Marquee je v Sarajevu sinonim za Rock n Roll že od 1996, hkrati pa je to lokal, kamor lahko greš, ko je vse ostalo v centru že zaprto. Ljubitelji dobre stare rock glasbe, pa tudi drugih glasbenih žanrov, so v kavarni vedno dobrodošli, še posebej na koncertih v živo. Vsak bo našel nekaj zase, pa naj bo to vsakdanja rock ali pa jazz glasba. V centru Coloseum (www.coloseum-club.com) se vsak večer kaj dogaja: nastopi skupin, prezentacije vina in kozmetike, frizerski festival, modne revije, nagradne igre, v ambientu bara Bacchus pa se lahko s prijatelji sprostiš. Caffe Bar Opera se nahaja v centru mesta nasproti narodnega gledališča. To je mesto, kjer se zbirajo vsi, od mladih do malo starejših generacij, v glavnem iz kulturno-umetniškega življenja Sarajeva. Drugače rečeno, tukaj lahko srečate tudi ljudi iz starejše garde glasbenikov. Klub TITO (www.caffetito.ba) je odličen lokal tako podnevi za kavo kot ponoči za zabavo. Čar tega kluba je njegova notranjost, ki je popolnoma prekrita s slikami, knjigami in drugimi predmeti Josipa Broza Tita. Central Cafe (www.centralcafe.co.ba) se nahaja v bližini katedrale in je eden najatraktivnejših lokalov v Sarajevu. Poleg letnega vrta ima še dve nadstropji in nočni bar. Poleg redne dnevne ponudbe nudi raznovrsten nočni program kot npr. coctail partiji, promocije, disco nights ... Club Hemingway je prav tako prijeten lokal za nočno zabavo. SARAJEVO JE MESTO, V KATEREM SE TUJCI POČUTIJO KOT DOMA. NITI ŠIRITEV MESTA Z IZGRADNJO VISOKIH NEBOTIČNIKOV NI MOGLA VZETI ŠARMA ŠTEVILNIM KAFIČEM IN VEČNI TRADICIJI GOSTOLJUBJA. KLJUB TEMU DA JE SARAJEVO GLAVNO MESTO S HITRIM, DINAMIČNIM UTRIPOM, KI GA PRINAŠA SODOBNO ŽIVLJENJE, JE OHRANIL EDINSTVENO ATMOSFERO, KI SE VAM ZAVLEČE POD KOŽO. TO MESTO SIMBOLIZIRA STOLETJA STAR BOJ PROTI MOČNIM VPLIVOM Z VSEH STRANI, OBENEM PANAJBOLJŠE OD TEH VPLIVOV VDOLOČENI MERI SPREJEMA IN JIH ZDRUŽUJE V ENO OD NAJRAZNOVRSTNEJŠIH KULTUR V EVROPI. SAMO NEKAJ MEST NA ZEMELJSKI KROGLI SE LAHKO POHVALI TAKO S KATOLIŠKO IN PRAVOSLAVNO CERKVIJO, KOT TUDI Z DŽAMIJO IN SINAGOGO, KI SO MED SEBOJ ODDALJENE SAMO NEKAJ KORAKOV. Music Club Sloga (www.mcsloga.com) je bil ponovno odprt decembra 2001 s ciljem, da povrne rock na pot stare slave, ko je bilo Sarajevo eno najmočnejših rock centrov v okolici. Sloga je legendarno mesto, ki ga poznajo kot prvo stopnico vseh BiH glasbenikov. V vroči atmosferi se glasbeni nastopi še izvajajo vsak dan, in kar je še bolj pomembno, klub se nahaja v samem centru mesta. Žal pa je klub v poletnem času zaprt. City Pub (www.citypub.co.ba) v centru mesta promovira zabavno življenje in kulturo v Sarajevu s svojo "Malo otvoreno kulturno sceno". Vsak teden nastopa druga glasbena skupina ali pa se izvajajo kabaretske in gledališke predstave. City pub je lokal, na katerega lahko računaš 365 dni v letu, odprt je vsako noč do zgodnjih jutranjih ur. Že več kot 12 let Club Bock (www.bock.ba) v centru uspeva kot kultno mesto. Skozi programske in projektne aktivnosti je klub gostil spoštljivo število umetnikov. Organiziranih je bilo več kot tisoč koncertov, promocij, predstav in ostalih oblik umetniškega izražanja. Med mladimi je bolj poznan kot FIS. Če v Evropi obstaja mesto, ki brez težav združuje vzhod in zahod, potem je to Sarajevo. Tukaj se je Bizantinsko in Otomansko kraljestvo vzhoda prelivalo v Rimsko, Beneško in Avstroogrsko z zahoda, kar je pustilo neizbrisne sledove v kulturi, tradiciji in religiji. Sprehod po Sarajevu predstavlja sprehod skozi njegovo zgodovino. Od orientalskih otomanskih četrti, kjer so številne slaščičarne, kavarne in rokodelske delavnice, do administrativnega in kulturnega centra, ki je nastal v času avstroogrskega obdobja, Sarajevo je obdržalo najboljše od obeh svetov. In še ena prijetna zanimivost - v Sarajevu si ljudje vzamejo čas za družino in prijatelje. Tukaj se bogastvo človeka ne meri po tem, kar imaš, ampak koliko prijateljev imaš - ves prosti čas je namenjen prijateljstvu. Da doživiš pravi duh sarajevskih ljudi in spoznaš vesele "sarajlije" in "sarajke", ni noben problem, saj so zelo družabni in gostoljubni. The Club (www.theclub.ba) v centru nudi ekskluzivno klubsko atmosfero, koncerte, promocije, gurmanske specialitete in nepozabne trenutke. The Bar (www.the-bar.ba) je danes v BiH verjetno najbolj poznana klubska lokacija, ki se po opremljenosti in kvaliteti glasbe uvršča v sam vrh evropskih standardov. Notranjost je razdeljena na main floor, red room, VIP lounge in chillout garden. Jedro partijev je seveda main floor. The bar je bolj poznan pod imenom Internet, nahaja pa se v centru mesta. Za Rock Teatar bi lahko rekli, da je že zdavnaj postal kultno mesto sarajevske mladine. Vsaka Sarajka in Sarajlija je že kdaj obiskal Rock Teatar. Gostinski objekt na tej lokaciji v centru mesta je bil ustanovljen daljnega leta 1921. Z začetki rocka v Avlija (www.avlija.ba) je lokal, kjer se družiš in uživaš. Lokal je okrašen z raznovrstnim cvetjem in je odličen za uživanje v dobri hrani. m m BEAM ME UP, SCOTTY Sarajevo je od Ljubljane oddaljeno 552 km, tako da je precej lahko priti tja z avtobusom ali vlakom. Če pa se odločiš oditi na pot z avtom, potem je dobro vedeti, da bo potovalna hitrost manjša od povprečne hitrosti v drugih delih Evrope, vendar je vožnja skozi to področje zelo zanimiva in prijetna. Pokrajina je polna lepih razgledov, na cestah ni gostega prometa, veliko je tudi prostora za počitek, kjer se lahko tudi kaj poje in popije. Nekaj najboljših restavracij te dežele je lociranih prav ob tej poti. Tudi bencinskih servisev je dovolj, tako da težko ostaneš brez goriva. Če naletiš na posebno ponudbo, lahko tudi precej ugodno letiš do Sarajeva z Adrio (www.adria-airways.com). Letališče je oddaljeno samo 20 minut od centra. LAHKO NOČ Sarajevo je doživelo največji boom v razvoju prenočitvenih objektov, da bi zadovoljili rastoče potrebe turistov. Večina hotelov in penzionov je manjših kapacitet z intimno atmosfero. Sicer pa je ponudba hotelov in penzionov zelo raznolika, veliko starih hotelov iz predvojnega časa je prenovljenih. Cena nočitve v penzionu stane 15-50 evrov, medtem ko nočitev v hotelu stane 35-70 evrov. Manjši penzioni imajo družinski prizvok. Pogosto lahko doživiš prijetno spoznavanje lastnikov, pri katerih prenočuješ, medtem ko z njimi piješ kavo ali vino na terasi. V večini primerov so zelo prijazni in gostoljubni. Javni prevoz je v Sarajevu zelo dober, tako da so hoteli, ki so na obrobju mesta, dobro povezani s centrom mesta, bodisi z avtobusom, tramvajem ali taxijem. Obstajata tudi dva študentska domova: ★ JU STUDENTSKI CENTAR, ul. Berdakčije 1, center mesta: študentski dom, ki ima ločen predel za goste in ne-študente, ki funkcionira kot hostel celo leto h JU STUDENTSKI DOM NEDZARICI, ul. Aleja Bosne Srebrene Cena je dostopna: od 20 evrov za enoposteljno do 12 evrov v štiriposteljni sobi. www.student-centar.bawww.ferijalni.org TOP 3 Bosna in Hercegovina se uveljavlja kot ena najnovejših zanimivih turističnih destinacij v jugozahodni Evropi. Zanimivosti tako ne manjka, samo mesto Sarajevo pa bo še posebej presenetilo in zadovoljilo vsakega obiskovalca. Poleg številnih znamenitosti je mesto znano po pestrem dogajanju. Med najpomembnejšimi dogodki je Sarajevski filmski festival (www.sff.ba), ki se odvija vsako leto v drugi polovici avgusta in je eden največjih kulturnih dogodkov v BiH in celo v širši regiji. Med pomembnimi poletnimi dogodki je tudi festival Baščaršijske noči (www.bascarsijskenoci.ba), ki se dogaja vsak leto v mesecu juliju na raznih odprtih lokacijah po Sarajevu, z glavnim odrom na platoju nasproti zgradbe mestne skupščine. Največji del programa pa se izvaja v starem delu mesta Baščaršija, ki je znamenitost za sebe, saj se ponaša s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, obenem pa se tu v duhu časa stikata vzhodna in zahodna kultura. Trenutno najbolj znana zgodovinska atrakcija pa so Bosanske piramide (www.piramidasunca.ba), ki so jih odkrili lani v srcu Bosne, 30 kilometrov severno od Sarajeva. Hrib Visočica namreč v sebi skriva kamnito stopničasto piramido, ki so jo zgradili Prailiri. VEČ INFORMACIJ -k www.sarajevo.city.ba it www.sarajevo-tourism.com www.sarajevo.ba Sft' i o H ! i ll îOIrrl—• iJ GVATEMALA AVTOBUS NAS JE ODLOŽIL TIK PRED GVATEMALSKO MEJO, KJER JE ČEZ CESTO LEŽALA SAMO MAJHNA RDEČA RAMPA, ZA NJO PA NEKAJ MANJŠIH HIŠIC. SPRVA NISMO VEDELI, KAM BI SE OBRNILI, DA BI DOBILI ŽIG V POTNI LIST, NATO PA NAM JE NEK DOMAČIN POKAZAL MAJHNO LOPO OB ROBU CESTE, KI JE, KLJUB TEMU DA JE BILA EDINI PREBARVANI OBJEKT V BLIŽINI, ŠE VEDNO DAJALA VTIS SKLADIŠČA ZA ORODJE. Notranjost je bila dokaj čista, z dolgim zastekljenim pultom, kamor smo se skupaj z domačini postavili tudi tujci. S tem, ko je vrsta pred mano hitro kopnela, pa je hkrati naraščala nelagodnost, saj mi je bilo znano, da kljub temu da za vstop v Gvatemalo kot državljani EU ne potrebujemo vize in ni potrebno plačati nikakršnih taks, iznajdljivi cariniki vedno najdejo kakšen razlog, da iz tebe izvabijo nekaj dolarjev. Mrki in malce zanemarjeni carinik vzame moj potni list in ga prične listati, nato strogo dvigne pogled in z uradnim glasom izdavi »teeen dolars«. Začudeno sem ga pogledal in mu začel razlagati, da so mi na ambasadi povedali, da ni potrebno nikakršno plačilo za prestop meje in ker to ni zaleglo, sem mu skozi lino pomolil bankovec za 50 tolarjev in zatrdil, da je vreden mnogo več kot 10 dolarjev in da pri sebi nimam druge gotovine kot slovenske tolarje. Očitno ga je moja predstava malce presenetila in v zadregi je samo udaril žig in pokazal, da lahko grem. Pot naj bi nadaljeval do vulkanskega jezera Atitlan, če bi bilo vse po sreči, bi lahko do tja prišel še isti dan, če ... ne bi vse kazalo, da avtobusi ravno ta dan zaradi praznika ne vozijo. In tako sem se znašel na odprtem pickup-u, kjer smo se z enim Japoncem in ducatom domačinov drenjali na kovinskih tleh kasona. Ni trajalo dolgo, ko smo spotoma pobrali še nekaj ljudi, tako da je bil zadnji del kombija nabito poln. Tisti, ki se niso uspeli usesti, so napol stoje poskušali loviti ravnotežje. Nato nas voznik na nekem križišču kljub našim protestom, da je obljubil, da nas pripelje do cilja, odloži in hitro izgine. Domačini so nas pomirili, da je to običajno in da sedaj čakamo na drug prevoz. QUETZALTENANGO Po uri in pol ponovljenega drenjanja in vratolomne vožnje tudi preko 100 km/h smo končno prispeli v Quetzaltenango, kjer naj bi poiskal prevoz do jezera Atitlan. Avtobusna postaja je delovala sumljivo zapuščeno, razen poskočnih vrtincev vetra, ki so s seboj odnašali kose papirja in umazanije, se tam ni dogajalo nič. Zato mi ni preostalo drugega, kot da jo mahnem v center in si poiščem prenočišče. SEMANASANTA Hotel se je nahajal čisto zraven glavnega trga in katedrale, v stari kolonialni zgradbi s sivimi stenami in velikimi okni. Tam sem zvedel, da bo zvečer v mestu praznovanje v sklopu katoliškega praznika Semana Santa (ki sicer traja cel teden). Preveril sem še v vodiču, kjer pa dogajanje v Quetzaltenangu ni bilo niti omenjeno - edino tako praznovanje v okviru Semane Sante je bilo opisano v 100 km oddaljeni Antigui. Ko sem spet stopil ven, me je čakalo presenečenje. Zunanjost pred hotelom se je kakor v pravljici popolnoma spremenila. Ogromna gruča ljudi se je postavila okoli centralnega dela parka. Na obeh straneh ceste, ki je vodila mimo katedrale, se je gnetlo r ■ salvador L* L H. W staro in mlado. Mnogo ljudi je samo za to priložnost prišlo iz oddaljenih hribovskih vasic, obenem pa bi tujce lahko preštel na prste ene roke. ČRNE PROCESIJE Po kakšnih 30-ih minutah čakanja se je zaslišala trobentaška godba in udarjanje po bobnu. Iz smeri katedrale je prihajala večja skupina moških, oblečenih v črna oblačila, pred njimi pa so mladi ministranti veselo mahali s kadili. Za prvo skupino je prišla druga skupina, ki je na ramenih nosila velikansko krsto, na vrhu katere je bil kip kristusa, za njo pa so sledile še druge skupine. Ko sem že mislil, da je dogajanja konec, se je prikazala naslednja procesija in za njo še številne druge. Vsaka od okoliških vasi je namreč pripravila svoj repertoar kristusovega trpljenja, križanja in vstajenja. Nekaj skupin je bilo celo ženskih, ki so prav tako nosile ogromni lesen z rožami okrašen podij s podobami iz krščanske zgodovine. Ko se je stemnilo, so nastopile procesije z osvetljenimi podiji in kipi, stotine spremljajočih pa je nosilo lampijone. Procesije so se nadaljevale vse do jutranjih ur. Tudi v bolj zakotnih delih se je mesto spremenilo in zaživelo. Tam, kjer je bila podnevi samo prazna in s kockami tlakovana ulica, se je sedaj trlo stojnic z raznoliko gvatemalsko hrano in spominki. Na koncu ulice pa je bil majhen, a prisrčen lunapark in polno otrok. Drugo jutro je glavna avtobusna postaja v jutranji meglici dajala popolnoma drugačno podobo kot prejšnji dan. Na ploščadi se je gnetlo ljudi, pred njo pa je v več kolonah stalo na ducate raznobarvnih starinskih avtobusov. Nekako mi je uspelo v tem kaosu najti bus, ki me je odpeljal do jezera Atitlan. V tipičen gvatemalski »chicken bus« je kondukterju uspelo stlačiti trikrat preveč ljudi, skupaj z ogromno prtljage in domačimi živalmi. Samo potovanje s to nališpano kromirano pošastjo in šoferjem, ki je kot v transu prehiteval vse, kar nam je bilo napoti ter pri tem postavljal samo njemu znane hitrostne rekorde, pa je že začetek druge zgodbe ... Včasih so ravno nepričakovana in nenačrtovana doživetja tista, ki se ti trajno vtisnejo v spomin. Dogajanj, ki te prevzamejo s svojo pristnostjo, kot praznovanje v Quetzaltenangu, se vedno živo spominjaš. qt ¥ ii 3 u -^^HV a ¥ ■ ¡¡p* fm> j ■ _,jr~i t _• _ • . «iV f ^f i f \ DANES JE ODPADKOV VSE VEČ. OBDOBJE UPORABE POSTAJA VSE KRAJŠE IN VSE VEČ JE IZDELKOV ZA ENKRATNO UPORABO. ODPADKOV SE PONAVADI ZAVEMO ŠELE TAKRAT, KO ZAČNEJO ZAUDARJATI IN JIH JE POTREBNO NESTI V SMETNJAK. DA BI ODPADKE LAHKO PUSTILI ŽE V TRGOVINI, PA SE ZAVEDA LE REDKO KDO. ŠE MANJ LJUDI SE ZAVEDA, KAKO POTRATNO RAVNAMO Z NARAVNIMI VIRI, KI SO POTREBNI ZA IZDELAVO TEH 'ODPADKOV'. LE MALO LJUDI VE, DA METAN, KI NASTANE PRI RAZKRAJANJU ODPADKOV, POMEMBNO VPLIVA NA SPREMINJANJE PODNEBJA, KI GA DANES VSE BOLJ ČUTIMO TUDI V SLOVENIJI. V Sloveniji je naša pozornost usmerjena v zadnji del verige ravnanja z odpadki - kaj storiti z že nastalim odpadkom. Ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov sta sicer koraka, ki nedvomno prispevata k čistejšemu okolju, vendar pa porabita še vedno veliko energije in naporov. Zato bi se morali vprašati, kako lahko na prvem mestu zmanjšamo količino odpadkov, ki jo proizvedemo. ZMANJŠAJ - PONOVNO UPORABI - RECIKLIRAJ Pri ravnanju z odpadki se vedno držimo načela »zmanjšaj - ponovno uporabi - recikliraj« po enakem vrstnem redu. Nastajanje odpadkov že v osnovi preprečujemo, če pa že odpadek nastaja, ga vsaj recikliramo. Nekaj preprostih nasvetov, kako lahko zmanjšaš količino svojih odpadkov: ■k List papirja uporabi z obeh strani. Iz papirja, ki je potiskan na eni strani, si lahko narediš uporabno beležko, -k če si naveličan svoje stare garderobe in želiš posodobiti svoj izgled, ali pa si samo prerasel svoje obleke, ne odvrzi svojih starih oblek v smeti. Lahko jih odneseš v lokalno dobrodelno ustanovo, ali pa - če obstaja v tvoji bližini - v zabojnik za obleke, ■k knjige so super, ampak lahko postanejo odveč. Dobrodelne ustanove ali antikvariati vedno iščejo stare knjige. Ni tako pomembno, da so knjige v najboljšem stanju, da le ne manjkajo strani, zdaj, ko se ljudje bolj poslužujemo MP3 predvajalnikov, se povsod kopičijo nezaželeni CD-ji ali kasete. Zakaj jih ne bi podaril dobrodelni ustanovi, mladinskemu centru, klubu ali šoli in še nekomu omogočil, da sliši tvoje najljubše stare komade? Seveda, če imaš svoje absolutne favorite, brez katerih ne moreš živeti, jih zadrži za primer, da bi tvoj MP3 predvajalnik izgubil posnete pesmi, ■k veliko stvari, ki jih ne rabiš več, lahko komu podariš. Tudi na ta način ohranjaš dragocene naravne vire. ■k poplavi nenaročenih tiskovin se lahko izogneš tako, da na svoj poštni nabiralnik prilepiš nalepko, ki jo kupiš na pošti, ■k vsakokrat, ko greš v trgovino, imej s seboj platneno vrečko za večkratno uporabo. Poleg tega pa še vrečke za tehtanje zelenjave in sadja, ki jih lahko uporabimo večkrat. Kupci imamo vso možnost in pravico zavračati nakupovalne vrečke, plastično embalažo in vse, kar je iz obstojne plastike, -k pri kupovanju bodi pozoren na količino embalaže in jo poskušaj zmanjšati s tem, da jo zavrneš. Npr. pri zavijanju narezkov lahko prosiš za en ovoj namesto dveh ali treh, ali pa si celo prineseš svojo posodico, -k ne kupuj zmrznjene hrane. Pakiranje in priprava zmrznjene hrane je energetsko zelo potratna, zato izbiraj svežo hrano. PODNEBNI DOGOVOR V Fokus društvu za sonaraven razvoj (www.focus.si) trenutno izvajajo akcijo Podnebni dogovor. Osnovna zamisel akcije je, da vsak med nami naredi obljubo, da bo z določenim ravnanjem vplival na zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, obenem pa politike pozove k temu, da tudi oni kaj storijo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Svoj Podnebni dogovor lahko prideš predstavit na eno od uličnih akcij (datumi in lokacije bodo objavljene na zgornji spletni strani), lahko pa ga prispevaš tudi preko spleta. gravitacija jesen 2006 POLETJE. KONEC MATURE, REZULTATI VPISA ZNANI. CAS ZA POČITNICE? KAR SANJAJ. ČE SI ZBRAL DOVOLJ TOČK ZA SPREJEM NA FAKULTETO IN NE BIVAŠ V KRAJU ŠTUDIJA, POČITKA NE BO. ČAKA TE NAMREČ TRNJEVA POT ISKANJA SOBICE. Med iskalno sezono začni iskati navsezgodaj zjutraj. Vsaj brskati med oglasi. Bodoči stanodajalci verjetno ne cenijo pretirane zagretosti s klici ob 7h zjutraj. Na klice počakaj vsaj do 8h. Po 13. uri je večina svežih oglasov, ki so bili primerni za bivanje, oddanih. MOŽNOSTI NASTANITVE Tisti z ne tako blagoslovljenim finančnim stanjem so se morali že avgusta prijaviti na razpis študentskih domov. Postelje namreč čakajo 6363 srečnih izbrancev v Ljubljani, 2576 v Mariboru nekaj malega pa tudi v Kranju in Kopru. Izpolnjevati moraš kar nekaj pogojev, vsi so podrobno opisani na www.stud-dom-lj.si za Ljubljano in na www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=222 za Maribor. Žep si lahko na ta način mesečno olajšaš od 10.000 sit do 21.000 sit. 2500 subvencij je razpisanih za ležišča pri zasebnikih v Ljubljani, 200 v Mariboru. Študentski domovi nakažejo 9 tisočakov najemodajalcu, pri katerem bivaš in ki ti omogoča možnost subvencije. Žal takšnih zasebnikov ni na pretek. To pa zato, ker jih zaradi frdamanih študentov čaka kup opravkov, pa še prijaviti te morajo in plačati davke. Če si prijavljen, mora biti stanarina nekako ^^ realna in ne navita v višave, kot se zna zgoditi v bivališčih na črno. Imeti moraš urejene bivanjske pogoje, kar pomeni, da te ne smejo nastaniti v bivšem kurniku in ti za kopalnico da se moraš peljati po Litijski cesti do gostilne Micka - žal nisi več v Mostah, ampak nekje med Sostrom in Bizovikom. Tacen je pod Šmarno Goro in ne v Šiški. Ig ne spada pod Rudnik. Na teh '"■■■lokacijah študent brez avta vstaja jako rano, saj so avtobusi redki kot zobje 100 letnika. Mogoče je cena privlačna, pot pa niti ne. V bližini fakultet, srednjih šol in centra so cene nekoliko višje, čeprav obstajajo ugodne izjeme. Ko se ukvarjaš z lokacijo, preuči načrt mesta. Dobro je vetifeti^ollioavtobusov vozjiJH oglednem območju in na kakšne intervale blagovolijo voziti. KJE SO OGLASI V kristalni krogli? NE. Na njeni skorajšnji konkurenci, medmrežju? JA. Poskusi srečo na teh naslovih: www.svetovalnica.com/sobe, www.student-info.net/portal/portal.php,www.bolha.com,www.salomon.si. Za tiste, ki vas kabli še niso dosegli, obstaja Salamonov oglasnik v tiskani obliki. Izhaja vsak ponedeljek in četrtek. Oglasi so na internetu en dan prej. Bodi previden. Oglasnik vsebuje veliko ponudb nepremičninskih agencij. Lahko te oberejo vsaj za 1 stanarino in 20 % davek. Nekatere zaračunajo manj, drži, vseeno pa preplačaš njihovo storitev. Oglasi so tudi na oglasnih deskah na študentskih servisih, fakultetah in v prodajalnah bonov. Nekateri so zastareli, nekateri oddani, nekateri pa čakajo ravno nate. ■ffl fejpč.; 1 n £ - \ M \ [_____ _ \ PRIMERNOST ZA BIVANJE Oprema v študentom namenjenih stanovanjih zna biti solidno ohranjena in uporabna, se pa zgodi, da stanovanje zamenjajo za kosovni odvoz. Včasih je dovolj malo domišljije, izvijač ali dva in samolepilne tapete. Letnica opreme pogosto vpliva na stanarino, med tem ko na stroške vpliva način ogrevanja, priključki in upravitelj bloka. Pozimi so zaradi ogrevanja stroški pogosto višji. Ko ti stanodajalec pove višino stroškov, ga vprašaj, ali s tem misli povprečne ali poletne in si prihrani neprijetno presenečenje, ko zapade prvi sneg. ČRNO NA BELEM Ko bo za tabo trdo delo in boš našel primeren brlog (ki ni kartonska škatla), je čas za uradne opravke. Podpisati moraš pogodbo. Nujno!!! Vsebuje naj datum vselitve in izselitve, koliko časa prej moraš najaviti izselitev (odpovedni rok), kolikšna je stanarina, ali si plačal varščino ali ne, v kakšnem stanju je stanovanje in kakšnega moraš zapustiti. Fino je, če imaš individualno pogodbo, to pomeni, da če vašega sostanovalca ugrabijo vesoljci in pred tem ni uspel najti zamenjave v stanovanju, ne nasankaš ti. Tvoja stanarina se ne bo dvignila na račun prazne postelje. ČAS ISKANJA Iskati se splača pred iskalno sezono, konkurence ni veliko, cene so realne. Res pa je, da nas večina takrat novega stanovanja ne potrebuje. Takšna obdobja so nekje od novembra do marca in od maja do julija. To pa zato, ker se novembra večina iskalcev že namesti po takšnih in drugačnih brlogih, spomladi pa se izselijo absolventi in sprostijo nekaj m2. MALO POZITIVIZMA Ko bo za tabo ta pogosto stresna izkušnja, te čaka veliko lepih trenutkov v novem kotičku, saj je pred tabo še cel študij, ki prinaša svojevrstno znanje in izkušnje. Morebiti pa nas v prihodnosti le čaka svet, v katerem bo vsak študent vedel, kje bo spal. PREDSTAVLJAJ SI. VSTANEŠ S SOSEDOVIM PETELINOM, HITIŠ NA PREDAVANJA, POTEM TE ČAKAJO VAJE. ČASA IMAŠ RAVNO TOLIKO, DA SE PREPELJEŠ NA DRUGO STRAN MESTA IN ZA REP UJAMEŠ SLUŽBO. ČLOVEK JE DRUŽABNO BITJE IN KO SREČA DRUGO PRAV TAKO BITJE, SE MORA DRUŽITI IN DRUŽITI IN VČASIH SE ZGODI, DA SOSEDOV PETELIN ŽE ZDAVNAJ ŠTEJE SANJSKE PUTKE, KO SE DRZNI ŠTUDENT VRNE IZ DNEVNE TURE. HM, SI OPAZIL OMEMBO HRANE? POGOSTO SE NANJO POZABI. PO DRUGI STRANI PA PORABIŠ ZA PREŽIVLJANJE TAKŠNIH DNI OGROMNO ENERGIJE. PA PONOVIMO Kako že gre, človeško telo sestavlja približno 70 % vode. Ja, vode. Ne malinovca, ne breskovega gostega soka in vsekakor ne piva. Vode. In zato je dobro, da je pijemo čim več. Ker je telesu ni potrebno presnavljati, se hitro absorbira v sistem. Poleg vode je pomembna čim bolj sveža hrana, predvsem sadje in zelenjava. Kar se tiče pogostosti obrokov, naj bodo čim bolj redni (hranjenje v enakomernih intervalih pomaga ohranjati energijo in mhm večini dobro znano idealno težo), bilo pa naj bi jih od štiri do šest. Ker pa smo študentje zaposlene narave, ne moremo misliti samo na hrano. Vsekakor ni dobro izpuščati »glavnih« treh obrokov. Za zajtrk je priporočljivo jesti sadje, saj vsebuje veliko tekočine, vitaminov in mineralov in je zato super pogon za nov delovni dan. Ko srečaš kosilo, se ne pretvarjaj, da si hrček in ne delaj zaloge. Jasno, hrana je draga in ne sme iti v nič, vendar bi bilo fino, če nehaš jesti, ko si sit in se ne prenajedaš. Večerja naj vsebuje čim manj ogljikovih hidratov, saj so težje prebavljivi. Vse obroke dobro prežveči, naj se prebava začne že v ustih, do želodca je dolga pot. MEGA MIX Včasih bi bilo dobro premisliti, kaj vse odroma v tvoj želodec v enem obroku. Kot primer, kombinacija ogljikovih hidratov in beljakovin je prebavno naporna in namesto da se napolnjen z energijo vržeš nazaj na delo, postaneš zaspan. To sploh ni dobro med izpitnimi roki. V tem obdobju pogosto pride do pomanjkanja apetita zaradi stresa. Če se že izoliraš od sveta zaradi učenja, se ne izoliraj od hrane. Topli obroki blagodejno vplivajo na študij in želodec. In če moraš med učenjem nekaj nujno grizljati, naj to ne bo čips ali svinčnik, postrezi si s svežim sadjem. Doma se da poceni in hitro skuhati ustrezen obrok, potrebuješ le nekaj spretnosti in domišljije. Zapomni si le, da tvoje telo lažje prebavi eno vrsto hrane npr. beljakovine. Skoraj vse pa se da kombinirati z zelenjavo. Po napornih izpitih je običajno čas za sprostitev in kakšno zabavo. Če že ne gre brez pitja alkohola, ga podkrepi z veliko količino vode, pred ponočevanjem pa jej ogljikove hidrate. ŠTUDENTSKI BONI Če pa te po vse prežganih ponvah in neštetokrat uporabljenih gasilnih aparatih le mine domača kuhinja, lahko pokličeš dostavo hrane (čeprav junk food ni ravno najboljša izbira) ali pa se zatečeš v menze in restavracije. Mama država namreč skrbi za našo prehrano s subvencijami. Za take podvige najprej potrebuješ bone. Ne, ne padajo z neba in ne izrežeš jih iz časopisa. Odpraviš se na prodajno mesto, po približno pol ure čakanja v vrsti (zavisi od kraja in časa) pokažeš izkaz študentstva in osebno izkaznico in poveš svoje lakovniške želje. Ponudba je raznovrstna, najde se kaj za vsak žep in okus. Od fast fooda prek testenin, pic, spodobnih kosil z juho, zrezkom in solato, do nekoliko dražje mehiške hrane. Z malo premisleka boš ustregel svojim potrebam po hrani, morebiti ti bo ostalo še kaj časa za študij, ker ne bo potrebno pomivanje posode in poslavljanje od gasilcev. VZEMI SI ČAS Torej, ne izpuščaj obrokov, pij veliko vode, prežveči hrano in poskušaj čim manj mešati vrste hrane. Vse skupaj čim manj zalivaj z alkoholom in kavo in se po možnosti veliko gibaj. V natrpanem urniku se splača vzeti čas tudi za hrano in šport, saj je to ravno tako dolgoročna naložba kot študij. ★ www.taerobika.com/prehrana.htm ★ http://med.over.net/zdrava_prehrana/ ★ www.ezdravje.com/si/prebavila/prehrana/ -k www.zdravahrana.net/ ★ www.zzv-ms.si/si/zdrava-prehrana/zdrava-prehrana.htm ■k www2.kclj.si/zdravje-2.html -k http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=784 RUIA SEM SPOZNALA NA TEČAJU AFRIŠKEGA PLESA, NATO PA SVA SE SREČALA V INFOPEKI - INFO CENTRU PEKARNA - MAGDALENSKE MREZE, KJER JE DELAL KOT PROSTOVOLJEC. JE IZREDNO KREATIVEN IN MOTIVIRAN ZA IZVEDBO RAZLIČNIH PROJEKTOV, S KATERIMI IMA KAR NEKAJ IZKUŠENJ. IN KAJ 26-LETNIK, KI SE JE RODIL V LIZBONI IN ODRAŠČAL V PREDMESTJU LIZBONE PRI DEDKU IN BABICI, DELA V SLOVENIJI? Izvedela sem, da si končal študij na Portugalskem, nakar si se kot EVS prostovoljec znašel v Mariboru? $$ Res je. Na Portugalskem sem pet let nabiral znanje na področju okoljevarstvenega inženiringa, zraven pa sem delal v organizaciji, ki se je ukvarjala z okoljevarstvom. Kakšna je bila tvoja naloga v tej organizaciji? Poleg administrativnega dela sem prav tako koordiniral EVS prostovoljce, ki jih je naša organizacija gostila od leta 2001. Sam sem v prostovoljstvu videl zelo zanimivo izkušnjo in nov izziv za osebno rast, zato sem sklenil, da bom tudi sam poiskal sebi primeren projekt. Kako si našel sebi primeren projekt? Najprej sem se prijavil na projekt na Švedskem. Organizacija se je ukvarjala z ekologijo, farmakulturo, organskimi farmami. Vse je bilo že dogovorjeno za moj odhod, ko se je v njihovi organizaciji nekaj zalomilo in so se odločili, da ne bodo vzeli nobenega prostovoljca. Bil sem besen, saj sem se že pripravljal na odhod in sem se že učil švedsko. Švedska ti ni bila usojena. Zakaj si se potem odločil za Slovenijo? $$ Imel sem več razlogov. Eden od njih je bil, da sem na enem od delavnih taborov, ki sem ga organiziral, spoznal nekaj Slovencev, s katerimi smo se zelo dobro razumeli. V eno od teh deklet se je zaljubil moj prijatelj, ki je v tem času preživljal počitnice v Sloveniji in mu je bila izredno všeč. Nato sta se dva moja zelo dobra prijatelja odločila za EVS v Sloveniji. Zato sem tudi sam začel iskati projekt v tej državi. V zavodu Pekarna si našel projekt, ki je temeljil na umetnosti in kulturi, s poudarkom na multimediji in filmu. Kako se je to skladalo s tvojimi idejami? $$ Moj študij res ni temeljil na umetnosti in kulturi, vendar sem tisto pomlad, preden sem prišel v Maribor, obiskoval profesionalni tečaj kulturnega menedžmenta. Bil sem O V V MISC INFOPEKA izvajajo svojo dejavnost s pomočjo skupine prostovoljcev od leta 1999. Program je namenjen mladim, ki so pripravljeni kot prostovoljci aktivno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju mladinskih dejavnosti ter nuditi pomoč, vzpodbudo in podporo vrstnikom. KAJ JE PROSTOVOLJNO DELO? Prostovoljno delo je delo, ki ga opraviš v dobro drugih in ni plačano z denarjem. KDO SO PROSTOVOLJCI? Prostovoljci so lahko vsi, ne glede na starost, spol, družbeni položaj, če si bogat ali reven, študent ali nezaposlena oseba. Prostovoljec je tista oseba, ki je zaradi lastnih vzgibov pripravljena del svojega prostega časa porabiti za prostovoljno pomoč ljudem v stiski. KAJ TI NUDI PROSTOVOLJSTVO? Prostovoljno delo ni koristno le za osebo v stiski temveč tudi za samega prostovoljca. Pozitivni učinki se kažejo v občutku, da si za nekoga naredil nekaj koristnega, da imaš možnost spoznati nove ljudi, da se naučiš novih stvari in znanj, ki ti bodo prišla prav za prvo zaposlitev. Prostovoljno delo pa je tudi odlično sredstvo za odpravljanje predsodkov in nestrpnosti v družbi, ki se pojavljajo zaradi številnih stereotipov. izredno motiviran, da svoje znanje kvalitetno uporabim, saj me je že od nekdaj zanimala kultura, vendar nisem imel dovolj časa, da bi se ji posvetil, ravno zaradi svojega študija. Že prej sem fotografiral v črnobeli tehniki, sodeloval na kulturnih prireditvah, užival ob filmih in glasbi. Kako je izgledal tvoj prvi dan v Mariboru? Že prvi dan je potekal v zelo kreativnem in delovnem vzdušju. Ravno ta dan se je pričel mednarodni festival dokumentarnega filma Dokumentarci v Mariboru - DokMa 2005. Sam sem pomagal pri predvajanju filmov in povsod, kjer so me potrebovali.ff Kakšne zadolžitve si imel kot prostovoljec? Bile so same zanimive zadolžitve. Skrbel sem za Kino klub program, ki se je odvijal v dvorani Gustaf. Tam sem dvakrat tedensko vrtel filme. Spremljal in pomagal sem pri vseh dogodkih, ki so se odvijali v organizaciji, nekatere sem tudi snemal. Skupaj z ostalimi EVS prostovoljci smo izpeljali zanimive akcije npr. NO SHOPPING DAY. Skupaj z dvema Slovenkama sem organiziral EKO DNEVE. To sta bila dva dneva predavanj in delavnic o ekološkem pridelovanju, okoljevarstvu ... Slišala sem, da pripravljaš projekt mednarodne Mladinske izmenjave, pod naslovom Pekarna's Green Reffit. Kaj to pomeni in kdaj bo potekal? Celoten kompleks same organizacije Pekarne mi je že prvi dan izredno prirasel k srcu. V tem prostoru sem začutil, da lahko s svojim znanjem povežem prostor in ljudi, tako da mu damo novo podobo, ga ponovno oživimo. Naredimo re-FIT. Z desetdnevno mednarodno mladinsko izmenjavo sem dobil možnost, da skupina mladih in njihovih mladinskih voditeljev iz Slovenije, Avstrije, Portugalske, Češke, Nizozemske, Belgije in Škotske ponovno oživi park v Pekarni. Projekt bo potekal od 29. septembra do 8. oktobra na območju parka Pekarne. Za konec še eno vprašanje: govori se, da si malo razpet med Mariborom in Portugalsko? Trenutno delam še na enem projektu, ki bo potekal na Portugalskem območju izseljenih delov pokrajine. Gre za oživljanje izseljenih delov pokrajine in motiviranje mladih ljudi, da se z novimi načini pridelovanja ponovno naselijo na nekoč poseljene dele pokrajine. Sem proti veliki potrošniški družbi in želim ohraniti tisto, kar nam je ostalo, zato vlagam energijo v takšne projekte. Po tem projektu se vrnem v Maribor, da izpeljem projekt do konca, nato pa se z mojo punco, ki je Slovenka, vrneva na Portugalsko, saj potrebujeva malo časa zase in za najinega sina. ZAKAJ? Na vprašanje zakaj, večina ljudi odgovarja zato, ker jim prostovoljno delo omogoči, da v sebi odkrijejo skrite talente ali jim nudi možnost, da se naučijo nekaj novega ali nekaj kar so si od nekdaj želeli delati. KAJ DELAJO PROSTOVOLJCI? Ko se odločiš, da postaneš prostovoljec v Infopeki, lahko deluješ na naslednjih področjih: -k skrbiš za dobro informiranost mladih v mestu, it sodeluješ pri pripravi in izvedbi informativnih programov, it prispevaš ideje in predloge ter s tem sooblikuješ vitalni koncept informiranja. KAJ ŠE PRIDOBIŠ? Poleg že naštetih koristi še: potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu, povračilo potnih stroškov, prost vstop na vse prireditve, ki jih organizira Pekarna in kar je najpomembnejše, možnost razvijanja in uresničevanja lastnih idej ter spoznavanje novih prijateljev. Misliš, da imaš dovolj energije in časa, da te mika nekaj novega, da ideje kar kipijo iz tebe? Pridruži se tudi ti. it www.infopeka.org/Prosto.php gravitacija jesen 2006 SE IZ TRGOVINE VEDNO VRNEŠ Z VREČKAMI V ROKI IN PRAZNO DENARNICO, ČEPRAV KUPLJENEGA MORDA SPLOH NE POTREBUJEŠ? TE VSE VEČKRAT PREMAMIJO OBLJUBE UGODNEGA NAKUPA PREK SPLETA? SI OB BOGATI IN MAMLJIV PONUDBI, S KATERO NAS ZASIPAJO NA VSAKEM KORAKU (IN OB VSAKEM »KLIKU«) SPLOH LAHKO PREDSTAVLJAŠ KAK DAN POPOLNOMA BREZ NAKUPOV? TOVRSTNEGA »PODVIGA« SE ŽE DOBRO DESETLETJE KONEC NOVEMBRA LOTEVAJO AKTIVISTI PO VSEM SVETU. ČETRTI PETEK V NOVEMBRU, DAN PO AMERIŠKEM ZAHVALNEM DNEVU, VELJA V SEVERNI AMERIKI ZA DAN BREZ NAKUPOV, DAN POZNEJE, V SOBOTO, PA AKCIJE PROTI POTROŠNIŠKI MRZLICI POTEKAJO DRUGOD PO SVETU. LETOS BOSTA TO 24. IN 25. NOVEMBER. Dan brez nakupov ni naključno izbran konec novembra. Dan po zahvalnem dnevu namreč ameriške trgovine pripravijo velike razprodaje, na katerih se tre množica nakupov željnih Američanov, v Evropi pa se konec novembra že začenja predbožična nakupovalna histerija. In pri tem seveda ne smemo pozabiti tudi vse bolj razširjene sodobne oblike nakupovanja: en sam klik in že iz naslonjača kupiš, karkoli potrebuješ. Naštetemu primerno dan brez nakupov opozarja predvsem na ekološke in etične posledice prekomernega, nekritičnega in nepotrebnega potrošništva. Na »črni listi« sta tudi nepravična porazdelitev dobrin in bogastva v svetu (80 % nakupov za osebno rabo izvede 20 % svetovne populacije) ter prekomerno in ponekod že prav nasilno oglaševanje. To nas skuša prepričati, da smo lahko srečni, da imamo kup dragih stvari, in spodbuja nezadovoljstvo in pohlep med ljudmi. Obenem pa je dan brez nakupov tudi ena najuspešnejših marketinških akcij, ki se ji je zadnja leta pridružilo več kot 60 držav po vsem svetu. STOP SHOPPING. START LIVING. Zato verjetno ne preseneča, da so »očetje« te zamisli pravzaprav oglaševalci. Preden so prvi aktivisti dneva brez nakupov zasedli ulice kanadskega Vancouvra, so sicer že več desetletij ekonomisti, sociologi in številni strokovnjaki najrazličnejših ved opozarjali na pretirano potrošniško orientiranost družbe. Prvi »No Shop Day« pa je leta 1992 sprožil Kanadčan Ted Dave, ki se je preživljal prav z oglaševanjem. Zamislil si je protest proti neusmiljenim vabilom k trošenju denarja, njegov moto je bil »Enough is enough!«. Tako je nastala pobuda kanadske protipotrošniške skupine Adbusters (www.adbusters.org), ki je v kratkem času dobila vse večje razsežnosti. Na drugi strani Atlantika je skupina The Commons (http://ecoplan. org) dve leti pozneje neodvisno od Kanadčanov pripravila projekt »Consumer Holiday«. Ko so med razvijanjem ideje odkrili pionirski kanadski projekt, so svojega opustili in podprli skupino Adbusters. Rodil se je »Buy Nothing Day« in številna duhovita gesla: »Stop shopping. Buy nothing. Start living!« ali »Buy less, reduce your mess!« Kmalu se je omenjenima organizacijama pridružilo še več skupin, povezanih s potrošniškimi, okoljevarstvenimi in protiglobalizacijskimi gibanji po vsem svetu. Leta 2004 smo dan brez nakupov obeležili tudi v Mariboru, kjer so se prostovoljci Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra Infopeka pod vodstvom Portugalca Ruia Ferreire s transparenti, letaki in lutkami nakupovalnih pošasti odpravili med nakupovalce na mariborske ulice. DVA NIČA ZA CENO ENEGA Prav delovanje na ulicah in v bližini velikih nakupovalnih središč je glavna naloga aktivistov ob tem dnevu. Z različnimi bolj ali manj domiselnimi akcijami želijo mimoidoče in nakupovalce prepričati, da se iz trgovine vrnejo praznih rok ali le z izdelki, ki jih res nujno potrebujejo. Tako so Britanci neko mesto prekrili s plastičnimi vrečkami, prodajali »nič v žaklju«, ponujali »dva niča za ceno enega«; kupce v enem od ameriških mest je v trgovine nadležno vabil opiti božiček. Nekatera mesta so dobila »shopping-free« območja, druga so obiskali Marsovci, ki so preučevali čudno vedenje Zemljanov. Zanimiva je tudi ideja s počivalniki sredi nakupovalne četrti, da bi si ljudje odpočili po naporu, ki spremlja nakupovanje. BOŽIČ BREZ NAKUPOV? In da ne bi dan brez nakupov omejili le na en dan v letu, se je lani v glavah »Adbusterjev« porodila še ideja o božiču brez nakupov, »Buy Nothing Christmas« (http://adbusters.org/metas/eco/bnd/xmas.php). Božič in ostale decembrske praznike si verjetno težko predstavljaš brez daril in nakupovanja, vendar pa lahko tudi ti prispevaš k ideji dneva brez nakupov. Najlažje je sodelovati tako, da ne sodeluješ! V nakupovanju, seveda. Ostani doma in privošči sebi in svoji denarnici dan počitka. Ali pa se raje kot v trgovino odpravi v gledališče, športno dvorano ali v naravo. In naj bodo božična darila raje izdelek tvojih rok. NAKUPOVALNI NASVETI Če pa želiš k zmanjševanju potrošništva prispevati celo leto, se drži naslednjih navodil: 1. preden kupiš kakšen izdelek, se vprašaj, ali ga res potrebuješ, 2. ko nekaj kupiš, vprašaj prodajalca, kako dolgo bo izdelek uporaben in če ga je moč popraviti ali reciklirati, 3. kupuj v manjših lokalnih trgovinah in trgovinah, ki upoštevajo načelo pravične trgovine in okoljevarstvene cilje. In še nekaj: manj nakupov pomeni manj izdelkov. Manj izdelkov pa pomeni manj škode za okolje (vsak izdelek, preden pride do potrošnika, zahteva materiale, energijo, transport, ko ga odvržemo, pa postane breme naravi). Čas, ki bi ga porabil za nakupovanje, pa nameni pomembnejšim in prijetnejšim opravilom! ČASI, KO JE ČLOVEK ŽIVALSKE SPREMLJEVALCE IZBIRAL PO NJIHOVI KORISTNOSTI, SO ŽE DOLGO TEGA MINILI. PSI NISO VEČ ČUVAJI, TEMVEČ OTROŠKI MEDVEDKI, MAČKE NAMESTO STRUPA ZA MIŠI UREJENE RAZVAJENKE, KOKOŠI PA SO NADOMESTILE PAPIGE. IN KO SO UGOTOVILI, DA JE DOMAČA ŽIVAL LAHKO PRIMEREN DEKORATIVEN OBJEKT, SO SE MNOGI PRIČELI ZATEKATI K EKSOTIČNIM ŽIVALIM, KAKRŠNE BI ŠE NEDAVNO PRIČAKOVALI ZGOLJ V ŽIVALSKIH VRTOVIH. KAČO ALI HRČKA? Kar precej študentov se ogreva za nenavadne domače ljubljenčke: kače, pajke ali celo škorpijone. Ogreva do te mere, da jih dejansko kupijo in to je že kar precejšnji korak, saj so mladički teh živalic dosti dražji od kakšne običajne zlate ribice. Zanje lahko odšteješ vse od 20 do 100 tisoč tolarjev. Toda ko domov prinesejo mladička in ga pospravijo v njegov lični nov terarij, marsikdo ugotovi, da to le ni tisto, kar je pričakoval. Za tovrstne živalce ni pločevink s hrano, lično opremljenih s fotografijami mladih kačic ali pajkcev, tudi ni ovratnic ali nagobčnikov. Hrano je treba priskrbeti svežo: male sesalce ali večje žuželke oz. črve, vse skupaj po možnosti žive. Tako lahko novopečeni lastnik pozorno opazuje, kako mala miška izginja v kačjem žrelu. Povsem naraven proces, toda za ljudi, vajene kužkov in muckov, je lahko precejšnja streznitev. Ko začneta kačica ali pajek spričo izdatne hrane še rasti, se kaj hitro iščejo načini, kako bi se jih odkrižali. NAKUP Če si nrav teh živali pripravljen sprejeti, lahko postaneš srečen lastnik zelo simpatične in skorajda meditativne domače živali. Kačo, pajka ali škorpijona lahko sicer kupiš v lokalni trgovini z domačimi ljubljenčki, vendar bo izbira verjetno precej revna, pa tudi stanje živali precej vprašljivo. Zato se je dosti bolje obrniti neposredno na slovenske rejce, ki ti bodo ob nakupu pripravljeni tudi svetovati, saj so žival sami vzgojili. Njihove oglase z mladički lahko občasno najdeš tudi na Bolhi (www.bolha.com). Pri nakupu gre paziti na velikost, ki jo bo žival dosegla, ko odraste, in na njen značaj, torej ali je bolj miroljubne ali bolj napadalne sorte. Oboje je pomembno predvsem zaradi prostora, ki si ji ga pripravljen nakloniti. Če imaš v sobi prostora le za majhen terarij, lahko na kačo kar takoj pozabiš, pa tudi pri pajkih ali škorpijonih raje ne razmišljaj o več kot enem primerku. Enako je treba pri napadalnejših vrstah vzeti v obzir, da bosta živali bolj zadovoljni ločeni. Seveda je treba preveriti tudi, ali kupuješ strupeno žival, čeprav se take začetnikom odsvetuje, če pa že siliš v to, se vsaj dobro pozanimaj, kako in kdaj napada. Mimogrede, če te skrbi reakcija domačih, se lahko odločiš tudi za legvana - kot prvi korak v smeri kače. OKRASNI PREDMETI? Seveda jih je nedvomno zanimivo opazovati, saj malokaj doseže npr. eleganco zložnih kačjih gibov, toda poleg tega je tudi pri njih možna interakcija s človekom. Kačo lahko položiš nase in ji dovoliš, da te uporabi namesto drevesa, ona pa te bo vesela, ker imaš toplo kožo. Paziti moraš le, da na koži nimaš preveč kreme ali česa podobnega, kar bi lahko škodilo kačji koži. Pa tudi občutek pajkovih nožic na koži, ko se ti sprehaja po roki, se boš zelo hitro naučil ceniti. Oboje ima skoraj meditativno vrednost. Poleg tega se boš na ta način morda znebil nerazumnega strahu pred plazilci in žuželkami, ki danes pesti marsikoga, predvsem dekleta. ★ www.herpetolosko-drustvo.si www.exotic-animals.org * www.pajki.com www.legvan-oskar.com 4 M V i ÏHOOOfSoSUB^ ois« SO ^ VSM .^OOO^S KatenW1 ■sKah s° £revod": Loops ... wi"dsurfin °lynr>Pic d naiveô ;n "nikl-tekme ! 9- S,a'°™ S J°ards^ng ?^ i pf7 fias se P°' P°kalaA¡r¡aTka °vania mmm Tiste dnj k ce. - ^ I a Oh ■ ' V Uma9 in kateZZah0dnik" se lahk Robbie m, flii „ Ka '"sa. Ht "»«A« h, ** «tt» . »„fa™"*' ■i « A 10.-24. november 2006, Ljubljana Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe je najboljša priložnost za vse tiste, ki jih Hollywood in njegove velike uspešnice ne ganejo, da se dodobra nagledajo filmov po svojem okusu. Za vse tiste, ki filmskega sveta izven velikih uspešnic še ne poznajo, pa lahko postane odskočna deska za popolno spremembo filmske diete. LANI ... ... je festival LIFFe obiskalo prek 51 tisoč obiskovalcev, ki so si ogledali 108 filmov - od takih izpod taktirke znanih režiserskih imen, takih, ki so jih režirali mladi upi ali ki se upirajo zakoreninjenim smernicam klasičnega filmskega pripovedništva, do tistih, ki so uspeli v Aziji, od koder se le redko prebijejo na slovenska platna. 27 jih je bilo razprodanih, prav toliko pa si jih je po festivalu zagotovilo distribucijo po Sloveniji. LETOS ... ... se bodo na festivalu spet vrteli nagrajenci različnih festivalov, med njimi tudi The Wind That Shakes the Barley režiserja KENA LOACHA, ki je v Cannesu dobil zlato palmo, pa novi filmi PEDRA ALMODOVARJA, AKIJA KAURISMAKIJA, ALEJANDRA GONZALEZ INARRITUJA, LARSA VON TRIERJA, ROBERTA ALTMANA in drugih. Obeta se tudi predstavitev argentinskega filma in cela vrsta filmov nove azijske kinematografije, ki je še vedno v velikem zagonu. Manjkali ne bodo niti mladi režiserski upi. Prav tako bodo tudi letos bodo imeli gledalci neposreden vpliv na odkup enega filma za distribucijo po Sloveniji. Poleg vsega naštetega pa bo letošnji LIFFe spremljala še razstava Skicirka fotografa - Fellinijev film v podobah italijanskega fotografa Franca Pinne. POZIV prostovoljcem Imaš rad film, nestrpno pričakuješ november in z njim 17. LIFFe? Si želiš pridobiti izkušnje pri organizaciji festivala, želiš podrobneje spoznati tuje režiserje in druge festivalske goste? Imaš tudi primerno znanje, čas in voljo do dela? Potem te organizatorji festivala vabijo k sodelovanju bodisi pri prodaji vstopnic in spremljanju festivalskih gostov bodisi pri organizaciji dogodkov in tehnični izvedbi festivala. Če si zainteresiran, pošlji e-mail na natasa.bucar@cd-cc.si, kjer se na kratko predstaviš in navedeš, na katerih področjih bi želel sodelovati. www.liffe.si EX PONTO 15.-26. september 2006, Ljubljana . mednarodni festival Ex Ponto se je skozi svojo zgodovino uspel umestiti v slovenski kulturni prostor kot osrednji mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti in eden najpomembnejših na evropskem festivalskem prizorišču. Predvsem pa je Ex Ponto priložnost za slovensko občinstvo, da se seznani z vrhunskimi gledališkimi produkcijami. Vsebinska opredelitev je letos Mit in Kult, ki bo na slovenske odre zopet pripeljala kultne produkcije znamenitih evropskih ter vrsto domačih premier najbolj udarnih odrskih ustvarjalcev. www.ljudmila.org/exponto ANIMATEKA 06 12.-16. december 2006, Ljubljana Cilj tretjega mednarodnega festivala animiranega filma je, da vsako leto predstavi novo produkcijo kratkometražnega animiranega filma v vzhodni in srednji Evropi, tako slovenskemu občinstvu kot avtorjem ter drugim poznavalcem animiranega filma iz tujine. Animateka prinaša tudi mesečne produkcijske delavnice animiranega filma, ki zapolnjujejo vrzel v izobraževanju in produkciji animiranega filma v slovenskem prostoru. V začasno distribucijo letos prihaja tudi animirani celovečerec Prerokba žab (La Prophétie des Grenouilles). www.animatekafestival.org MESTO ZENSK 2.-10. oktober 2006, Ljubljana Letošnji 12. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk bo raziskoval različne pomene zgodovine in spomina. Prvi spomin gre vsekakor filozofinji in politični teoretičarki Hannah Arendt, ki ji je posvečen letošnji festival. Mesto žensk, ki se ga bo udeležilo preko 35 umetnic in umetnikov iz 13 držav, bo ob stoletnici njenega rojstva na različnih lokacijah po mestu priredilo javno branje, predavanja in diskusije. Akcije v javnem prostoru bo izvedla tudi ena najpomembnejših sodobnih evropskih umetnic Sanja Ivekovič iz Hrvaške. www.cityofwomen-a.si ŠTUDENTSKAARENA 17.-19. oktober 2006, Ljubljana Študentom namenjeno prireditev bodo tudi letos oblikovale tako študentske organizacije kot podjetja, katerih prisotnost je iz leta v leto močnejša. Dogajanje bo pokrivalo tematske sklope izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, kulture, prostega časa in novosti skupaj z razstavami. Organizatorji si letos obetajo obisk prek 25 tisoč obiskovalcev, ki bodo lahko sodelovali na prek 70 izobraževalnih dogodkih. Vrača se tudi priljubljeno Karierno križišče z nasveti o zaposlovanju in konkretnimi možnostmi. www.dobimo.se HAIP 17.- 21. oktober 2006, Ljubljana Drugi Kiberpipin bienale Hack Act Interact Progress HAIP predstavlja multimedijske umetnostne oblike, ki izhajajo iz kreativne rabe odprtih tehnologij. V slovenskem kulturnem prostoru predstavlja mlade, obetajoče umetnike in kreativne inženirje, ki so usmerjeni v z odprtimi standardi podprte umetnosti in multimedijske umetniške prakse. Tema letošnjega HAIP-a, odprti pristopi k tehnologijam in kreativnosti, je bila izbrana glede na aktualni čas političnega spreminjanja nacionalnih strategij digitalizacije javnih medijev in njihovih posledic. www.kiberpipa.org/haip [plesen 2006 kult{lU(*ACKJf- Z AZUČUt. A Wt>A* A/A }CÛAJCU éÜWOfZAVVi. si