List 76.
Gospodarske skušnje.
(Umetna reja rib') ni več prazna beseda, ampak je živa resnica tudi v našem cesarstvu, V Alt Ausee-u v zgornji Austrii so skusili letošnjo pomlad pervikrat ribe pomnožiti na tisto umetno vižo, o kteri so Novice" že enekrat govorile — inčujte! že ondašnje jezero mergoli posterv, ki švigajo po njem kot blisk. Ribči tukaj žele sedaj se lotiti te umetne riboreje prav na debelo, ker so se prepričali, da v malo dneh se oživi sila veliko ribic. C. k. ministerstvo notrajnih oprav je ondašnji kmetijski družbi vediti dalo, da bo vlada rada podpirala tako početje, ako se ga kdo loti z dobrim vspehom.
QDa bi se slane ali mraza obvarovala ajda) je koroška kmetijska družba nasvetovala vladarstvu postavo, po kteri naj bi vsim občinam (soseskam), kjer imajo ajdo, se ukazalo, da v nevarnih jesenskih dneh naj kurijo na polji in tako napravljajo dim, ki ajdo varuje slane. Osnova te postave, ktera se opira na skušnje druzih dežel in na gotove pravila natoroznanstva, obsega 7 razdelkov, v kteri je vse natanko določeno, kaj in kako naj se stori. V vsih soseskah, kjer na sternišča sejejo ajdo, naj vsak gospodar po velikosti njiv, kijihobseje z ajdo, napravi kurjavo: za pol orala 1 germado, za cel oral 2 germadi, za 2 orala 4 germade itd. Vsake sorte šara je za germade dobra, da se le veliko dima nareja, in da je kup tako velik, da gori skoz 6 ur; — županom naj se izroči, da čujejo nad tem, da vsak napravi tako kurjavo, — če ne, naj ima pravico jo napraviti na stroške nemarnega gospodarja, — slane se je bati, če je jasno in brez vetra, gorkomer pa ob treh zjutraj ne kaže več kot 3 stopnje gorkote; župan naj si omisli gorkomer (termometer) in ga obesi na severno stran kakega kola, ki je eumalo od hiš preč; če je zvečer že tako merzlo, da se je drugo jutro slane bati, naj župan sam ali kak njegov namestnik od dveh do treh zjutraj večkrat na gorkomer pogleda, in če vidi, da ob jasnem nebu brez vetra gorkomer pade na 3. stopinjo nad ničlo, naj z možnarjem ustreli ali pa z zvonom znamenje da, da se imajo vse germade  zažgati in tako   kuriti,   da  se
302
bolj kade kakor gore; eno uro po sončnem izhodu morajo še goreti, potem naj se ugasnejo; župan, ki ne stori svoje dolžnosti, naj plača 50 do 100 fl. kazni, ki pridejo v dnarnico za uboge tiste soseske; nemarni gospodar pa, ki ne zakuri germade ali ki jo zakuri prepozno, naj plača 5 do 10 fl. — To je osnova postave, ki jo je koroška kmetijska družba predložila deželnemu vladarstvu 26. rožnika t. 1. Ali jo je ali jo bode poterdila vis. vlada, ne vemo; da jo je kmetijska družba nasvetovala, je prav storila, ker po on-dašnjih skušnjah skor vsako tretje leto slana vzame ajdo. Vemo, da marsikdo bo rekel: „kaj pa si bojo še zmislili" in da marsikdo bo mislil, koliko dela bo s tako napravo. Al — kdor prav prevdari vse to, bo vidil, da je z malim trudom opravljeno — dobiček pa utegne neizrečeno velik biti.