St. 5. V Trstu, v sredo 17. januvarja 1883. Te'caj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V ediaMti |a mIi. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo In saboto o polnilne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za fietrt leta A gld. 50 kr. I' 'sameznu Številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trata po S kr., v Gorici in v Ajdovščini po 6 kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo ■> via Zonta 5«, Vsi dopiti se pošiljajo Uredništvu *vla Torrente« Nuov;i tipografija;vsak inora biti frankiran. RokopUi brez posebne vrednosti se na vračajo. — Inte^ah (razne vrtite naznanila In poslanice) ee zaračuuljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Srka mi se plačuje za vsako besedo 2 kr. Tržaški mestni zbor pa okolica. u. Kolilco poslancev sme zahtevati okolica s predmestji vred? Mesto ima prebivalcev 92 tisoč; okolica pa s predmestji vred prebivalcev 54 tisoč. Mesto voli v mestni zbor 48 poslancev, okolica pa le 6. Mesto se deli na 4 volilne razrede. I. volil. raz. ima vol. 196 II. » » » » 347 III. » » > » 19 >5 IV. » » » » 12?5 Vsota mestnih volilcev 3675 I ta se ujema z izkazom volilcev leta 1889. Srednji broj mestnih volilcev znaša 909.5, srednje Število poslancev za mesto pa je 12. Kaj se to pravi? Vsaka srednja skupina mestnih volilcev, obstoječa iz 909*5 plav, ima pravico izvoliti si 12 posl. v mestni zastop. Na srednjo skupino mestnih volilcev prihaja srednje čislo mestnih stanovnikov broje če 23.000 glav, t. j. 12 mestnih poslancev zastopa 909-5, — ali pa 23 tisoč meščanskih glav. Okolica se pa deli v tein obziru na šest volilnih okrajev I. volilnih okrajev ima volil. II. » » ■ » III. IV. V. VI. 493 427 396 275 333 376 Vsota okoliških volilcev je 2300. Srednje število volilcev v okolici znaša 383'/,, Srednje število okoličnih prebivalcev je 9000. Teh 383'/, okoliških volilcev voli v mestni zastop po enega poslanca, in en sam poslanec zastopa v mestnem svetu 8831/, volilcev, — ali pa 9 tisoč glav okoličan-skih prebivalcev. Prašanje: Koliko poslancev, razmeroma z mestom bi morala imeti okolica, oziroma voliti 2300 volilcev? Ge razdelimo te na enak broj skupin, kakor one v mestu, dobimo za vsako po 575 volilcev. Na vsako tako skupino bi moralo priti poslancev 7*5, i na vse štiri — ali na okolico i predmestja svojih 30 poslancev. Po mestnem upravu se lahko broj poslancev pomnoži, ali pa tudi skrči, kakor okoliščine nanesejo. Naj se okolica razdeli v dva volilna razreda; t. j. v prvi razred bi pripala okolica v ožjem pomenu besede, v drugi pa takozvana predmestja. Ta razreda ?>a bi se morala pojenačiti z onimi v mestu, ter volti bi morala vsaj vsak po 12 poslancev v mestni Podlistek. Pravdar.*) »In če me ima poslednjo njivo veljati in poslednjo suknjo koštati, jaz se ne udam, pa se ne udam! Tako je, da bodet« vedeli!« upije premožni kmet pa hud pravdar, Gašpar Muha. v krčmi pri materi Koreni-kovki, za hrastovo mizo, po katerej s težko svojo pestjo tako tolče, da kar kozarci in steklenice od nje odska kujejo. »Ta slučaj zdaj, prav tak je, kakoršen je bil oni pred deseiimi leti, ko je Žlebov Martin trdil, da je kos puščave tik moje loze njegova vlast, ne pa moja. Celi kos zemljišča res da ni petdeset forintov vreden, no pravda pa me je do petsto forintov stala, kar pa nič ne dć, vendar le je meni veljalo, in Gašpar lehko plača. Doktor Palk mi je danes do pičice dokazal, da je gojzjek za suhim vrhom moja vlast, ne pa nekdanje Školske grajščine, katero je še le pred malo leti tisti gospod Gans, ali kako se zove, kupil. A. doktor Palk si je dal tudi koj sto forintov za troške naprej našteti, in jutri bo uže tožba zoper gospoda Gans-a vložena«. »To se bodemo pokali, da bode kajl Pa da bi vi drugi zatožno, katero je doktor Palk napravil, brali, celih dvajset pol je popisal, ter vse do pičice dokazal, in bodemo videli, kdo zmaga, jaz ali Gans«. »He, mati Korenikovka I hitro Še en bokal najboljšega, pravica naj živi, in pa doktor Palk zraven, to vam je mož«. »Prav, prav imaš Muhal« oglasi se vsa družba okolo mize, »nikar se ne udaj, pravica je na tvojej *) Po «Wiener Landwirthschafliche Zeitung. zbor. To ne iti bilo nič čudnega. Na vsak teh razredov bi prišlo volilcev 1150. V mestu uže skupina od 909 5 volilcev voli po 12 poslancev — tu pa še le skupina po 1150 volicev bi si po 12 mož izvolila. To bi se moralo uvesti — in še ne bodemo po-jenačeni; le n< koliko več pravice bi imeli nego do zdaj. Mi ne zahtevamo pomnožitve mestnega sveto-valstva — temveč le racijonalno razmerje z onimi v mestu. Če pa to računamo na otstotke — vidimo razloček še večji mej mestom in okolico. Na 100 okoličanov pride poslancev 0.01. Na 100 okoliš, volilcev 8a jih prid*- 0*26. Na 100 meščanov pride poslancev '52. Na 100 meščanskih volilcev pa pride 182 posl. Na okolico bi moralo priti poslancev, kakor nam •/. kažejo, 30.36. Politično društvo »Edinost« se je pa v svojih zahtevah oziralo osobito na davščino, katero plačuje okolica v primeri z mestom in ako se držimo strogo Soslancev v mestnem zboru. — Vseh poslancev ie pa 4, torej bi morala okolica v najslabšem slučaju imeti 14 poslancev. Ako bi se pa kedaj razširila volilna pravica v takem zmislu, da se bo več ozira imelo na število prebivalcev, nego pa na davek, potem bi morala okolica imeti Še veliko več, 22do 24 poslancev v mestnem, oziroma dež. zboru. Da se mi ne sklicujemo na prava in podlage, katere smo mi iztuhtali in preračunili, tega je doka/, sam vladni načrt nove volilne postave za Trst, kateri novi predlog postave je vlada sama tako motivirala. dne pravice poslužuje. V sodniških papirjih je bilo pa »go-podu nasprotniku« naročeno, naj v treh mesečin kapit.il in obresti pripravi itd. Kako je na 1o GaŠpar Muha v pisarnico doktora Palku prišel, tega on sam vedel ni, kajti, komaj se je lastnih besed zavedel, in slišal je vedno le ene in pošilja; rumHjska vlada je uže mnogo orožja zakadila in pobrala. Na Irskem se zarota dalje plete, vsled česar so zopet zaprli mnogo ljudi. Dopisi. Z SelanKkef« 11. januvarja. [Recept g. dopisnika *t Brkinov v 2. U. «Sloo. Naroda*,) Danes mi je dana važna naloga: zdraviti do- {»isnika, oziroma napisati «recept» zoper njegovo bo-ezen, ki se imenuje nemški: «Grossenwahn». — To je sicer nekoliko nehvaležno delo, kajti bolezen je huda in težko jej je najti primernega zdravila. Ven-der pa modruje slavni pedagog Kehr: «D»'e VVihr-heit ist eine bittere Meuezin, aber ein vortreftliches Heilmlttel* in zato napišem onemu g. dopisniku to le zdravilo: «Govori in piši vedno le resnico, kajti retnica je ljuba Bogu in ljudem*. G. dopisnik «z Brkinov« (siclj «kej pej» — mi uže vemo, kde je oni dopisnik «z Brkinov« — ki pa j« še umiljih brk)» v 2. Št. «Slov. Naroda« pobalinsko napada g. c. k. okrajnega šolskega nadzornika Qaantschnigga. On še le od aprila meseca lanskega I. gospoda nadzornika pozna in upa se na tako fa-kinsk način napadati g. G. katerega je sam slavni Einspieler v Koroškem »Miru* tako resnično ocenil in opravičil zaradi napada, ki se je nahajal v «SI. Narodu* o priliki njega imenovanja nadzornikom sežansko-komenskega okraja. Ta (»popravek* je ponatisnola iz «Mira» tudi «Edinost» in od iste dobe je bilo mir besedi. — To g. dopisniku, ki izza kulis, kakor boječa baba, meče kamenje na g. nadzornika — boječ pokazati se pod odprtim vizirom. «Es geht halt nichts iiber die Felgheit solcher Helden.* — Nočem razpravljati na dolgo in široko o vrlini našega nadzornika, ker ocena in sodba g. Einspielerja, vodja koroških Slovencev, o njem je merodajnejla, nego ona perfidnoga mišje-bradega obrekovalca v «Slov. Narodu*. Kdor našega g. nadzornika dobro pozna, mora nepristransko pridrtiti, da ni res, kar je oni dopisun v «Narod* trobil. — Gledć g. Ant. L—a ]ja moram omeniti, da ima on več zaslug za naš mili narod in za naše šolstvo sploh, nego vsak drug kraški učitelj. Zbog svojih zaslug mu je nedavno Njeg. veličanstvo podelilo sreberni križ s krono. To je g. L-u v veliko zadoščenje njegovega neutrudljivega delovanja in on se s tem najviljtm odlikovanjem more ponašati — mej tem, ko drugi njegovi «kolegi-zavidljivci* ne morejo pokazati — najmanjše *fige*. Nadalje je g. dopisnik v «Naroiu» povedal, da se je za učiteljsko bukvarnico naroČilo samo •nepotrebnih* nemških knjig in, da se je po hudej borbi (risum teneatis!) sprejel tudi «Učit. Tovariš«. To je zopet debela laž. Nakupile so se originalne in drage nemške knjige, kojih si učitelj sam omisliti ne more. To se ie zgnritlo po pro' so odnesli v Kalu iz »komunske hiše« najprl-prostejo krsto, srenski hlapec pa je sežgal isti dan dosti starega papirja — aktov »večnega pravdarja«. ein Scandal, so ge«chehe der Scandal, und die Wahrheit vverde gesagt!« No, tedaj g. dopisnik: odprite svoje brekovalne «šnable» pa zinite na to! To v kratkem g. dopisniku. Svetujem mu, naj se v bodoče dobro drži napisanega »recepta* in potem ne bode več tako »umestno blodil*. -- Naj si v glavo zabije in za ušesa zapiše: «Govori in piši vedno le resnico, ker resnica je ljuba Bogu in ljudem*. Konečno moram čestitim čitateljem »Edinosti« povedati še »nekaj novega«, kar je pa pri nas na Krasu uže zastarela — resnica. — Mej učitelji na Krasu je vladala vedno najlepša sloga in edinost. — Delal je vsak za vse in vsi za vsakega. Vsi smo si bili bratje, vsi smo se prav dobro porazumevali in Živeli smo v najlepšem miru. — Kar je pa nekaj let pridobil (?!) je naš Kras nekaj .koperskik kandidatov», t. j. mladih učiteljev, — ti so še zelo «mladi» v skušnjah in izvedenosti — poleg tega »trpe« (imamo tudi častne izjeme) nekoji na hudej bolezni, pri Nemcih «Grossenwahn imenovanej. No, rekel sem, da skušnje imajo še take malo, da je tudi pri njih vsled njih vedenja resničen Gothejev izrek: «er dreht sich rechts, er dreht sich links. der Zopf der hangt ihm hinten*. — Ti mladi «pedagogje* bi povsod radi veljavno besedo imeli, ali zvonec nosili, čeprav imajo baje malo ali celo nikakeršne znanstvene podlage, pridobljene v kakfj srednjej loli. — Njih ravnanje je rodilo malo navskrižnost mej njimi in priletniSimi učitelji. Vender bi trebalo Še nekaj »receptov* in ti «mladiči« se izpametijo. Takim »otrokom« je treba Šibe, kajti: Šiba novo mašo poje. •Videant consules*!. Z Dunaja, 8. januvaria. Ko je iz Pariza v Berolin došel glas na Silvestrov večer, da je francoski velikan legel k večnemit počitku, segla sta si v roke na novega leta dan po-morjanski puŠčavnik in berolinski starec »verstand-nissinnig« in namesto novoletnega voščila, rekla sta oba v enej sapi: »Gut weg«. Da je to obema prav iz srca šlo, vidi se iz tega, da je »Ole« svojim vojskovodjem novico povedal: »Evropi je zmanjkalo enega nemirneŽa«; puščavnik pa se je dobro naspal in koj drugo jutro prijazno pomežiknol na zahod, češ, Rusi in Nemci imajo mnogo skupnih zgodovinskih interesov; hipoma je pozabil, da seje oni dan nad državnikom popotnikom zaobregnol, da ima voz samo po dva sedeža. Vaš kmet bi rekel.* »Šviga švaga čez dva praga«. Sploh pa smejo letos Nemci z božjo previdnostjo kaj zadovoljni biti: darovala jim je Skobeleva, Gambetto in Chansy-ia. Čudno pa je vsakako. da ima prva dvar kolikor toliko »nježni spol« na vesti. Vam Slovanom bi kar srce otrpnolo ob tacih svetovnih vspehih »slabega« spola, Nemec pa bo mislil: Ehrct die Frauen, sie flechten und weben Llebliche Ruhe in's staatliche Leben. Francozi in Slovani pa še vender ne porečemo: Amen. Zdaj pa skočimo Iz politike v umetnost. Nedavno je prišel iz pariškega konservatorija na Dunaj mladi Čeh g. Ondriček in sodeloval pri dveh koncertih z nenavadnim vspehom. Minoli teden pa jo dal sam svoj koncert. Sijajno se je odlikoval; posebno pa hvalć strokovnjaki lep doneč glas, ki ga zna strunam izvabiti. Ponosni smemo biti Slovani na tega mladega umetnika, katerega ule zdaj prištevajo najboljšim goslarjem. Poročali ste uže sami, da je dunajski župan državnemu pravniku in pravnej sekciji svojega bureaux-a naložil, naj istaknejo kak paragraf, na kojega oprti bi dunajski mestni očetje mogli vojno začeti proti znanemu ministerskemu ukasu glede češke privatne Šole. Ta sekcija je izdelala elaborat, po katerem je ukaz ministerski popolnem postaven; niti po obliki niti po vsebini ni mu mogoče do kože, ker pa minister tega ukaza mestnemu zastopu ni poslal, moral bi magistrat po pravdi ministra siliti, da mu kaj pove, namreč uradno. Toliko juristov sedi v mestnem zastopu in koliko blamaže! Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Cesar je podaril 100 gld. za popravo poiružne cerkve v Trati, draške fare blizu Loškega Potoka. Cenarjevič Hutlof ne pojde na popotovanje v jutrove dežele in to vsled tega, ker je povo ienj v mnogo krajih Avstrijsko-Ogerske veliko škode pro-vzročila ter želi, da se troškl, katere bi stalo popotovanje obrno v podporo po povodnji poškodovanim. Dopolnilne volitve za mestni zbor so dovršene. Zmagal je v drugein razredu Progresist Artelli z 139 glasovi proti 74, katere je dobil Basevi. Vidi se iz tega, da se Progresisti postavljajo in da so sedanja sredstva proti Iredenti nezdatua. — Kaka poskušnja pride zdaj na vrsto? Tržaške novosti* Včeraj je bila pri sv. JuŠtu črna maša /a nepozabljivim ranjkim Škofom Dobrilo. Služil jo je sam mil. škof dr. Glavina. Navzoč je bil ves kapitelj, zastopniki kapiteljev, v Kopru. Poreču in Puliu, mnogo duhovstva in tudi pobožnega ljudstva. Ples veteranov v gledišču »Fenice« v saboto je bil še precej dobro obiskan; počestilo je več odličnih gospodov veterane s6 svojo navzočnostjo in ples je trajal do zjutraj. Posebne omembe je vredna bogata in okusna dekoracija gledišča, katero je vodil podpredsednik veteranov, g. Herman. — Ples »Unione operaja« ni bil posebno dobro obiskan, vladala je praznota v velikih prostorih »Politeama«, plesalci so imeli dosti prostora In so bili toliko bolj zadovoljni. V prodajalnici »Zbrojavacca« v via Nuova, vstal je v nedeljo ob 5 uri pop. požar, katerega pa so ognje-gasci kmalo zadušili. Slcode je za 201)1) gld. Uzrok požara je nepaznost z ogrevalniki, s katerimi trgovci navadno pozimi tajajo zmrzlo olje. — Tudi v palači Diana na trgu Sv. Janeza je bil požar v soboto EDINOST. zvečer ; v tamošnjej prodajalnici obleke se je une( ogenj in je uničil skoro vse blago, pridno so mogl pomperji ogenj zadušiti. — Danes zjutraj pa je pogorela stara pivovarna pri B »jti v Boscnetu. Nevarnost je bila velika zarad hude burje. V via Madonnadel m-re je našel v petek nek pismonoša. ki je imel neko pismo oddati, portiija hJŠe št. 8., J. Tosoni-a, mrtvega v postelji. — Uinrl je vsled starosti in velike slabote. Nekemu obrtniku, ki je potoval iz Gorice v Trst, zmanjkal je blizo Grijana v vagonu znesek od 70 gld. iz zapete suknje. Včeraj je nek Cantoruzzi, eden onih navadnih »športlerjev«, povozil 74 letno A. Bruni. Plačal bode, da iio črn; a vse kazni nič ne pomagajo, gospodičiči pri vsem tem dirj.ijo po tnestu se svojimi šarci. Triaika borsa je zadnje dni začela delati škandale; ni še mnogo dni, kar se je na njej porodila lažnjiva vest o atentatu na neko visoko osobo v Bu-dapeštu, 13. t. m. pa se je na njej zopet govorilo, da je bil napaden italijanski kralj i nevarno ranjen, če tudi nobenega dotičnega telegrama v Trst ni bilo. Na privatno praŠanje v Kini pa je rimski telegrafski ured tržaškemu odgovoril, da je vse laž, i da je kralj v Rimu popolnoma zdrav. — Take laži pač tržaškej borsi ne delajo česti i prav bi bilo, da se pozve, kdo jih trosi; zakaj jih trosi, tega ni treba praviti. Imenovanja« Gosp. Avgust Jakopič, dosedaj c. k. pristav v Gorici, imenovan je sodnikom v Bolcu. Talentiran, učen, Še mlad mož, zvest sin svojega naioda, sprejme naj blagovoljno naše najsrčnejše čestitke. Prav tako čestitamo BolČanom k tukej pridobitvi. —- Gg. Lj. Tomičič, okr. sodnik na Krku, dr. Evgen pl. Pflttgl, svetniški tajnik v Trstu in Filip conte Dandini, okr. sodnik v Tržiči (Monfalcone) imenovani so deželnimi svetniki pri deželuej sodniji vTrstu. — G. dr. Filip Zaplotnik v Gorici, imenovan je c. k. okrajni glavar na Kranjskem. — G. dr. Reinbold Raling pl. Rudingen imenovan je za namestništvenega tajnika na Primorskem. — Gosp. Alfred pl. Gzermak pride iz Buj v Koper. — G. Alojzij Lasciac, praktikant pri c. k. okr. glavarstvu v Gorici, šel je v Sežano, da nameščuje okr. komisarja. — G. dr. Monti, svetovalec dež. sodnije, postal je svetovalec vifije sodnije v Trstu. Uspeli poštnlb hranilnic je bil uže prve dni na Dunaji tako velikansk, da so bili poštni uradi vedno polni in da so se vložile do sedaj uže velikanske svote; a tudi v Trstu je uspeh poštnih hranilnic nepričakovan. Poštni uradi, kder se prejemajo vloge, vedno so prenapolnjeni, tako sicer, da je bilo uže več naših prijateljev po 3, 4 krat na poŠti, da bi kaj vložili, pa do denes niso mogli priti na vrsto, akoprem so po pol ure in več čakali. To vam je prava gnječa in kaže se, da bode treba ved uradnikov in tudi več vloinih mest za ta posel. Vlada je torej s to novo napravo dobro pogodila. Občni zbor >tr2. Sokola« je bil v nedeljo dne 14, jan. v telovadnici. Iz tajnikovega i blagajnikovoga poročila smo se prepričali, da društvo počasi i previdno napreduje, članov ima sedaj 92, veliko pak se jih je oglasilo k pristopu v društvo pri občnem zboru; odborovih sej je imelo 11, 3 izlete, udeležilo se je sprejema presv. cesarske obitelji i bla-goslovenja zastave delal, podpornega društva; to so glavne točke, katere posnemamo iz tajnikovega poročila. Premoženja ima društvo nad 400 gld., kar ie iako vspešno, ako pomislimo, da društvo še le polu leta obstoji. Predsednikom je bil soglasno izvoljen: g. Juraj Vucković, v odbor pak, kateri se je tudi konstituiral: g. dr. Mate longhino, podpredsednikom, g. Fran Sahser, tajnikom, g. Fran Cokelj, blagajnikom, kot prisedniki pa gg.: dr. Ante Trinajsta, Fran Ke-veltif, Martin Kerže, Fran Paternost i Ivan Inano. Namestnikom gg.: Fran Srebotnjak i Josip Duinik. — Vsak slovenski omikani mladeneč v Trstu in okolic), moral bi postati ud tega v vsakem obziru važnega društva. Policijsko. V nedeljo se je nek fakin tibo-tapno ukradel v neko slaboglasno hišo v starem mestu ter tam pokradel polno blaga iz nekaterih sob milosrčnih. — Ker mu je stvar tako dobro stekla, šel je s culo ukradenega blaga pit v neko krčmo v starem mestu; a ko je hotel s to domu, vprašala ga je radovedna policijska straža, kaj ima v culi in ko je zapazila reci, katere niso za fakine, peljala ga je v zapor. — V ponedelek je prišlo nekoliko potepuhov v neko zalogo, da kupijo raznega blaga; a kupili niso nič, pač pa se jih je prijel tucat volnenih jopic, ker ti ljudje imajo posebne kalamite. — Par faklnov so zaprli, ker so jih zasačili, ko so kavo in drugo blago kradli z voz. — V pondelek so se ukradli nekateri tatovi v stanovanje neke družine v hišo št. 1 v Via Crosada iti sicer v spalno sobo. Družina je bila v sobi tikoma spalne sobe; k ljubu temu pa so tatovi odnesli srebrno uro in obleke v vrednosti nai 100 gld. To je drznosti Ujet begun. Iz Pešta se poroča, da so tam zasačili vojaškega beguna, ki pravi, da je iz Trsta ter se Imenuje Maf/ei in je v sorodu z mestnim svetovalcem Venezianom. IinparsRlale«, list, ki prav dobro zastopa v Irstu avstrijske koristi, morda boljše, nego dva tukajšnja nemška lista, prinesel je v nedeljo zanimiv članek »E poi?« (In potem?) in jako zanimiv dopis iz lolmina. — V članku pravi, da novo izvoljeni mestni oče Raskovič, zdaj pravi in prvi uzor Ireden-tovcev vTrstu, pomnoži takozvane »molčače« v mestnem zboru; — a da je njegova volitev na vsak način sramota za Trst in da bi zdaj večina morala, ako ima kaj pravega avstrijskega poguma, z Raskovičem postopati po vsej pravici tako, kakor je po krivici postopala ptoti Bizjaku. Komisija je priporočala, naj se volitev Bizjaka potrdi, ker ni bilo nobenega zadržka, a zbor je molčeč zavrgel volitev; komisija bode tudi zdiij priporočala Raskovičevo volitev v potrjenje, a zdaj bi bilo na mestu, da zbor ponovi to, k čemer mu je dala precedens« Pronressova stranka in da tudi Raskovidi molčeč izobči iz zbora. KoneČno pa praša »L' Imparziale«: »Najdejo li naši pitrijoti toliko poguma?« »L' Imparziale« piše nam iz srca in kakor on najbrže, dvomimo tudi mi nad »korajžo« naših takozvanin patrijotov. — V dopisu iz Tolmina Ja se nek dober Italijan sam spravlja na goriške redentovce, ker so pisali v svojem novem glasilu, katero smo mi precej prav krstili, (•!/ Isonzo Nr. II.«) da so Slovenci^ v Gorici le gosti (ospiti). Dopisnik smeši goriško židovsko pokveko, ki se zove ^Goriška korera«, Še boljše »Goriški omnibus«, za prevažanje neslanih čifutarij in praša ta list, kako je to mogoče, da so Slovenci v Gorici le ■ ospiti«, saj ime mesta je samo ob sebi slovensko, ker za »Gorico« ni mogel najti niti Ascoli italijanske korenine; kedo pa je potem krstil »Travnik«, glavni goriški trg, »Studenec«, zdaj eno najlepših ulic goriškin, »Kočevje«, »Pristava« itd.? Dopisnik praša nadalje: Ke^o pa kupčuje v Gorici z italijansko civilizacijo? Ali morda niso Vaši Lahoni skoro sami slovenski renegatje? (Ćifut ima v Palestini svojo pravo domovino; a JuretiČi, Kova-čiči, Čuki, Kolavčiči. Mavroviči, in vsi ti razni »ČiČ*i«, so pač »čiči«, a v njih žilah se gotovo ne pretaka romanska kri«.} »L* Imparziale« praša nadalje: Kedo pa so ti ljudje, ki se bahajo, da nam prodajajo svojo inteligenco? Ali so to morda tisti botegarji, klobučarji, kneftrarji, lekarničarji. kateri bi morali pas jako stiskati, da jim ne daj6 naši Tolminci zaslužka?! Od teh pač Tolminci ne morejo zajemati svoje inteligencije, temveč jo nosijo oni mej nje, ker jih učć slovenski, brez katerega jezika ne bi mogli prodajati svojega slabega blaga za dober denar. — Gorica se pač ne more bahati s6 svojo laško inteligencijo in sploh z nobeno inteligencijo, in kar je prave višje inteligencije v Gorici, ni le ta večinoma prava slovenska? (ne renegatska). In ni li tolminski kmet Eravi »Dandy« v primeri z nekaterimi »PifTerari«, s aterimi simpatizirajo naši goriški »čiči«?—Dobro jih je podal, kaj ne? »Ma bravo »L'Imparziale I« Bis!« Slovenci, ki čitate tudi laške liste, čitajte »L' Imparziale«, ker je v resnici »imparziale« (nepristranski 1) iz Senožeč se nam piše 12. t. m.: Kmet Anton Peca, po domače SuŠec, iz Senadol, peljal je včeraj iz Trsta prazen voz z dvema voličema proti domu) nek kmet iz Gabrča ga je v Storjanskem (Štorskem, klancu došel ter opominjal, naj se podviza, ker bo Gabrk necoj nevaren. Denes zjutraj je drug kmet, ki je peljal oglje v Trst, dobil pri tako imenovanej Bajti pod Gabrkom oba voliča v vozu vprežena, od-pregel ju ter iz zameta pognal. Voliča sta proti domu zavila. Žena Peca-tova, zagledavši prišla voliča brez moža in voza, pokliče na pomoč sosede, kateri precej gredd iskat moža in okoli 200 korakov od druge strani vasi najdejo Peco na polji zmrznenega. Oprazkan je bil po obrazu, po rokah in na več krajih na sprednjem delu života pobit, kar svedoČi, da se je Še le 40 letni, krepki mož dosti po grinju, čez zidove itd. trpinčil potem, ko je zašel. Pravijo, da je Šel iz Štorjan vinjen. Ta navada je uže veliko ljudem Živenje na Gabrku vzela, in bolj pametno je, da se človek v takih slučajih dobrih jedi najć, a manj pije; najbolj pametno pa je pri ljudeh ostati. Na Gabrku so v takej zimi, kakor je zdaj 8 dni sem, nepremagljivi elementi, katere Ribničan dobro pozna, ko pravi: »ta Gabrna gora je salamenska gora, tam biirja hiidu muče, suče in Ijdi ob tla mćčel« Vabilo k odborovej seji v Dolini v dan 28. i m. ob 11. uri zjutraj. Dnevni red: 1. ali se ima občno zborovanje sklicati, ali ne? 2. kako društveno knjižico hitreje pomnožiti? 3. razgovor o odpravi dece-nalnih in vpeljavi quiokvinalnih doklad, 4. nasveti. Predsedništvo •slov. učit. društvo za kopr. okraj.* f SebastJJan ZeplČ, profesor v Zagrebu, znan jezikoslovec in vrl ro ioljub, umrl je 9. t. m. po kratkej bolezni. Blag mu spomin! f JTožeZuža, vrl Štajerski narodnjak in plvovar v Zalci, umrl je 10. t. m. "Naj v miru počiva! Odbor gorlSke Čitalnice naznanja čestitim društvenikom, da bodo predpustne veselice; 17. januvarja: petje, igra na glasovir, blagovoljno sodeluje Č. ga. Podporni kovu, plesna zabava. 27. januvarja: beseda s plesno zabavo. 4. februarja: plesna zabava. — Pri plesih bo svirala vojaška godba c. kr. pešpolka nadvojvode Leopolda, Št: 53. Pričetek vsaki-Jeat ob 8. uri zvečer. — Opomba. Će želi društvenik neuda vpeljati, priskrbi naj zanj pri odboru vstopnico, ki stane za družino 1 gld. in za posameznika 50 kr. Odbor. Občni zbor društva »Slojfe« v Gorici je bil 11. t. in. Sklenola se je resolucija: Da se imajo osnovati v goriškem mestu slovenski otročji vrti in sicer začetkoma eden, pozneje pa v razmeri z sredstvi Še drugi, ter se naročuje društvenemu odboru: a) da vse preskrbi, česar je treba v dosego potrebnega dovoljenja od c. k. deželnega šolskega sveta in dejanske vpeljave; b) da nabere prostovoljnih darov v zinislu § 7. društvenih pravil za pokritje dotičnih troškov. — Potem se je sklenolo, da se ima napraviti ^ v Gorici ljudska posojilnica in volil se je dotični osnov.ilni odbor, v katerega so bili izvoljeni gg.: dr. Tonkli, dr. Rojic, M. Karavanja, dr. Anton Gregorčič in prof. BerbuČ. — Občni zbor je potem sprejel predlog, da se odpošlje peticija do visokega nauČnega ininisterstva, tla napravi pri tukajšnjem izobraževališči za učiteljice poseben tečaj za poduk v vodstvu otročjih vrtov in da ustanovi pri istem izobraževališči slovenski otročji vrt, in naroči društvenemu odboru, naj dotično peticijo sestavi iti nemudoma odpošlje. — Sprejel je konečno občni zbor peticijo na ministerstvo za uk in bogočastje, da ono: 1. vpelje na c. k. deškej šoli (Knabenschule) v Gorici y vseh štirih slovenskih razredih slovenski kot učni je/ik; 2. a) vpelje na c. k. realki iu c. k. gimnaziji v Gorici vŠtrične razrede slovenskim učnim jezikom v vseh predmetih in ohrani v vseh razredih nemški jezik kot obligatni predmet; 2. bi ali pa preustroji c. k. gimnazijo in c. k. realko v Gorici v dve c. k. realni gimnaziji z slovenskim kot učnim jezikom za vse predmete v vseh razredih na enej gimnaziji, z laškim kot učnim jezikom, v vseh razredih za vse predmete na drugej realnej gimnaniziji; ob enem naj bi se poučeval nemški jezik kot obligatni predmet na vseh razredih obeh realnih gimnazij; 3, vpelje na c. k. dekliškrj šoli, ki je združena z izobraževa-liščem za učiteljica v Gorici. 4 vŠtrične razrede sč slovenskim učnim jezikom v vseh predmetih; 4. vpelje na c. k. izobraževališči za učiteljice v Gorici vŠtrične razrede t>e slovenskim učnim jezikom v vseh štirih razredih in v vseh predmetih in z nemškim jezikom kot obligatnim predmetom v vseh štirih razredih. — Konečno je zbor izvolil odbor in so bili izvoljeni: za predsednika dr. Josip Tonkli. v odbor pa: dr. Gregorčič, A. Jeglič, profesor Povše, dr. Nikolaj Tonkli, dr. Aleksij Rojic, Jožef Nanut, dekan Kobal, župnik Mašera, Andrej Kocijančič. Kobarldska čitalnica napravi dne 21. januvarja t. I. ob 7 uri zvečer besedo v g. Žganovih prostorin. Spored: 1) Petje: Novinci moškivzbor, 2) Govor, 3) Petje: Svet, mešani zbor 4) »Stempihar mlajši«, «luma v 1 dejanji, o) Petje: Večerna, čvete-rospev, 6) »Kolači iz Kranja«, igra v 1 dejanji. 7) Petje: Mlatiči, moški zbor. Vstopnina 20 kr. — Po besedi prosta zabava iu ples. — K obilnej vdeležitvi vljudno vabi odbor. VslOpnlce k plesu delalskega podpornega društva ilne 1. februarja v gledišču Fenice se uže prodajajo in sicer v uradu omenjenega društva, pri gosp. A. Zitko v Corsia Stadion št. 1 in pri denarnici gledilča Fenice. Srečke narodnega doma v Ljubljani prodajajo se tudi v uradu delalskega podpornega društva, potem pri g. KevesiČu (Via Porporella št. 2) in v tržaškej čitalnici. Rodoljubi seziti po njih! Uedor boče «lane21Čeve »Slov. Glasnike« leta IMS5, I SOB, 18*19, prodati, ali zamenjati za kako drugo knjigo, naj blagovoli uredništvu naznaniti. »Goriški Gospodarski Ust« st. I* prinaša te le sastavne: 1. Vlnorejcem času primerni nasvet, — 2. Špargelj, — 3. Precepljevanje starega drevja, — 4. Kaj vse se nahaja v vinu in kako se morejo razni obstojni deli vina določevati? —5. Pripomočki zoper trtno uš (Phylloxera vastatrix). Slovenske pisanke ln risanke. Na vseh straneh moramo gledati Slovenci, da napredujemo, da širimo svoj jezik, svoje blago m^j naš narod, in da našo narodno omiko razŠirjujemo z malimi denarnimi sredstvi. Kakor ni bilo pred 30 in 40 leti Se skoro nobene slovenske šolske knjige, tako ni bilo Še pred 10 leti Še skoro nobenega pisalnega ali risalnega zvezka slovenskim napisom. V poslednjih 10 letih se je pa to zelo spremenilo. Pisanke in risanke z slovenskimi napisi se dandanes zalagajo in tiskajo v mnogih mestih uže: v BeČu, v Brnu, v Lincu, v Pragi, v Gradci, menda tudi v Gorici; ▼ Ljubjlani (!) pa najmanj. — Dobi se to šolsko blago po različnej ceni, kakoršno pač je, dobro je drago, slabo po ceni. Za našo ubogo šolsko mladino ugajajo pač najbolj zvezki z nizko ceno: 2 pisanki za 3 kr., ali pa ena za en sam krajcar. Tako dobro blago ima v zalogi, kakor smo se prepričali, Ivan Lapajne v Krškem, ki daje učiteljem pisanke po tako nizkej ceni, da morejo Šolsko mladino po prej navedenoj ceni i njim preskrbovati. »Trlbtkne« izvrstni list, dnevnik, ki izhaja na Dunaji in prav gorko zagovarja koristi avstrijskih Slovanov ter ima navadno prav izvrstne dopise in Članke iz Slovenskih pokrajin, posebno pa iz Trsta priporočamo vsem Slovencem, ki navadno čitajo tud. nemške liste. Tribtine stane za četrt leta gld. 6j Gospodarske in trgovinske stvari. Kmetijska pisma. (Dalje.) Dandenašnji Amerikanci so, po do zdaj uporab-Ijenej meri presojeni, na vsak način prvi kmetovalci na svetu, kajti oni ne prideljujejo — ali producirajo — le za lastno potrebo — za lastno konsumcijo — le zadosti hrane; temuč oni izvažujejo — eksportujejo — veliko veliko več pridelkov, nego jih sami morejo porabiti. Kdo ne v£, kako konkurenco so Amerikanci Evropcem v žitnej trgovini provzročili. Amerikanska konkurenca v žitnej trgovini je tolika, da nastaje za dozdaane evropske »žitne kamore«, kakor za Rusijo, Ogersko, Rumunijo itd, uže skoraj praŠanje, se li ima v bližnjej bodočnosti Še žito za trgovino pridelovati ali ne več; kajti, amerikanski pridelek je, ako ne boljši mimo evropskega, pa gotovo veliko c^neiši. In kar ni uže cenejši, pa bode še le. Komu ni znano, koliko konkurenco je pričela amerikanska slanina — Špeh — amerikanska mast sploh, evropskej slanini, evropskej masti delati? — Le po prepovedi nekoliko omejeno uvaževanje — zaradi trihin baš — je veliko jako občutno slaninino konkurenco nekoliko potlačilo. Da Še celo meso uvaževa se uže iz Amerike v Evropo, in sicer ne le umetno ohranjeno, kuhano v podobi takozvane mesne konserve, ali kakor se tudi zove, mes6 v pušieah — Buchsenfleisch; kateri vdeleženec bosensko hreegovske okupacije ne pozna tega provijanta? — ali pa v podobi tako zva-nega Liebig-ovega mesnega izvlečka ekstrakta —; marveč uvaiuje se v London Hamburg i. t. d. čisto sveže goveje meso ne osoljeno. To, umeje se, da v navlašč zato prirejenih ladjah, kajti drugače bi se spridilo. In gotovo ne bode dolgo, da budemo čuli: v »naš« Trst je priplula velika amerikanska ladija, napolnjena z svežim amerikanskim mesom. To nas sicer ne more ravno veseliti, kajti Tiiačani bodo K D I NO S T. res da nekoliko ceneje meso jedli; ali cenejši postanejo vsled tega tudi naši slovenski voli, prešiči \n janci, kateri se s Kranjskega, Štajerskega i. t. d. v Trst prodajajo. Pa, pravično »narodno gospodarsko« misleči morali bi skora pri vsem tem vender vsklik-noti »eviva la concorrenza!« V Kaliforniji se prideluje dandanes uže toliko vina — in to finega — da ga ni le za domačo potrebo dovolj; teinuč izvaži se ga uže kaj dosti v Evropo, na \ngleško, Nemško itd. Ne le mogoče, kar naravnost Čisto gotovo je, da se po peties^t letih v Evropi več amerikanskega vina popije, nego domačega. To uže celo, ako se bode najnujša šiba božja za evropejske vinograde, ako se bole trtna uš ali »Phylloxera« vtolikej inen nadalje širila, v kolikoršnej se je žali Bog! do zdaj; in pa dokler se bodo domačemu kletarstvu vse le mogoče »postavne upovere« stavile; mej tem ko so se v druzih vinskih državah — osobito na Francoskem — uže zdavno prepričali, da je najboljši tudi obrtniji naprave vina tisto prostost puščati, katero druge kmetijske obrtnije — n. pr. naprava kruha, piva, slad kora itd. — uživajo. Doma ne smemo vina v kvalititivno slabih letinah zbolj-ševatija od »čifutov« vpeljevana »galizirana« ali pa »petiotizirana« vina, pa smemo presneto drago plačevati. »O narodno gospo larstvo, kako se tebi v obraz bije!« Da trtna uš polagoma »vso* evropsko nograd-stvo uniči, to je gotovo, vsaj tako trdijo to zelo študirani učenjaki in le sam Bog daj, da bi se varali. In pač čudno je to. da je trtna uš iz Amerike k nam v Evropo prišla, no zdaj pride pa še amerikansko vino za njo. V najnovejšem času so pričeli v Ameriki še celo »sladkorno peso« — to je pesa, iz katere se ves naš sladkor dandanes izdeluje — pridelovati, in kakor se sliši, z najboljšim uspehom. In tako je lahko mogoče, da utegnemo še učakati, da zopet izpodrine amerikanski, iz pese fabricirani sladkor našega evropskega, kateri se je še le pred komaj štiridesetimi, ali petdesetimi leti v Evropi do dobrega tla pridobil, ter indijskega ali kolonjalnega, iz sladkornega trstja fa-ibriciranega iz trgovine izbacnol. (Dalje prib.) Trgovsko. Vlada si pogaja z mestnim zborom in tržaško trg. zbornico zarad tega, da jej te dve korporaciji prodaste občna skladišča (Lagerbauser), katera boče vlada imeti v svojem lastnem oskrbni-Stvu zarad olijšave prometa. To kaže, da vlada Sčasoma potegne na se tudi južno železnico. Dražbe. V Sežani posestvo Andreja San&bor iz Auberja, cena 100 gld., 23. jan., 23. febr., 23. mare. — V Sežani posestvo Franca Brundula iz Dutovelj, cena 251 gld., 17. jan., 19. febr., 15 mare. — V Sežani posestvo Josipa Gruden v Saiežu, cena 1270 gld , 24. jan , 26 febr., 29 mare. — V Sežani posestvo Josipu Brezovec iz Misliče, cena 1002 gld., 26. jan., 27. febr., 3. aprila. — V Sežani posestvo Mihela Lipolt iz Podgrada (Sclnvarzenegg), cena856 gld, 26. jan., 23. febr., 2. april. — V Sežani posestvo Jakoba Margon iz Barke, cena 371 gld., 29. jan., 28. febr., 20. mare. — V Sežani posestvo Marije Valečič iz Podgrada (Sa vsa agitacija sloni na lažeh in obrekovanju, ne bode mela vspehu, in mi bomo obrekovalcem pri ugodnej priliki javno krinko potegnoli raz obraza. Mal non far, paura non aver. - • Trgovska listnica. G. V. J. v J. Zarad sodov Vam pošljemo v kratkem pismo. G. F. K. v S. J. Prišla je ena večja partija ruskega masla, zarad tega je cena zopet padla na gld. 92 do gld 93, a v kratkem se utegne censi zopet zbolj-šati. V komisijo ne pošiljajte preveč, le siliti ne blaga, ako hočete doseči primerne cene, saj poznate Trst — Poziv. Podpisani združeni v volilni odbor vabijo vsa ude de-lalskega podpornega društva v volilni shod, ki bode v nedeljo 21. t, m. ob 6 in pol uri zvečer v gostilnici «al Giar-dinetto*, nasproti vrtu Rosettl. J. Jajčlč, J. Rolle, F. Dolenc, F. Kobal, N. Noljo, A Babudar, A. Vouk, J. Mramor, J. Keršan, J. Novak, J. DraŠSek, J. Klun, A. KrapeŽ. Tržno poročilo. Kata. — Prodalo se je te dni 800 metr. stotov kave Rio po gld. 89 do gld. 45—; cene so stanovitne in trdne. Sladkor — mlahova kupčija cene nespremenjene. Sadje — v dobrem obrajtu, cene nespremenjene. Olje — nespremenjeno stanje. Riž — nekoliko bolj iskan, pri vsem tem so cene ostale nespremenjene. Potrolje. — Došla je ladija z 8236 sodčeki petrolja, ki so uže vsi rasprodani. — Cena trdna a nespremenjena na gld. 10r/t do gld. 10'/ . DomaČi pridelki — fižol malo iskan. Maslo je postalo malo ceneje, cene naravnemu blagu je denes gld. 91 do gld. 94. Žito — brez kupaa. Les — nič posebno obrajtan — več partij lesa leži v Trstu, katere nij mogoče vredno prodati. — Se le na pomlad se vtegne ta kupčija kaj oživeti. Seno — vedno dobro ohrajtano, cene nespremenjene. Dunajska bor«a dne 46. januvarja žnotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 70 » Zlata renta..........95 » 95 » 5% avst. renta........92 » 05 » Delnice narodne banke.....8.\oooooooooooooioooooooooooooci X LA FILIALE |>| I I đella |! | BANCA UNION TRIESTE a' oooipa di tutte le operailoni dl Banca e dl Camblo valute. a) Accetta versamenti in cnnto r.orrente: Abbnonando 1' interesse annuo The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar dobi se Originalni Singer-jer šivalni stroj, in to brez povišanja cene. PoroStvo se daje za pel let, poduk na domu brezplačno G. NEIDLINGER, generalni agent V Trstu, Corso, palača Modello Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (13-6) per Banconote 3 V J. con preavviso d i S gior. 4 i i i » 12 » 4 V » i » » 20 » 4'/i » a sei mesi flsso per Napoleoni S'/ć £con preavviso di 20 gior. Hi' i < » » 40 » 3V ( l > »S masi 3 > > > »0 mesi Gndranno deli*lnteragse aumentato ls luttnra in ciriMlazione con h giorni di preavviso dal 6 novnmbie a. c. quelle con 12 giorni dal 18 giorni e quelle con 24 giorni dal 25 novainbrn a. c. IN BANCO 6IRO abbunando II 3®/0 interesse annuo sino qnalunque somnia; prelevazloni sino a florini 20 000 a vista verso chdaue; importi maggiori preavviso avanti la Doraa. — Conferma del versamenti in apposito llbrutto. Conteg^la per tutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d' uftieio la valuta del medesimo gtorno. AtMume pel proprl corontlNti l' incasso di Cambiale per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia lom assegnt per queste uiti me piane, ed accorda loro la facolth di domlolllaro effetti presso la sua cassa traneo d'ofgtil apeiia per cmmI. b) S'incarica dell'acguisto e della rendita dl effetti pub-bliel, valnte e divise, nonehe deli' incasso d'assegni, cambiali e coiipons, verso '/»°/o di provlggione. c) accorda ai suoi committenti la facolta di deposilare tffetti di onalsiasi specie e ne cura gratis V incasso dei coupons alla scadenza. 29 La Filiale della Banca Union (Sezlono Morei) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad cssa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. T" priproitn in naravno rdravilo je prava do— brodejna p ev e in ni treba mnogih besedi da ae do-la(e njihova Sudovita m 8 fie ae le rabijo neko* liko dni, olojDajo in pretennjo pr.iv v muhi nujtrdo— vrhtnile lelodfno bolesti. Prar i7.vra;no vstreiajo lover hemorojde, proti boleznim nn jetrih in na vranlel, proti Črevesnim boleznim in proti sllatam. pri lensklh mleBnih nadl^InoBtih, auper beli tok, boljaat, zoper aroopok ter eiatlie pokvarjene kri. One ne pragmjajo samo omenjenih bolezni, an pak nas obvarujejo tndi pred v->ako boleznijo. Prodajeio ne v vse u glavnin lek>trntcah na cvetu ; z« naroBbo in poHi-ljaive pa edino v Ukarnici Orittnfoluti v Gorici, v Trtiu v lekarni O. /.anttti i O. B. R ovit in G. B. KorabottM. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih pomttkov, s katerimi se za volj i olje po dokiBku tu pa tam ljudatvo gotiufa, daai nimajo nobene moči in vrodnoati. CIO—0) Odlikovano s srebemo medaljo na tržaškej razstav Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni! Dom. ScUaisfl-oTeia sina na Dunaju, Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseh na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Prosi ^e, d»bro paziti na izdelavo. 13-11 t