& m MS « ÄS H# «Sp JÜr W Jr «Ir7 HF p/ *"v äs? sgr J<M! iäSm S l É11 'i MmMWmm%, K&pTMP’ ?0S? Ob pr! H ki. iV. Mariborskega ledna l£3öo izäsJa LjudSK jf „ § iHf š S/JS < iS! ’ fflf %fy säSI sfe&fesisisSdSK Sj^^jggÉlSÉ ska. t i y« ^jr |~ft y •nat fei? li! <5§ if §9 ^ !.d 1a;,Msnbo b DR. FRANJO LIPOLD predsednik mestne občine Maribor in načelnik Mariborskega tedna MARIBORSKI PROBLEMI Po preobratu se je Mariboru obetala lepa lahka bodočnost. Preko obmejnega Maribora je šel velik del nase trgovine z inozemstvom. Mesto je hitro gospodarsko vzcvetelo. Maribor je postal upravno središče nekdanje Spodnje Štajerske. Dani so bili tako tudi predpogoji, da postane kulturno žarišče tega ozemlja. Pa so hitro mimdi ti lepi časi, ki so nam na prelahek način brez lastnega večjega napora pričarali san velikega mesta. Promet z inozemstvom se je kmalu usmeril v glavnem po dragih progah. Lahka povojna cvetoča trgovina je po večini propadla. Iz važnega upravnega centra je Maribor postal sresko mesto. Veliko županstvo, oblastna samouprava, finančna direkcija so zginile, kontrola dohodkov se je preselila v centralo. Maribor je po teh redukcijah gospodarsko oslabel in stal pred problemom, da si pomaga sam. Sami na sebe navezani so se pa Mariborčani kmalu zavedli, da si morejo ustvarjati svojo bodočnost le z lastnimi silami in le z lastno energijo. Svež duh in mlad polet svobode v lastni državi je oplojal njih delo. Po vojni, ki je izčrpala vse sile, je bil Maribor potreben obnove na vseh poljih in vse polno je bilo vprašanj, ki so se mestu v rešitev na novo stavljala. Depresija, ki je sledila prvemu povojnemu go- spodarskemu podvigu, je privatno gradbeno podjetnost povsem zadušila. Primanjkovalo je stanovanj. Mestna občinska uprava je z lastnimi sredstvi zgradila in dala svojim občanom po vojni na razpolago 449 stanovanj. Predvsem se je pomagalo socijalno šibkim, stanovanja so bila in so poceni. Občina je predlani iz svojih rednih proračunskih sredstev ustvarila v Metelkovi ulici 32 stanovanj, ki jih oddaja po Din 125.— in Din 180.—. Pa še ni rešen ta problem. Še manjka malih zdravih cenenih bivališč za naše delavstvo tn uslitžbenstvo s pičlimi dohodki. Prav bi bilo, da tudi naše velike socijalne ustanove Pokojninski zavod in Središnji urad za zavarovanje delavcev pomagajo pri reševanju tega važnega socijalnega in zdravstvenega problema. V zadnjih letih vedno bolj se razvijajoča industrija, ki jo privlačuje v Maribor ceneni električni tok, ki ga oddaja mestno električno podjetje, daje Mariboru vedno bolj podčrtan značaj delavskega mesta. Zato so naloge mestnega socijalnega skrbstva iz leta v leto večje in težavnejše. Pa so se mestne občinske uprave tudi zavedale svojih tozadevnih nalog. Proračuni mestnega socijalno-politič-nega oddelka so stalno rasili, od Din 250.000 v letu 1920 na Din 2,250.000 v letu 1930 in na preko Din 2,500.000 v letu 1934 in na Din 2,750.000 v tekočem proračunskem letu. Ta sredstva, ki presegajo 10% celotnega rednega proračuna, se z vso vestnostjo in natančnostjo uporabljajo za pomoči najbolj potrebne. Redno ubožno podporo, ki je zvezana s prehrano v mestni ljudski kuhinji, uživa 450 mariborskih občanov. Stara mestna ubožnica je bila povečana leta 1933 po srečnem dogovoru, ki je bil sklenjen z bansko upravo, ki je uredila v Mariboru svoj lastni centralni banovinski dečji dom, in so tako postali prostori, ki jih je imel banovinski dečji dom od mestne občine v najemu, prosti in občini na razpolago. Z izdatkom niti Din 250.000, ki se je kril iz rednega proračuna brez novih obremenitev davkoplačevalcev, je občina pridobila 65 novih postelj za svoje ubožce. Le oni, ki so posebne zdravniške nege potrebni, so še po zunanjih sirotišnicah. Mladini, ki v povojni moralno brezdvomno defektni dobi, največ trpi, ki je pa vendar naša bodočnost, skuša mestna občina posvečati vso skrb. Mladinski dom v Ljudskem vrtu daje stalno streho in nudi strokovno vodeno vzgojo 32 otrokom, zapuščenim sirotam, in nudi dnevno zavetišče preko 100 otrokom, ki jim revni stariši, zaposleni preko celga dneva, ne bi mogli sami posvečati potrebne skrbi. Sličen mladinski dom dobi v najkrajšem času tudi Magdalensko predmestje. Od higijenskih ustanov naj le omenim kopali- šče na Mariborskem otoku, ki nudi vode, solnca, zdravja tisočem Mariborčanov, ki je pa tudi privlačna atrakcija za tujce. Velikopotezno zasnovana Pomožna akcija je dala stotinam in stotinam brezposelnih delavcev kruha pri za splošnost koristnih cestnih in kanalizacijskih delih — pa tudi nudi absolventom višjih šol primerno zaposlitev. Nove šole v Magdalenskem predmestju bodo izdatna odpomoč socijalnim problemom te naše delavske četrti, pa tudi velik kulturni podvig. Druge deške meščanske šole je Maribor potreben ko kruha. Nemogoč je tudi nadaljni pouk v starem povsem neprimernem poslopju druge dekliške osnovne šole pri magdalenski cerkvi. Z novimi šolami in Mladinskim domom v Magdalenskem predmestju se bo Maribor tudi najdostojneje oddolžil spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Mariborska občinska uprava posveča vso skrb tudi olepšavi mesta, zavedajoč se, da je Maribor poklican, da bo pomembno središče tuj. prometa. Mariborčani posvečajo reševanju svojih komunalnih problemov veliko in hvalevredno pozornost. Naj bi nas zdrav lokalni patrijotizem družil pri takem delu in nas vse vedno dvigal na nivo splošne koristi — najvišji zakon naj nam bo splošna blaginja. GOLOUH RUDOLF podpredsednik mestne občine Maribor in iniciator Mariborskega tedna KOPALIŠČE NA MARIBORSKEM OTOKU Najmodernejše in največje v srednji Evrom ELEKTROPODJETJE Najugodnejša dobava toka za industrijo in zasebnike — inštalacije elektro-materijal Mestna podjetja Maribor — Autobus promet A U T O B U S P R O M E T Izleti v tu- in inozemstvo z modernimi vozili — Lokalni promet PLINARNA Dobava plina za industrijo in dom•— Moderna oprema kuhinj in kopalnic TOURIST OFFICE »PUTNIK« ŠT. ILJ Novozgrajeni avtomobilski in tujskoprometni paviljon Tujskoprometne zveze v Mariboru na avtomobilski cesti Dunaj—Trst v Št. liju, drž. meja Vse informacije o cestah, letoviščih, hotelih itd., prospekti, vodiči, nakup in prodaja vseh valut po najugodnejših dnevnih tečajih Telegrami: Putnik Št. lij ^e(> MESTNA HRANILNICA Orožnova ul. 2 Ustanovljena 1858 Hranilnih vlog nad Din MARIBOR I Telefon 20-03 100,000.000 POSOJILNICA MARIBOR Narodni dom, r. z. z o. p. I Ustanovljena leta 1882 Stanje hranilnih vlog blizu 60 milijonov Din I Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje POSOJILNICA V MARIBORU, r. z. z o. p., Narodni doni' je bila ustanovljena l. 1882 in je najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru. Rodila jo je gospodarska potreba prebujajočega se slovenstva v Mariboru in okolici, ko je iskal naš kmet, obrtnik in trgovec pomoči za svojo osamosvojitev. Posojilnica nikoli ni stala na stališču čim večjega dobička, vedno se je smatrala kot pomožni član narodne gospodarske zajednice, do skrajne možnosti je podpirala vse splošno koristne ustanove, zlasti domači inteligenčni naraščaj, njen Narodni dom je bil ves čas središče in zatočišče vsemu kulturnemu življenju. Med svetovno vojno se je znala otresti vsakega vojnega posojila, zato pa je ob prevratu finansirala vojaške akcije generala Maistra. Po svoji solidnosti in kulantnosti, kakor tudi po čim manjši obrestni napetosti uživa Posojilnica veliko zaupanje prebivalstva, zato je brez posebnih pretresov prebredla najhujšo svetovno gospodarsko krizo ter se z naglimi koraki bliža zopet normalnemu kreditnemu poslovanju. Danes ima okoli 600.000 Din deležne glavnice, nad 10 milijonov rezerve in okrog 60 milijonov hranilnih vlog. BANOVINSKA HRANILNICA DRAVSKE V MARIBORU BANOVINE HOTEL »OREL« Najmoderneje opremljen hotel in restavracija v Mariboru, Grajski trg Ta nova tujskoprometna zgradba je bila zgrajena v letu 1934. Kino. restavracija in bar spadajo med vodilne lokale v Mariboru. V spodnjih prostorih se nahaja najlepše kegljišče v Mariboru. Vkljub bogati opremi so cene v vseh oddelkih nizke. KAVARNA ASTORIJA Maribor, Grajski trg Lep vrt kavarne »Astoria« na Grajskem, trgu Maribor. Gosposka ulica KAVARNA JADRAN Maribor, Aleksandrova cesta 36 v neposredni bližini Glavnega kolodvora, najmoderneje urejena, zbirališče vseh slojev, na razpolago tu- in inozemski časopisi, točna in solidna postrežba Priporoča se lastnik JOSIP ŠEREC AUTOMATSKI BUFFET v banovinski palači v Slovenski ulici Edini moderni automatski buffet v Mariboru, katerega lastnik je podjetni in iniciativni g. G jur o Valjak POHORSKI DOM Yujskoprometni hotel na Pohorju (1030 m) POHORSKI DOM (1030m) NA POHORJU — NAD MARIBOROM (SLOVENIJA) planinsko letovišče, celo leto oskrbovano, 19 udobnih in moderno opremljenih sob z 1, 2 ali več posteljami, s tekočo mrzlo in toplo vodo, z električno razsvetljavo v vseh prostorih, na prostem prhe in solnčna ležišča, ping-pong, wolley-bale, rusko kegljišče, v gospodarskem poslopju skupno ležišče, prijetni izprehodi po smrekovih in bukovih hostah, zanimivi izleti v bližnjo okolico, na razgledni stolp, k sosednim planinskim kočam. Na razpolago knjižnica, radio, pohorska godba. V zimi shajališče smučarjev, brezplačni smučarski tečaji, izhodišče za nadaljnje ture. Prehrana izdatna, cene običajne. Tudi Pohorski dom je priznano klimatsko letovišče. Njegovi gostje imajo po 7 dnevnem bivanju (pozimi po 5 dnevnem) brezplačni povratek po železnici. Pohorski dom je last mestnih uslužbencev mariborskih, ki vabijo v ta hram gostoljubnosti vse pohorske prijatelje. Velika bodočnost se mu obeta z novo avto-cesto, od katere se še letos izpelje odcep v njegovo kraljestvo. Pohorje je eno samo zdravje in lepota, ki prižema nase poletne in pozimske častilce: planince, izletnike, letoviščarje, da jih v tihih samotah svojih nepreglednih sanjavih šum živčno ublaži in pomiri, da jih na solnčnih planjah izpere in očisti, da jih v žeji novih doživetij pokrepča in v planinski veri potrdi. Pri Pohorskem domu dojamemo prve pojme pohorjanstva. V zatišju pod Reškim vrhom se je Dom naslonil na granitno skalo, stasit v svojem planinskem slogu, ponosen predvsem na lastno elektrarno, ki oddaja električni tok vsem sosedom; pa kljub svoji moderni liniji in vsem modernizacijam za razvajene goste, varuje pristnost planinskega obeležja, in diha v njem in okoli njega še topla domačnost, pohorsko neskaljeno veselje potno nasmejanega zdravja, te svetinje bo ohranil, dokler se bo oziral na žitno Dravsko polje, na vinske Slovenske gorice in na venec boških in rogaških gora, ki ga tako zaljubljeno gledajo na vzhodnem obzorju. Srčno-vabljiv je Pohorski dom tudi v jeseni, ko se razlijejo po njegovih hostah škrlatasiordeče barve v tako kontrastnih in ubranih črtah, da se nam na tem naravnem platnu razgrne vsa pohorska plastika. Pohorska jesen poje pesem zorenja in zadoščenja. Pohorski dom dosežemo od severne strani iz Maribora preko Radvanja (strelišča) in Sv. Bolfenka v 3 urah; od vzhodne strani iz Reke v 2 malih urah. Do Reke vozi ob sobotah in nedeljah mestni avtobus, autotaxi pa še nekaj kilometrov višje navzgor po novi pohorski cesti, ki je še v gradnji. Del zgradb tvrdke inž. J E L E N E C & ŠLAJMER, ki jih je zgradila v zadnjih letih v Mariboru BAT’A BOROVO Najveće jugoslavenske tvornice-gume i obuće / 400 vlastitih prodavaonica u Jugoslaviji 3.000 saradnika proizvodi nedeljno 100.000 pari dobrih i jeftinih cipela / Naša mušterija |sf|§- naš gospodar Pred 16 leti je ustanovil g. Dragotin Roglič v Mariboru čevljarsko industrijo pod znamko »KARO«. Držeč se vedno principa »dobro blago po zmerni ceni, je za konzumenta ceneje^ kakor slabo blago po nizki ceni,« mu je bilo možno prebresti tudi hude čase v čevljarski industriji ter zaznamovati od leta do leta normalen in zdrav porast v proizvodnji kvalitetnega blaga. Pred nekaj leti je bila otvorjena v Gosposki ulici moderna prodajalna, lansko leto pa so bile izgotovljene moderne lastne delavnice v Cankarjevi ulici 6. Želeti bi bilo, da nastane še več takih solidnih in zdravih podjetij tudi v drugih strokah v ponos in napredek Maribora. Izdelki tvrdke UNIO družba, Maribor, same svetovne znamke / 25 najvišjih odlikovani TVORNICE ZLATOROG V MARIBORU LJUDSKASAMOPOMOC Maribor, Grajski trg 7, registriram pomožna blagajna Ta priznani zavarovalni zavod je bil ustanovljen l. 1927 in se je solidno ter vijal. Blagajna šteje nad 18.000 članov in je v rokah solidnih funkcionarjev, izplačala nad 17,000.000 Din na podporah. Zdrave člane sprejema od 17. do 70. lepo raz-D osle j je l. starosti. K O CQ K < £ C o Di Q Z < -j co c « z m 'I j c > o ctr < > < N < « (/3 Z o J m O o p SLAVIJ A, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani, je leta 1922 prevzela od češke zavarovalne banke Slavie vsa njena zavarovanja v Jugoslaviji, ter vse njene podružnice, ekspoziture in zastopstva. Češka banka Slavia je vzajemna zavarovalna družba s sedežem v Pragi, medtem ko je jugoslovanska zavarovalna banka Slavija zavarovalna družba, ki ima svoj dejanski in sodno protokolirani sedež v Ljubljani. Njeno centralno ravnateljstvo in vsi njeni strokovni oddelki so v Gosposki ulici št. 12 v pritličju in I. nadstropju. Vse zavarovalnice v Jugoslaviji, domače in tuje, imajo po principih zav Or ovalne tehnike poslovne zveze in pogodbe z zavarovalnicam zunaj naše države, namreč v Angliji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Banka Slavija v Ljubljani je v taki poslovni zvezi s Češkoslovaško republiko, in sicer z banko Slavio v Pragi, tedaj z največjim slovanskim zavarovalnim zavodom. S tem je njenim zavarovancem dovolj zajamčeno, da pride do svojega denarja vsakdo, ki ima v rokah polico banke Slavije. Od leta 1922 do začetka letošnjega leta je Slavija izplačala svojim zavarovancem za različne škode, smrtne slučaje in doživetja za življenjske police 124 milijonov Din. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI Zavaruje: Požar, vlom, steklo, kasko, jamstvo, nezgode, zvonove, življenje, Karitas Centrala: Ljubljana, Miklošičeva c. št. 19 Podružnice: Celje, palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 36, Split, Ulica XI. puka, Beograd, Vase Čarapiča ul. 10. Glavna zasiopstva: Maribor, Loška ul. 10, Novo mesto, Sarajevo, Zvonimirova obala 6. Zastopniki y vseh občinah Slovenije in vseh večjih krajih Jugostavije I Vsak zavaruje sebe, svojce in vsoje imetje edinole pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA Poslopje v Ljubljani JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA, ZAGREB Ustanovljena leta 1838 Glavno zastopstvo Maribor: Josip Baumeister Telefon pisarna štev. 20-72, stanovanje 28-72 - Poštni čekovni račun Ljubljana št. 14.309 Poštni predal 86 Jamstvo: 903,770.831 lir - Zavaruje: požar, steklo, življenje, nezgode, jamstvo »DUNA V« zavarovalna delniška družba, podružnica v Ljubljani, Aleksandrova c. (v lastni palači) Telefon št. 2405 - Ček. račun 12.459 / Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 12 Zavaruje na življenje, proti škodam vsled požara, razbitja stekla, toče, vlomske tatvine, nezgode, jamstvo vseh vrst, avto kasko, strojelom in škodam na transportu. JUGOSLAVIJA Centrala v Beogradu, v vseh ostalih večjih mestih države podružnice Glavni zastop Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4 Zavaruje: življenje, požar, transport, nezgode, jamstvo, autokasko, vlom, steklo FRANJO MAJER, MARIBOR, Glavni trg Tvrdka Franjo Majer v Mariboru vodi na zalogi v veliki in lepi izbiri: angleška in češka sukna, kamgarne-. tirolske lodne ter raznovrstno manufakturno blago. f iM§|l imaM ANTON TAVČAR tovarna mesnih izdelkov v Jurčičevi ulici JAKOB LAH, MARIBOR Glavni trg, modna trgovina s konfekcijo in vso ostalo manufakturo »VEKA« MARIBOR Aleksandrova cesta - Telefon 25-52 Specialna ttgovina s pohištvom in stanovanjsko opremo. Leta 1903 je bila to še majhna tapetniška delavnica v Tkalski ulici. Danes je to vodilno podjetje te vrste na širokem področju Slovenije. Lastnik podjetja je g. Karel Wesiak Knjigarna, papirnica, veletrgovina s šolskimi potrebščinami. Moderna knjigoveznica, k zalaga skoraj vse večje trgovine v državi s svojimi izdelki. MILOŠ OSET veletrgovina, Maribor, Glavni trg - Telefon 21-73 To veletrgovino je ustanovil g. Miloš Oset l. 1921. L. 1934 je prizidal, veliki stavbi še novo palačo, tako da tvorita obe hiši lepo celoto, ki je okras Mariboru. VELETRGOVINA PINTER & LENARD Maribor, Aleksandrova cesta 32-34 - Telefon 22-82 Veletrgovina Pinter & Lenard trguje z železnino na veliko in zaposluje nad 30 uslužbencev. Podjetje ima razširjen svoj delokrog po vsej banovini in je opremljeno z naj-raznovrstnejšo zalogo v tej stroki. Nahaja se v lastni hiši in je tako po notranji opremi kakor po zunanji izvršitvi jako moderno. ÉljPP .'ÄXXmvxwwjvux' \xvas!^\\\\\\\\\v vw IIIIUII lìmi : III mi PETIT PARIS Maribor, Gosposka ulica Moderna konfekcijska trgovina, ki daje Gosposki ulici izraz velemesta Diplomirani optik! Absolvent strokovne šole za optiko! Specialist za očesno optiko! Točna določitev vida! Moderno opremljena delavnica! Zaloga: ZEISS-PUNKTAL! Obiščite na Mariborskem tednu razstavo PHILIPS-RADIO! Novost! SNEMANJE ZVOČNIH PLOŠČ! Vi čujete svoj lasten glas.' Snemanje od Din 20 dalje! PHILIPS-RADIO, E. PETELN, MARIBOR, Grajski trg 7 »ZORA« tvornica konfekcije d. s o. j. - Glavno skladišče tvrdke Vilim Benger Sinovi Maribor, Ruška cesta 45 Tovarna in skladišče za Bengerovo Ribana Spodnje perilo / Glavno skladišče: moškega, ženskega in otroškega perila tvrdke V il im B en g er sinovi, Stuttgart-Bregenz »J U G O S VIL A« tovarna za izdelovanje modnih izdelkov iz prirodne in umetne svile V ozadju Jugotekstil V tei tovarni se izdeluje žensko svileno blago, ki v pogledu kakovosti in cene nadkriljuje inozemske tvrdke. Tovarna obratuje od l. 1933 dalje in zaposluje nad 100 delavcev in delavk. V letu 1934 je pričela obratovati nova, moderno grajena in opremljena tovarna v Melju. Las.nik te tovarne je g. Marko Rosner. Zaposluje nad 600 delavcev in izdeluje najrazličnejše blago iz bombaževine, ki se je še nedavno zelo uvažalo v našo državo. PREDILNICA J. HUTTER IN DRUG, MARIBOR, Motherjeva ul.. telefon 28-32 Na sliki vidimo en objekt velikih tvornic, ki zaposlujejo nad 1000 delavcev in izdelujejo klote, silke in hlačevino. Tvornice so gotovo najmodernejše v državi. MARIBORSKA TEKSTILNA TVORNICA d. z o. z. - Telefon 24-15 - Mother jeva ulica Tovarna je bila ustanovljena l. 1920. Izdeluje vse vrste blaga, tiskanin, svile in baržunov. Zaposluje nad 500 uslužbencev. JUGOTEKSTIL Maribor (v ospredju Jugosvila) Tovarna izdeluje blago iz bombaševine. Ustanovljena je bila l. 1934. Njen solastnik je g. Lobi, ki je že l. 1920 ustanovil Mariborsko tekstilno tvornico. Izdelki tvornice so prvovrstni in jih najdete skoraj v vseh večjih trgovinah v državi. KARL THOM A, MARIBOR Mlinska ulica 23 - Barvama onstran Drave Mehanična tvornica svilenih izdelkov se nahaja v mestu v Mlinski ulici. Barvarna (na siki) in apretura na Pobrežju, onstran Drave. - Izdeluje: Crepe de Chine, Crepe de Satin, Crepe Mongol, Crepe Marocain, Crepe Imprimé. Modna svita v različni izvedbi. Svila za podlogo za dame in gospode. Podloga za zimske plašče. Svileni brokati. Vse vrste jacynaret blaga, brokat za odeje, satin za odeje, svilene rute, charpes, schools, svile za kravate. MARIBORSKA MEHANIČNA TKALNICA IN APRETURA DOCTOR & DRUG MARIBOR, RUŠKA C, 44 TELEFON 22-71 MARIBORSKA LIVARNA IN TVORNICA KOVIN JOH PENGG MARIBOR. MOTHERJEVA ULICA 15 TELEFON 24-13 KOVINSKI IZDELKI, LIVARNA, TOVARNA BERGMANNOVIH CEVI, KOVINSKI POLFABRIKATI rsiemaaova