[Največji slovenski dnevnik v Združenih državah z Velja za vse leto • • Za pol leta • ■ • • Za Ne« York celo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n i u m J GLAS NARODA Lisi: slovenskih _delaYcevTAmerfkl. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TSLXFON: CHelsea 3—3878 Entered as Escond Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 151. — fcTEV. 161. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 29, 1933.— ČETRTEK, 29. JUNIJA 1933 TELETON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLL — LETNIK XLL HITLER JE POSTAL ABSOLUTNI VLADAR NEMČIJE z odstopom dr. hugenberga so razen fašistov izgubile vse ostale stranke svoj vpliv Hi 3f.er je zatrl komunistično, socijalistično, liberalno in nacijonalno stranko, slednjič se je pa obrnil proti katoliški stranki na Bavarskem. — Za Hugenbergom bo najbrž odstopil tudi von Pa-pen. — Prerokovanje fašističnega notranjega ministra se je izpolnilo. BERLIN, Nemčija, 28. junija. — Komaj pet me-fcecev po vstanovitvi nemškega "kabineta narodnega vstajenja" je nastal v njem spor, ko je minister za gospodarstvo in poljedelstvo, dr. Alfred Hugen-berg naznanil svoj izstop iz kabineta. Verjetno je, da bo d». Hugenberg, ki je veljal za voditelja nemških rojalistov, za vedno odšel s političnega pozori-šča. Ob istem času pa so tudi voditelji narodne stranke, kateri na čelu je bil dr. Hugenberg, sklenili, da se stranka razpusti, ker bi bilo brezpomembno, da bi se dalje ostala ločene, politična stranka. Vsled Hugenbergovega odstopa in razpusta narodne stranke je dobil Hitler v svoje roke absolutno moč kot Benito Mussolini v Italiji in Josip Stalin v Rusiji. Nemčijr bo od sedaj naprej celotna država, ki ima v resnici samo eno politično stranko. Poleg tega pa je kancler Hitler zatrl komuniste, socijaliste, liberalce in svoje zaveznike narodnjake ter se je obrnil proti katoliški stranki na Bavarskem. V izvanredno kratkem času se je izpolnilo prerokovanje Viljema Fricka, ki je sedaj nazijski notranji minister in ki je poleti 1 93 l rekel v Bad Harz-burg, da zasleduje Hitler Mussolinijevo politiko in da se je tedaj zvezal s Hugenbergovo stranko samo v namenu, da pride do vlade ter je že tedaj imel namen, da združi narodno stranko z nazijsko stranko. O odstopu ministra dr. Hugenberga bo predsednik Hindenburg razpravljal s svojim zaupnim svetovalcem dr. Otonom Meissnerjem v Neudeck v Vzhodni Prusiji, v Hindenburgovem poletnem bivališču. Pri tem sestanku bo dr. Meissner predsedniku poročal o političnih dogodkih v Nemčiji v zadnjem tednu. Edino presenetljivo pri Hugeribergovem odstopu je, da je ta korak tako dolgo odlašal, kajti že pred meseci je bilo jasno vsakemu, razun njemu, da zrnj v Hitlerjevem kabinetu ni mesta. Toda Hugenberg je v svoji običajni trmoglavosti ostal gluh proti vsem svarilom prijateljev in proti nazijskemu izzivanju. Vsled Hugenbergovega odstopa bo mogoče prišlo do važnih izprememb v Hitlerjevem kabinetu. Najbrže bo prisiljen odstopiti zunanji minister baron Konstantin von Neurath in tudi podkancler Franz von Papen. Ze dolgo sta obadva le po imenu člana Hitlerjevega kabineta. Mesto njih bosta poklicana v kabinet dva fašista. Peta točka postave, po kateri je državni zbor podelil Hitlerjevemu kabinetu diktatorsko moč, določa, da to diktatorstvo odpade, ako pride do vlade drugo ministrstvo. Dr. Hugenberg je bil vedno mnenja, da diktatorstvo pade, kakorhitro mine enako zastopstvo nazijske in narodne stranke v kabinetu. Sicer ni dvoma, da bo nazijska stranka našla izhod, vendar vsakdo nestrpno čaka, kako se bo razrešil politični položaj. Nazijci so vzeli zgled po italijanskih fašistih, Hu-genbergovi pristaši so se oklepali upanja, da se bo obnovilo nemško cesarstvo. Vsled tega bo razpust narodne stranke prinesel žalost v Doorn. Dr. Hugenberg, ki je zelo omajal svoje politično stališče na londonski konferenci, kjer je zahteval vr- William Green za zvišanje plač n. h. thomas j delavstvo 0 položaju se organizira Amerika ne bo sklenila1 posvetovalne pogodbe, če se Evropa ne bo hotela razorožiti. Lakeman Bay, Me., 28. junija. Predalnika Roosevelta. ki se nahaja v tukajšnjem zalivu na jahti "Aimberjac-k II.". je obiskal Xorman II. Daniš. nar Inik ameriške delegacije na razorožit veni konferenci. Poročal mu ji' o razmerah v Evropi t»*r rekel, da je bodočnost Bvrope v veliki meri odvisna od stabilizacije nemške vlade. S predsednikom se je posvetoval več kot dve uri ter pozneje povedal časnikarskim ]>oročeval-cem Kooseveltovo mnenj-1: —- Kvrojt.sk!ni deželam bomo rekli: — (V se boste sporazumeli; glede razorožitve in če boste res' izvedli razorožitev, smo za slučaj I katerekoli -mednarodne težkoče! pripravljene posvetovati se z va- i mi. kako zajamčiti mir. Mogoče borno tudi obljubili, da narodu. I ki bo začel roži jati z orožjem, ne I bomo nudili nobene pomoči in sra . i bomo smatrali za kalilea miru. Po Davlsov m zatrdilu je zi;>lo . . i razveseljivo dejstvo, da. je prišla K v ropa do zaključka, da ji pre- o sta jata samo dve j>oti: mir ali zmeda. papež hvali r00sevelta 200,000 delavcev je že pristopilo v unijo.—Pristopanje pomeni delavski boj pod postavo za odpomoč. Washington, D. C., 28. junija. Organizirano delavstvo pristopu-je k delavski uniji v tisočih t else hoče pri tem okoristiti s postavo za industrijsko odpomoč. Sa:mo v dveh industrijskih strokah je Unija pridobila 200.000 novih članov. Predsednik Pulite d Mine Workers of America, John L. Lewis, pravi, da je tekom zadnjega tedna pristopilo k unijT 150,000 maj-nerjav. V zadnjih osmih tednih je pristopilo k uniji za izdelovanje srajc 20.000 delavcev v državah Connecticut, Pennsylvania. Xew Jersey. iN'ew York in Massachusetts. Več tisoč drugih delavcev pa je pristopilo k raznim drugim krojaškim organizacij aim. V mnogih slučajih gospodarji odobru je jo delaivsko unijo*- v drugih sluačajih pa so linijski delaiv-ci zadeli na odd oče n odpor svojih gospodarjev. Razglašenih je bilo že več št raj kov, zlasti v podjetjih z nizkimi plačami in dolgimi delovnimi uramL > Poslal mu je pozdrave in mu želi uspeha pri velikem delu. — Von Papen želi doseči nov vatikanski pakt. Vatikan, 28. junija. — Papež Pij XL je poslal predsedniku ffiooweveltju. Mvoj? pozdrave in izraža upanje, dat bo dosegel uspeh v svojem velikem delu. > Papež je sprejel v a vd i j ene i bostonskega župana James C. Cur-leva. ki je papežu rekel, da je vi-' del predsednika Roosevelt a. pred-no je odpotoval iz Združenih dr-žaiv ter je prinesel papežu njegove pozdrave. V svojem odgovoru je rekel pa pež: — 'Predsedniku Rooseveltu se zahvaljujemo za njegove pozdrave in iipanDo, da bo njegovo iveliko delo za odpravo trpljenja vseli razredov uspelo. Zasledujemo u-speh njegovega dela v. Združenih državah in naši pozdravi gredo k predsedniku Rooseveltu. Ob zaključku aivdijenee je podelil papežev blagoslov Curl eye vi družini in mestu Bostonu. Rim, Italija, 28. junija. — Pod- KAZNJENCI BODO DELALI V KEMPAH Helsingfors, Finska, 27. junija. Finski ikaznenci letošnje poletje ne bodo sedeli med kaznilniškim zidov jenu, temveč bodo delali po deželi. Vlada je pustila zgraditi prevozne koče, v katerih more .stanovat i po dva is* it kaznem-e v s stražnikom. Xa več kraji.th dežele /bodo gradili in popravljali ceste in poglabljali kanale in pristanišča. kartdler von Papen ter nemški poslanik v Ritmu. 1'lrich von Ilas-sel. sta prišla v Riim. kjer ju je pozdravil nemški poslanik pri Vatikanu in drugi dostojanstveniki. Vatikanski prelati pravijo, a-d ens k o. Kot se zagotavlja v »vatikanskih diplomatičnih krogih, se bo I v tej pogodbi vatikanska stolica zavzela, da opusti cerkvene politične organizacije, v povračilo za to pa bo nazijska vlada priznala 'sodelovanje katoliške akcije v Nemčiji. nitev nemških kolonij. Od tedaj je bil njegov padec neizogiben. ' Ob razpustu narodne stranke je izjavil Hitler, da bodo bivši člani narodne stranke obdržali svoje službe in ravno tako strankini poslanci, toda bodo morali delovati v smislu nazijske stranke. Ko je Hitler razpustil socijalistično in komunstično stranko, so tudi njihovi poslanci izgubili svoj sedež v parlamentu. Med Hitlerjem in njegovim ciljem, — vlade samo ene stranke, — stoji sedaj samo še katoliški centrum, čegar voditelj je dr. Bruening. wilson je zavlekel svetov. vojno Nemčija in Avstrija sta bili začetkom 1918 pripravljeni sklenit*' mir. — Wilson je zahteval popolno predajo po ameriških pogojih. Washington, D. C., 28. junija. Tajne diplomartičroe listine, ki leže j zaprašene že 15 let v arhovu, raz-j kri vajo razburljive dneve proti koncu svetovne vojne. Iz teh listin je razvidno, da sta Nemčija j in Aivstrija skoro eno leto prej I skuša-li skleniti mir z zavezniki. Nemčija in Avstrija sta že eno leto pred koncem vojne izprevi-deli, da jima preti poraz. Zato sta prosili za" mir. ki pa jima je bil odklonjen samo zaradi W i 1 so no ve zahteve, da se morata predati po ameriških pogojih. V začetku leta 1018 so centralne države .vedno bolj občutile posledico blokade. Poleg tega so imeli" priti na bojišče še milijoni ameriških vojakov. Slabo je tedaj kazalo Nemčiji in Avstriji. 8. januarja 1918 predsednik Wilson objavil svojih slavnih 14 točk. Dva tedna nato je nemški kancler Hertling izjarvil v državnem zboru. da. Nemčija pristane na vse 'tačke, razun na točko glede kolonij, glede izpraznenja zavzetega ozemlja in ustanovitve poljske države. Ob istem času je tudi avstrijski ministrski predsednik grof Czernin povedal avstro-ogrskemu parlamentu, da so W i ls ono ve točke v soglasju z aivstro-ogrskim naziranjem glede miru. Avstrija, je bila priravljena na mir. če bi ga morala, tudi sama skleniti in se odreči (Nemčiji, posebno ©e. ko ji je bila od Aimeri-i ke ponudena denarna pomloč, ako pusti Nemčijo. Že prej je ameriški poslanik v Kod a n ju Grant-Smith sporočil državnem departnie.ntu, da se vedno bolj občuti nemška mirovna ofenziva. 19. februarja je ameriški posla nrk v Švici MoNallv brzoja-vil iz Curiha državnemu tajniku Lansingu: — Po vplivu cesarja Viljema nemška vojska odlaša; s svojo o-fenzivo. Cesar opozarja na veliko mori t o v. k aft p no bo mogoče odvrniti, kajti prepričan je, da bo Lloyd George, ki edini nasprotuje miru. v kratkem odstavljen. Nemci zelo navdušeni za ofenzivo in so sporočili cesarju, da j bodo ofenzivo od godil i samo do pričetka nmrea. ■ 281 februarja je poslanik Mor-I ris brzo javil iz Stoekholma. da I Nemci odlašajo s svojo ofenzivo ker čakajo na vtis govora kan-' elerja Hertlinga, ki je rekel, da • Nemčija sprejme Wilson o ve toč-. ke. | Toda do sporazuma ni prišlo. Nemška ofenziva se je pričela ; spomladi leta 1918. Ofenziva je I zahtevala velika miške žntive in zavezniki so izgubljali. Poleti pa so zavezniki ustavili ! ofenzivo ter sami pričeli s p flot i-j ofenzivo, ki je konečno jeseni do-' vedla do *Jon»ge. _ . predsednik am. del federacije zahteva 30 urni delovni teden WASHINGTON, D. C., 28. junija.—Zastopniki tekstilne industrije so se sporazumeli, da bodo plačali delavcem od deset do enajst dolarjev za štirideset ur dela na teden. Zastopniki organiziranega delavstva so povedali generalu Hugh S. Johnsonu, da je to dosti premalo za poravnavo dolga, ki ga dolgujejo tekstilni baroni svojim delavcem. Prediiednik Ameriške Delaivsl-e Federacije William Green je u-gotovil, da tekstiliua industrija dosed a j ni še ničesar prispevala k nakupni sili ameriškega naroda. Predlagana minimalna plača $11 po severnih in $10 po južnih državah je' dosti premajhna, da bi se delavec mogel preživljati ž njo. Plača naj znaša $14 oziroma $16 na teden. Delovni teden je ftreba skrčiti na trideset ur, kajrti če bodo delavci delali po štirideset ur na. teden, ni absolutno nobenega izgleda, da bi se nezaposlenost zmanjšala. Pred Gre en oni je zastopal isto stališče Thomas F. McMahmi. predsednik združenih, tekstilnih delaivcev. z razliko, da se je on zadovolji! s 35 urami dela na teden. Greenu se je pridružil senator Rlack i'a Alabame, ki je i stota ko zahteval trideseturni delovni teden ter šesturni delovni dan. — Ako se to zgodi, — je izjavil. — še. Tako dolgo zaželjena -pros peri tet a nas še noče Iz Slovenije. Žrtev strele. 6. junija nekako okrog 4 popoldne se je prikazala nad Staro Vrhniko megliea>. ki je pa postala u-sodna. Okoli petih je že zagrmelo in zaibliskalo se je —, v hipu je u-darila strela — .skoro iz jasnega. Švignila je v oreh posestnika Fr. Tirčka. po domače Prinčka. Stara Vrhnika, št. 18. Odtod je šla strela skozi deblo oreha v zemljo, potem pod izemljo v hlev. kjer je švignila v prednje noge krave, ki jo obiskati. Xaj * _______$41.35 " " UOJOO " - ------.$51.50 FrtJamnSk MM t Kun krajo laplagflo ▼ dolarjih. Nujna nakazila iirriujemo po Cable Letter sa pristojbino $1^ slovenic publishing company Naroda" w TCMMt m ****** . &MW J09M* M. J* ■ je «ewrav« se je mu čila na prednjih nogah, d oči m je na 'zadnjih «e neovirano »tala. Takoj je prizadeti posestnik presskr- bel, da je dal kraro pobiti. Čeprav nm je itNtala dru^a krava »Irava. nepoškodovana, trpi veliko škodo. Čudna .so pota Ktrele: ko j** poškodovala. k,rav<» je švignila v vodovod m polovarila cev, od koder je pa končno izginila v zemljo. Po tej nesreči .se je šele napravila nevihta. ki je marsikoga nepričakovano obiskala na polju pri delu. Proti večeru je pa že mehalo deževati. Zopet požar ▼ Lokovici pri Šoštanju. V Loko vie i .se požari kar vrste. •Nekdo požiga, tako je .sopfias-na hodba ljudi. (i. junija je zagorel k»re.s strah rt te na (V v za rje vem vrhu. Mogočno Ovzarjevo gospodarsko poslopje so ob j»<>l !> zjutraj objeli plameni in ga popolnoma uničili. Domači so bili »vssi na delu na nekoliko ikddaljeni »njivi. Ko so na krik sosedov prihiteli domov, je bilo že vse poslopje v ognju. Vsako gašenje in reševanje je bilo zaman; prihiteli vaščani, rudniški gasilci in .samaritanke so se morali omejiti le na čuvanje skednjih iwvslopij. ki so bili zaradi-ne^ posretlm* bližine v veliki nevarnosti. Z gospodarskim poslopjem je fcgorelo vse. ka>r je bilo v njean. poljedelski stroji. 30 d>4oma polnih sodov, seno, uničena so tudi vsa bližnja sadna drevesa. ftkoda še ni precenjena, vendar jo pičla zavamvalnina niti do po-lovk*e ne bo mogla kiriti Ob 70-letnici strašnega požara v Selcih na Gorenjskem. Te dni je poteklo sede-nidrset let, odkar je zadfla prijazno va-s Selca -nad Skofjo Loko požarna nesreča, ki je upepelila več ko po-lovieo vasi. Spomin nanjo je še živ. čeprav ni v zunanji podobi hiš nikakega sledu več o nekdanjem "raizdejanjn. Xaj ohranimo torej na kratko popis tega požara. e živeče pri-<"e. Petrovčeva in Kosova mati v 8eldh št. 16 i>n 5«. Bilo je na praznik sv. Rešnjega. Teleria. dne 5. junija 1863. Pravkar se je bila procesija p«vmila. v župno cerkev sv. Petra. Na Taboru. griču nad cerkvijo, izrastku hriba Ooveronc, so faaitje streljali z možna rji. Basali so jih s stisnjenim žaganjem. Po nesreči se je tak izaimašek vž«?wJ in »>b strehi od-letel katkor goreč svitek prav na vogal slamnate strehe Strujrarje-Ve domačije v Se-k-ih št. 14. Xa enkrat. je bila hiša v ognju in ker je vlekel inočan južni veter, je Nanašal dgorke p<» celi Sevnici navzgor, p» tudi proti zapadnenm delu va- svetu 'zaklad nepreeenlji\-e \*Ted-nosti. Joe Slogar je doma iz Gabrovea pri Metliki. Delal je v Clevelandu in tudi tu v Colorado. Ker ne zna angleščine, je njegove izjave pri obravnavi tolmačita -neka turo jena Dalm&tinka. Slogar je izpovedal: — Dne 22. decembra sem srečal Pajniča. ko sem šel k Roško anajni. katero je bil dal v na.ie-m. Opoldne sem prišel domov, ko je bil čas obeda. Pajnič «i je na-ložil jed na krožnik iter »vstal in šel ležat na divan v drugo »*obo. Mrs. Gornik ga je poklicala. Prišel je iz sobe z razprostrtima rokama. Ko je bil tri ali štiri čevlje od mene. sem spro-žij puško. .Pajnič je bil ba« posegel po cigarete v srajčni žep. >Ko je omahnil. je še aj hi storila! Tako si ob-upana. da Ti včasi telo mLsli na sajnoinor rojijo po grlavi. ali "da bi kar zafrifrala tledea prekletega'* — kot &e blagovolila ljubeznji-vo izraziti v .svojem pihanju. Tarnaš. da tv soboto ni o pravem času domov, dd v nedeljo predolgo i-zostaja. da Ti ne da vsega denarja rn da ima na »ebi še drugo vneboupij — da "za drugimi babami leta". * Pišeš mi: "Za koga .se pa tako fiksa. pred n o jrre z iloma? Zam? Ke protov(» ne. Ceimu noče vzeti mene seboj? Ob. če bi vedela za njegova .skrivna pota. če bi poznali tisto, ki mu je zint'sa'la še tisto mr-vih-o pameti, ki jo je imel, bi jo na mesto počila, pa če m-1 takoj pošljejo v Sing Sing". Tako nezmi*elno mi pišeš in pri tem najbrž domnevaš, da si kaj painetne»;i povedala, pa. se strašno nurtiš. Marjanea. S Tvojim niož-Mii ni nič wrong in nič narobe, le raemi verjemi, da j ne. I je preveč rada ga imaš. zato I se Ti take neumnosti bledejo po | glavi. i Praiviš. da .sta že deset let poro-jčena. Deset let je že dolga doba, posebno v zakonskem življenju. Veš. moški, ki smo v gotevih ozirili drugačni. ne«;o ste ve ženske. Moški zahrepoue včasi po razvedri-' lih. Deset let Te že gleda, deset let živi s Teboj, in Te bolj natančno pozna nego poznaš sa mo se-be. Veui. da si najlepša in najboljša, pa je že tako na svetu, da se elo»vek vsake. še itako lepe stvari naveliča, in se v.sake. še tako dobre jedi. prem a je. XjeHlro ta faa New York sa celo leto......f7.0« Kaaado 16.00 Ea pol leta Bft fc pol lata ..................... 1140 Za lnoaeou^ro aa ealo lato 97.00 Ba ktrt lata •«••••.•*.•....... 91 I Ka pol leta.................... 93.00 Huterrlptloa Yearly 9000 Ad TPrttKmeot on Agreelacat **qia« Naroda" l^iaja ▼■aid dan UTaemil nedelj In praznikov. Poptal braa podpl— ln oaebnostl n ne prlob^ujejo. Denar nrj ae btagoroU feeUatt po MoiMy Order. Pri spremembi kraja, narotelko*. proelmo, da m aMfttadl praJAnia blrallifa namani, da hitreje najdemo naslovnika. "flLA8 NiEODAH. 219 W. I9tli Street. New Vark. N. V. Telepbaoe: CHel«ea 9—9979 <>i. Pogroreli so Jakee. Mihec, Jelene. Tonražek. Bert-e. Blaznik in , Groblja. Poporelo j? po Sevnici | v.ve do Podnartofta in Z^. lica. Tudi Fiobek na jrriču je gorel. Prav tako t»e je vžgala od goreče Bla-žonove liiše Figeljčrva hiša na gričiL Oil Jeletnčeve liiše je ne^vl veter gorečo .slamnato .streho kakor rd«H-o rjuha na- Jakopičevo hišo. Bilo je kakor iv peklu, gasiti je bilo nemogoče, vrh tega je bila skoraj v.sa va« v cerkvi, ga.silne^i orodja pa nit*. Železmkarji. ki so imeli takrat že gasilno društvo, so .sreer prihiteli na pomtM*. a mogli «o le ■omejiti ogeij, gorečih his pa »i bilo tnojtmr rešiti. Ogonj je isretli vasi ustavil pri Kosu. Hejn-riharju. iKožuhti. Maroku. Kre-k«»vem Štoku in pri farovžu, na zapadnem koncu pa šele pri Šij. š-taiH*ku in (iorenjem Poljarju. Zavarovanih je rbilo prav malo hiš. Vsega vkup jih je pogorelo 43. Pozidali so pognris«V počasi, leto za letom zidarski mojstri ne-A Ktrek Kilczija). .lan«! nik (Lovriček) in Stoja ve. v%i iz I)olenje v^i.si. Hiše krili odslej h skalco iz Zdejra loga. Mnogo g«>rja je ublažil z nabiranjem prostovoljnih darov po deželi takratni Selški župnik Majer. poinavrii mu je takratni župan Bilbaaiov Groga. Človeških žrtev pri požaru ni bilo. tudi živino so redili. Le Stru-ga.rju ista jmmI k srpom zyror«»la dva prašiča. Ker no bile hiše izvečine zidane in obokane, je |>ogi»relo le. podstrešje in del prvega nadstropja. pri pritličnih pa< tudi pritličje. I Danes so Selea lična, lepo ziila-na vas; |vVzi«lala so s«', razun par izjem, v starem slogu, le okna ko .se razširila. Podobo starih Selških Itrš. kakršne .si> bile preeb-n-o pa Simenkova hiša. ki je zna-mena spomenik starih Selških hiš. Spomin na to veliko požarno nesrečo je ohranil v sliki pod tri-ogelnnn slemenom ka-peliee Matere Božje v Selcih, 'ki stoji pred sedanjim Oasilskim domom ob mostu banovinske eeste. domači .sli-kair Janez (Josar iz Dupelj. V uredi to slike vliva h v. Florjan u. velike golide vodo na gorečo Stru-prarjevo in Orobljevo hišo: Maren-kova hiša na desni je obvarovana. prav tako tudi Stok. Kalasio-va in Adamova hiša. Splea imajo graža konkurenčno zmožost fraeoske industrije na i-nozemskih tržiščih. Finančni in gos|>odarski položaj, v katerem se nffhaja Francija ni preveč zavidanja vreden. Tekoči državni proračun ima efektivni deficit od 4 in pol do 5 milijard fr., ki ga bo treba kriti s poso.iilom.— Ostale obveznosti državnega zaklada izvišujejo to kreditno potre-do na 8 do 9 milijard. Največje skrbi pa dela Franciji razvoj trgovinske bilance. Izvoz se vedno bolj krči, dočim je nazadovanje uvoza mnogo man/se. V pr-v« m letošnjem četrtletju je dosegel i/voz samo 4.">fift milijonov frankov. Izvoz je znašal t ere j le še 5H odst. uvoro. dočim je leta 1930 znašal še 82 odst. uvoza. Že lani je bila bilanca zelo neugodna, letos pa se je So nadal;e jtonlališala. Od leta 1930 izvoz padel za 63 «wlst., uvoz pa 1" za 30.4 in to navzlic višjim carinam in režimu uvoznih kontingentov. Ta neugoden razvoj francoske trgovinske bilance je vsekakor |>osle-dica nekake .-date inflacije. Vzdrževanje zlatega standarda v klasični obliki ima pač to neugodno posledico, da mora država, ki sprejema zlato, izdajati na podlagi tega zlata bankovce, ki jih gospodarstvo niti ne potrebuje. Izdaja teh bankovcev pa povzroča, da se nivo cen dvigne ali pa da ne pade v enaki nori, kakor bi ustrezalo padcu svetovnega nivoja cen, kar ima za posledico večjo konkurenčno zmožnost inozemskih producentov na domači m trgu in zmanjšanje konkurenčne zmožnosti domačih producentov na zima njem trgu, z drugimi l>ese-riami p«»slal>šaTije razmerja med izvozom in uvozom. Tako stanje se p;t ne da odpraviti z uvoznimi o-niejitvaini, kakor se to splošno sr>- Hi. 1'oložai francoske zunanje trgo-v;iip je tak. da je hila Francija tik prrd pričetkoin londonske konference o«lirično carinskega premirja prisiljena odpovedati trgovinsko |w.godbo Švici, čeprav je dam-s za fr»:ne«*»ki i*\oz švicarski trs »»ki>ro n* .»važnejši. saj kupi Švica 'm! Francije toliko kakor Nemči:a ali pa Angl j i, vrhu t-ga pa j»i za Francijo &vi«*a edina dežela, s ka-tero im;* aktivno trgovinsko bilanco. ( e je t«»r«'j Francija samo povzela inirijativo za <>d|toved pog'sl-be. tedaj morH biti njen namen le ta, da s" reši vezave carin v tej pogodbi. Očividno se pripravlja Francija za novo ]»ovišanje carin, kar bi bilo v nasprotju s splošno potrebo po opuščanju ovir v mednarodni trgovini. Ni pa izključeno, da hoče imeti Francija le proste roke za primer neuspeha koleri nee v pogledu stabilizacije dolarja in funta. Doslej Francija s svojo zahtevo po likvidaciji valutne vojne m<*d Anglijo in Ameriko ni uspela. Anglija in Zedinjene države pa ne kažeta tudi sedaj nobene dobre volje za skora snjo rešitev trga perečega problema. NARODNI PARKI NA ČEHOSLOVAŠKEM O. velikanskih nara.vnih bojra-stvih CVhoslovaške govori najbolj očitno število njenih zaščitnih o-zemelj. V vsej državi je danes 4.1 popolnih in 91 delnih rezervacij, skupaj torej 136, a v bližnjem ča-su bodo proglasil i celo vrsto novih rezervacij zlastii z namenom, da se izaščiti divjad, p<*sobno pa redke vrste divjačina. Med popolnimi rezervacijami je omeniti pred vsem najstarejšo pri Nove/m Uradu. ki jo je leta 1838 osnoval grof Itoucquoy. Svetovno znan je tudi Kuhanysjski pragozd, edini veliki prajrozd v Evropi, ki so ga proglasili za »zaščiteno ozemlje že leta 18JW. Število rezervacij je najzanesljivejši znak 'za spoštovanje, ki ga ima kakšno civilizirano ljudstvo do nepokvarjene narave in tudi s tegi stališča p*e sme bratski s<»veriii nairod (prištevati mrvi naj k uit urne jše na svetu. Kaiko je v tem oziru pri nas. zlasti pri Slovencih. ki bi morali dajati v tem oairu najlepši vzgled? ZLATO V LABRADORJU Kdo ne hrepeni danes v tej gospodarski stiski po zlatem zakladu? Katera država ima tako trdno valuto. da bi si ne želela novega zla-ta, da bi tako dvignila zlato rezervo.' Kaj čudnega, če je vlada države Labrador zaukazala svojim stro kovn ?akom, naj preiščejo kraje, za katere se doslej tudi najbolj podjetni raziskovalci niso zanimali, niti tisti ne, ki so iskali zlato? In razlikovanja državn"»h inženerjev so prinesla nepričakovan uspeh. Labrador Im» preskrbljen z zlatom za mnogo let. — Na crmljišču, ki ima okoli 300 kvadratnih kilometrov se in/enjerji našli na raznih kra'ih kremenjak, ki vsebuje veliko količino zlata : 104 unče na tono krern^-njaka. <"e pomislimo, da se izkoriščanje zlatega rudnika izplača, če vsebuje kremenjak samo nekaj unč zlata na tono. potem si lahko prestavljamo kakšno vrednost ima zda: v rokah država Labrador. To bo izločila rudnik v izkoriščanje zasebnim podo zaiVli 7. izkoriščanjem; |HH**akati morajo, da s*» vreme zjasni, k«>r sicer ne morejo prmleti v zapuščene kraji*, do katerih sploh ni cest ne železnice. PROGLASITEV NEODVISNOSTI Dne 4. julija pros' ivlnio 1j7 obletnico Izjave neodvisnimi, ki je eden izmed dvojice državnih dokumentov, n.a katerih se osnu-jujejo Združene države. Drugi dokument je Ustava ali federalna Konstitueija. "Izjava neodvisnosti, 'ki je bila sprejeta rxl Kontinentalnega kongresa dne 4. julija 1776, poudarja okolnosti, ob katerih je narod postal, in ideale in stremljenja, ki jih upa doseči. Na Mvetu je tedaj prevladovala pravica po božji milosti kraljev in cesarjev in zastopniki kakih štirih milijonov na«$eljencev >*e je tedaj upalo pro-jrlawiti kot načelo vlade enakost vseh ljudi. Proglasili so iv Izjavi: "Smatramo, da te res-nic-ga sloja v drugega in naj sposobnost vodi rsc-do človeka, ne pa kake pred pravice ro.*stva. Sintem v* Indiji, ki neusmiljeno pribija člttveka za vse življenje na družaben sloj. iz katerega, ni izhoda, pa naj bo njegova .sposobnost še tako velika, je najbolja ilustracija sistema, iki s:» protovi ideji onih, ki ko poudarili ideio "prizadevanja za srečo". Evropi sicer ni bilo tako strogih kast kot v Indiji, ampak člnveška družba je bila deljena v socijalne raar de, ki so bili izraz iz istega duha. Izjava neodvisnosti, vkolikor jx>udarja krivice in zlorabe augle-Tikciga kralja, je sicer le zgodovinskega pomena, ali načela vlade, proglašene v isti, ostanejo živa filozofija in ivodilna. misrl ameriškega državnega naziranja. b0useviške težave Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite z a brezplačna pojasnila na — Slovenic Publishing Co. TRAVEL BUREAU lfew York, N. Y. 216 W. 18th St., SKRIVNOST RAČUNSKIH UMETNIKOV Pred nedavnim je umrl svetovno znani umetnik računanja Morit* Franki in ob tej priliki so sjiet reševali težavno vprašanje, kako more ta vnsta ljudi v nekoliko sekundah opraviti aritmetične naloge, ki jih celo strokovnjak ne zmore brez loga rit m i jsk j h tabel in drugih pripomočkov. Že večkrat so rzrekli domnevo, tla gre za posebni dispozicijo možganov, a pri preiskavi možganov niso našli nobenih vidnih znakov za takšno dls|»ozijo. Največji matematični genij sveta Friedrich Gaum, ki je kot otrok presenečal svoje učitelje s težkimi računskimi umetnijami, je imel nekoliko'težje nego povprečne mo- žgane. a še daleč ne tako težke kakor n. pr. pesnik ISavron, a pred vsem niso kazali njegovi možgani nič izrednega. Zanimivo je, da je nadarjenost za računanje čestokrat zveza' i s telesnimi napakami. Nai-nečji sedanji računski umetnik, Fleurv, je na pr. slep že od rojstva. V pariškem metafizičnem zavodu, kjer je svojo spretnost večkrat razkazoval, pa je trdil, da številke vidi. Okultistični krogi trdijo, da je izredna nadarjenost za račune, ki nastopa večinoma že v nežnih o-troških letih, kakor innzikalna ge -nialnost, dokaz -za nauk o preroje-nju. l'e pristanemo na to, da se ;e duša kakšnega velikega računarja ali muzika po smrti utelesila v kakršnem otroku, potem nam ta domneva lahko mnogo pove. Ampak naj prvo je treba vse to seveda dokazati. ZEMLJA ZASULA DELAV CA IN PET OTROK Varšava, S. junija. Lahko se reče. da se v sovjet: ki Rusiji suče vse javno življenje, zlasti pa vse državno gosjKKlarstvo »-krog petletke, on«-ga toliko prcslav-Ijtnega, paše bolj kritiziranega dr-/avnogospodarskega načrta, ki ima za glavni cilj velikopotezno industrializacijo ogromne, po svoji e-konom.ski ri-I bližno 27-odstotno zvišanje drž-iv-j nih izda' kov. prrd v-eni predvidelo forsiranje težke industrje, na i katero ima od past i od budžetnega zvišanja na 'večji delež v znesku nad 10 lo-li jard rublj»v, dočim sto-'jl delež, določen za km-tijstvo. z niti milijardami na zadnjem me-»;tu. Znnčdno jo. da na zvišanju j bremen r-i kritje izdatkov part:ci-pirata težka industri:a in poljedelstvo v ha« obratnem razmerju. Kako naj pri takem položaju zadošča kmetijstvo nalogam prehrane, je ; precej nejasno, ker že od sed i j v I trm pogledu stanje ni bilo n:ti od j daleč zadostno in j« nedo-tatna pre-, hrana tudi ohomu:oče vplivala na industrijsko produkcijo. Višja intenziteta industrijskega proizvajanja pa h > seveda znatno zvišala tudi aprovizacijske potrebe iu st;iv-IjaJa sph šnemu gospodarstvu nove naloge, ki jim bo težko kos. litisko d- lavstvo živi /.«• dane« *-- naravnost obupnih razmerah: zapadlo je nepopisni bedi, kakršne ni nik:er drugojl v Kvropi niti med ne-'.apeslenim dela\-stvom. Celo -j pokrajinah, ki veljajo za rodovitne lin bogate, na l'krajini, v Kaxkazu. na Krimu iu ob Volgi nima kruha in s« hrani z najbornejšimi živilskimi nadomestki. Mnogi zapuščajo domove in begajo od kraja do kraja za koščkom kruha. Posledica gladu je katastrofalno zn žanj" zdravstvenega nivoja; tifus grasi-ra v taki meri, kakor doslej še nikoli. Naravno je. da v takih razmerah meti prebivalstvom stalno ra-seta nezadovoljnost in upornost in de celo v krogih najvernejših konvi-nostov ni več zaupanja v Stalinov režim. Disciplina delavstva se vdržuje samo še s terorističnim aparatom znane izredno visoko stopn:o. pri •čemer je treba imeti prid očmi. da se za vsako malenkost, zlasti če se kvalificira kaznivo dejanje kot čin proti socialističnemu imet ju.izrekajo liaj>trož e obso-go. Ima namreč )>odati javnosti do-jna, pa tudi izven državnih mej o-pravičilo za neuspehe državne gospodarske politike. Režim hoče prikazati svetu, da si» z bahavo besedo ncpoveilani usperi klektivističnegi gospodarstva ostali daleč za priča-k )vanjem le uiratli sabotaže delavstva in tehničnih voditeljev, ki d°-h j t seveda po naročilu in za denar tujih sovražnih držav. Vzorec It.kcga proewa je p<■ je vr-Sil » pred «h*mi mednarodne kontrole. Kjer niso prizadete zunanje dr-ževe ]>o svojih pripadnikih, s*' vrši postopanje mnogo bolj "po domače". Karakteristična peteza v teh ]»rocesih je, da obtoženci glasom o-ficielnih uradnih poročil skesano ptiznavajo svoje zločine in spoker-ni; sprejemajo na-e vse drakonične kazni. tem znamenju in v taki obliki se ravno zdaj pripravlja nov proces proti veterinar'em, ki so o'»-dolženi. da so povzročili polom živinorejskih podjetij. Obtoženci so hč.je že priznali, da so v službi inozemskih protirevolucionarn h organizacij inficirali živino z epidem-sl'imi 'boleznimi. Tako s » 'priznali' inženj^rji traktorske centrale, da .- » vr'ili sabotaž-*, in sicer baje po poljskem naročilu. Podohnih primerov je s»' več in vsi so prikrojeni po enaki šahhmi. Drugačen značai pa ima monstre. proces proti komunistični mladinski (en^iciji. ki je šele v prvem štadiju. V .strankim-m v«m|s|\*u s« š«' borijo mnenja, ali naj .-e to kazensko postopanje res konsekvent-no i zvin le. ndh »čitev š" ni padla, toda tudi če ztnaga uiilej'e iiizt-ranje. je vendar pridano z.uaiie*ii'e. d:: iii*'si-jte'jica j" mladii. gencraci a. Pri Plevni na Bolgarskem s" je i zrušil rov. v katerem sta dva delavca kopala ilovico, baš v trenutku, ko je stopilo vanj kakšnih deset otrok, ki so hoteli opazovati to delo. Čeprav so na krike .takoj pritekli ljudje, ki so začeli ponesrečence izkopavati, ko našli enega delavca in pet otrok že mrtvih, ostale pa so odpeljali v resnem stonju v bolnišnico. PRAPORŠČAKOV IZUM Praporščak brit-ke v«»:ne mor-I narice Andrew Drews je prejel u-' rad no zahvalo od moruariš-k"ga mi nistrstva z;i dokaj preprost izum. Li'talei so se stalno nritoževali čez (galebe. (V je prevažala katerakoli bojna ladja letala. >o se večkrat ( vse lie ptice na letalna krila in o-stavile na njih očitne sh*dove. Letala so bila vedno umazana, ker no-I be n o čistilo ni bilo spretohno oe. Opremil je krila letal s podobo mačke, ki .i.o je izre-zal iz navadne pločevine. Zdaj bodo okrasili s temi mačkami vse britske vojne eno- in dvokrovnike. faročite se na "GLAS NARODA največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ali ste zavarovani ZA SLUČAJ BOLEZNI« NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE. TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarova'nlco, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnico skoro v vsaki slovenski naselbini \ Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte ra pojasnila našega lokalnega tajnika ali pi&ite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA IN CONGRESS. July 4. ,77-£ £ Ji...---__— /4.L ATZ"- 7 " 'jv7 tffu^l « X. M* M; je ' r>"7;: " ^ *—- —*—^-w^.«.... s Z2-* - X - "f.— ----So-r----. Z.-/.- jCSr^/A/ji., ..Ji ^ ^^Z^Lu -JZ*. a-at^ —vv;—fji, ..»Jb^./k^ * - — , —----x 7 —~fr~ —-ju- ~—i,——' ■*>* t ^ --i. _____^ i^.^Jw^T;—^ "'J?"'T—0 — ^ j. --.S i . Jrtf^j JC„ , 1 ----^^ ^ _ J.t ~~ ^/"T-'zr?*-Z/* -/*—-^vr - ^^ — J^rL:^ ^ ___ZjLU^. i""Z7 —i,:—----——- ZT^-Z.—------£52 — Vi./',7T- ' s '"rf&v— *.J;../,*,,.. — >' /J S~ T y^<'/— —v*-' —^__^/^CA ________ ----~c_ .. . t~*4i, 74*——' -----———2 "CL^f —' --------^-------/1___ Z!, -uu jI-ŽZ_- ilKr^m. ^yx muIAŠvtc* tf^mtrie* « /^^/('^»r^. t- K ---- t—t**.? iT/? ^^^ j,. . ^jC^^.fA v- H. "-vT ■ "OLAI NARODA" FEW YOMC, THUMP AY, JUNK 29, 1988 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Pri naroČilih za več kot $1 — damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLlCNE VSEBINE jjffifroinilli^ poučne knjige razne povesti in romani pesmi in poezue KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street, New York ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : g S 3 MOLITVENIKI ivrta m ▼ platno ves...............«... .tt ▼ fino usnje vei ............Ul v najfinejše usnje ves 1JI ▼ najfinejše usnje trda vas ___________________________1JI SKRBI ZA DO&O v platno res................M v fino usnje ve« ............ljf v najfinejše usnje vex 1Ji RAJSKI glasovi v platno ves...............„ Alt v usnje vez................—1.20 V fino usnje vez. ______1.M v najfinejše usnje ves. 1JI KVlfill) SRCA v lraitlrano nanje ve*. .M v usnje ves__________________M v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje ves. 1JI v najfinejše usnje ^rda vez ...................................1.5t v bel celluloid ves. ........1.2« NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................1JI MARIJA VARHINJA fino vez ...........................".21 v fino usnje ...................1-51 v najfinejše usnje trda /e* ......................................1AI Hrvatski molitveniki: Ctjeba Jstarost«. fina ve*............1*— Slava Bogu, a mir Ijndrm. fina vez najflnejfta vez .........................1AI Zrončee nebeški, v platno..................At fina Te* ...................................I-— Vlenae, najfinejša vea...............IJt Angleški molitveniki: (za mladina) Child*« Prajerbook* v barvarne platnice vezano .....SI v belo knot vezano ...............l.lt Cava Unto Me —............................. fino rezano ................................-M Key of Heaven: fino veta no .......................-........M v usnje »fraano .........-.......... * uajfinej&e nanje vezano —.... 1.2«! (ZA ODRASLE* Key »f Heaven: v celold rezano ........................L2I v rcloid najfinejši ves ............I A« v fino ubdJe vezano —-------I Al Catholic Pocket Mannal v fino usnje vera no ................1R Ava Marla: v Ono asa Je vezano —— 1.41 POUČNE KNJIGE Angleške slovensko berilo .—.......2.— i Amerika In Amerlkanrl (Trunk) I.— i Anceljaka služba all nank kako w naj at rele k av. aaaM --------------It Bo] nalezljivim baletnim ..............U OrimMkn Jezero ...........................—l JI P—aH ftlvlno^dravnik broil rano Domači vrt ...............................l-2t Govedoreja ..............................IJt Oospodlntstvo ...............................lR Jugoslavija (Meilk» 1. zveaek I At 2. zvezek. 1—2 snopič -------lJt Kletarstva (Skallrkf) ________—____t— Kratka arbaka gramatika ---------------JI Kratka z godov I m Slovencev, Hrvatov ln Srbov ———,....., SI Kaka ao poatane drtavljam L D. JU Kaka ao |i t sni ameriški driavtjaa .11 IkJtfa a Mijsf vedenja -------M Ijnklhm Bol—itn_______H Liberalizem______________________M I Materija In esevttjn ________________IM Mlada lota dr. Janeza Ev. Kraka .11 Mladeničem. I. zv. ...........................At II. SV. ------------------------Jt _____ jt^ tao«t>«o................. M+'+Wmm* I ti - ..... ^ ^......- ■ -.....' Izbrani spisi dr. H. Deleacn —____..tt Is tajnosti pri roda ______________________At Iz modernega sveta trdo vez.....1AI Izbrani apial dr..ivan Mencinger: 'J zvezka Igračke, broširano ............................Jt Igralce ...........................................75 Jagnje--------------------------------------------Jt Janko in Metka (ca otroke) .............SI .lernač Zmagovač, Med plazovi —----5t Jutri (Strug) trdo ves---------------,75 brol.....................■■■......-................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 oeakov, lei»o vezanih ................„„„.^....11.— 6. zrezek: Dr. Zober — Tngamer broširano .....................................71 Juan i>1 serija (Povesti ls Ipanskega življenja_______________________It Kako se sem Jaz likal (AlcSorey) 1. zvezek _________—.H Kako sem se jaz likal (Alefiovec) IZ. zv. --------------t! Kako sem se laf likal (_AleSorec( .111, zvezek_____II Korejska brata, povest 1* mlaljonov v Koreji ................................~...J0 Krvna oaveta ..........................—...JI Kmečki punt (Šenoa) i..........—.11 Kuhinja pri kraljici gosji nežlet ..Al Kaj ae Je Mark aru aanjala ............J5 Kazaki ............._____________________tt Krlžev pot patra Kupljenlka ________.71 Kaj se Je izmislil dr. Oks _______________.45 Levstikovi zbrani aplai ...»...............Jt 1. zv. Pesmi; Ode ln elegije; Sa- | net je; Romance, balada ta legende; Tolmač (I«vatik _____.71 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike ln polemike ... ———..—71 Ljubljanske alike. Hišni Ustnik. Trgovec, Kupčijeki stražnik. Uradnik, JeziCnl doktor. GoatU-nlčar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd---------------------------Jt Lov na ženo (roman) ...................... Jt Lucifer ____________________________________—1.— Marjetica ---------------------------------At Materina žrtev_____________________Jt MoJe iivUenJe _____________________________75 .Mali Lord ................................At Mlljonar brez denarja........................75 Maran, krščanski deček Is Libanona .............................................25 Mladih zanikernežov lastni iiva- topis ---------------------------------.71 Mlinarjev Janez ............................-Jt Muaotlno.......................................H Mrtvi Goatač ....................................SI 5lali Klatež ______________________________________.71 Mesija ............................................Jt Malenkosti (Ivan Albrecht) ..........25 Mladim srrem. Zbirka povesti za slovenska mladino ..........-.....-.......JI Histerija, roman ...........—-------....... 1.— Možje ............................................. 1 Jt Na različnih potih _____________________At Notarjev nos, humoreaka —..............Jt, Narod, ki (zorim ...............................41 Naša vaa. IL del. t poveatl--------M Nova Erotika, trdo vea ------------71 Nato leta. trda ves------------------.71 broširana ......................................Jt9 Na Indljakih otokih ................M Naši ljudje..............................41 Nekaj is ruska zgodovina----------------~SI Na krvavih pal Janah. Trpljenje ln strahote z bojnih poliodov bi v legs slovenskega polka .—..............1.30 Ob 51 letnici Dr. Janeza E. Krtka -25 Onkraj pragozda —........._.......—JI Odkrit j* Amerike, trdo vezano-------.M mehko vezana ................ »At Praprečanove zgodbe —......——— Pasti in zanki ____________________________25 Pater Kajetan-------------------------—1<— Piagvinski otok --------------«...-------~M Povest a aedmib obešenih--------M Pravica klaAva —-------------------K Pabirkl Is Roža (Albrecht) ----------.25 Pariški zlatar----------------------------» Prihajač, povest —----------------tt Povesti, pesmi v prow (Baudelaire) trdo vezano ------L— Pa strani Uskok--M Plat zvena__________~tl ni strieo----------------ii Prst boljl------------------Jt Patria, poveet la Iraka jonalka doba ______________M Po gorak ta delloak..................^St Poslednji Mekkanee____________tt Pravljica H. Majar---------Jt Predtrfanl, Pretarn ta drogi svetniki v gramafonu______«t Pri godbe Čebelice Maja. trda vas L—. P(las satvk«. trda ves...................fA Papatolki ......................................—.^t ftfdml .. .""■""'aa • """"••••"•"■'•••••■•••■••■■■■••S * Praški Jndek ...........21 Prisega Huranskego glavarja ........Jt Pravljice in pripovedke (Kotutnik) 1. zvezek ------------—.....................4| 2. zvezek_____________________________41 Prvle med Indijanci________________________Jt Preganjanje Indljansklk ndsjonar- lUUasM CrscM..................................jM Revolucija nn Portugalskem __________Jt Rdečo in beta vrtnica, povest .......Jt Rdeča megla .....................—..................7t Rdeča kokarda_________________________________1 JI Seriant Dlavalo. ves. l.lt Slovenski laljlvec ..............................41 Slovenski Robinzon, trd. vea_________....71 Stric Tomova koča ........................Jt Sueški invalid______________________________JI Skazi širno Indija _______________________Al Sanjska knjiga, mala ........................It Sanjska knjiga, velika ................Jt Sanjska knjiga, (Arabska) __________1AI Spomini Jugoslovanskega dobre-valjca, 1114—1118 _______________________1.25 Sredazimci, trd. ves. ......................Al brol. ...................................______..41 Straaote vojna ----------------------------It Štiri amrii, 4. zv_________________________S5 Smrt pred hiša ...............................A5 Stanley v Afriki _______________________________Št Spomin znanega patovalea ....._______1JI Stritarjeva AntholegUa. brol ________Jt Slsta Šesta, povest Is Abrncev ........Jt Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ------------------ -------—--------------.JI Student naj bo, V. zv___________________SI Sveta Notburga ..................................J5 Spiaje, male povesti __________________________JI Šopek Sassatavka ..........................JU Sveta nai ........................................Jt Svetlobe In sence ___________________________1 Jt Slika (Metko) __________________________Al Spake, fcnmsrtishn. trda ves. _—90 SHAKBSPEAREVA DELA: Machhet, trdo ves..............................tt brotirsno .....................................7t Otbela...........................................H Sen Kresna noči ......n. .......»7t O 1 v IS • oplosna Knjižnica: 6t. 1. (Ivan Albrecht) Ranjino grada. Izvirna poveat. 104 atr.. brlSIrano ___________________________________JI 6t. S. (Ivan Rozman) .TMimst ljudska drama v 4 dej., brol. 105 strani --------......------------------SI fit. 4. (Cvetko Golar) ..Peletae klasja, Izbraae pesmi. 184 atr^ broširano ........... St. 6. (Novak) I Jiislsm—iI__*t fit. 7. Anderaonevc pripovedka. Za slovensko mlsdino priredila utva. 111 strani, brol.________SI fit. & Akt Itev. 1IS ______________71 fitev. t. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) PrnMcaal aodakne basanja, 347 at rani, brol.______~7t fit. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ti i oauu. relljefna karikatura la miholosti, H str^ brol.______J& fit. 11. (Pavel Gollai Poterčkova poslednje os njo, boftltea povest fit. 14. (Dr. Kari Euglil) Denar, narodno-goapodarskl spia. poslovenil dr. Albin Ogrla, 23« str., brol. ..—---------------------------...Jt fit. 15. ffdmsod ta Jolss da Gao- court, Renec Mauperin ____________...At fit. SA (Jsiaka Sau.ee) Živijcaje, pesmi. I12*atr., broš.______________.45 fit. 17. (Prosper Marimee) Verne dola vvicak, poveet, pre vel Mir-Ko Pretnar. 80 stra.---------Jt fit. It. (Gerhart Hauptman) Pa-topljeni som, drsm. bajka v. patih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broi.--------Jt fit. 2a (Jul. Eeycr) Gsa^ačl ta Kemorocaki, japonski roman, ta čaMžae. preval dr. Fran Brada«. 154 strani, brol. -------41 fi^ 2L (Frilolta 2olaa> Dvaoajst kratkačasafc zgodbic, tL, 7S str. ., fit. 22. (Tmatoj) Kreotzerjevn r — ~ t fit. 23. (Sapkaktes). AotigaM, laft-jtJg^UoT. C. Oolar, tO str. ^ tt 24. (E.U Bol war) rtMlfiiiJI Anoel Pl—l|li, L Id, ttt atr4 K - tt i v ' fit. 25. Poslednji dnevi Pempeja, II. del----------------------------------.J| fit. 26. (L. Andrejev) Črne asa-ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broA---------------.*.--------------.JU fit. 27. (Fran Erjavec) Brezpa-selneat ln problemi skrbstva aa brezposelna, 80 atr., brat. ___________S5 St. 29. Tarzan ain opic. trdo vez....l.2t fit. 31. Roka roka ............................JS St. 32. Živeti ---------------------------------J| St. 35. (ti*J Halustij Krlap) Vojna z Jugurto. poslov. Ant. Dokler, 123 shrani, brol. __________________J| St. 30. (Ksaver Melko) Uatki, 144 strani .....-------------------------A5 St. 37. Domača živali ___________________J| št, 3a Tarzan ln svet _________________lv— štev. 30. La Bohaase ...____________________Jt St. 47. MlateriJ duše _______________1.— Štev. 48. Tarzanove živali ............jO Štev. 40. Tarzanov ain. trd ves ....1.21 $t. 50. Silka De Graye ..............1.21 Št. 51. Slov. balada in romance.....S01 St. 54. V metežu ...........................1— fit. 55. Namišljeni bolnik ..............Al Št. 56. Ta ta onkraj Setle..............Jt Št. 58. Glad (Hamaun) .................Jt Št. 50. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, I. del ...—--------I.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, II. del ..................1.— St. 01. (Oolar) Bratje In sestre.....75 Št. 62. Idi jot, I. del (DostoJevkl Jt Št. 62. Idi Jot, II del ....................Jt Št. 64. Idijot, III. del ..........—-—Jt Št. 65. Idijot. IV. del ___________________Jt Vsi 4 deli ------------------------ S J5 St. 66. Kamela, skazi oka šivan- ka, veseloigra .....................—......«45 Slovenski pisatelji n. s».s Potresna povest. Moravaka slike, Vajvada Pere I Perica, Črtice ___________________________________________2AI Tlgravi stbja-----------;-------——-----1«— Tik za vvoota ----------------------------t Tatii, (Bevk), trd. ves. .....................75 Tri Indijanske povesti -------------------SI Tunel, aoc. roman ..........M..M............lJt Trenutki oddiha -----------------------------Jt Turki pred Doodles ••os*e***o*oo4eoo**e«*e»o8^ 1 Tri legenda o razpelo, trd. vaa. ....A5 Ttsai ln ena no* (Rape) vea. mala isdaja ...................L— Ugrabljeni mUlJonar -----......... LJt V krempljlk inkvizicija r------------1 Jt V robetvu (MatUHO --------------------1J5 V gorskem zakatjn __________________SI V sklopu Jaku okrog sveta: 1. del .M...M........tt 2. del..........................................Jt OBA SKUPAJ________________1.60 Veliki MrrtzHer ----------------------T * Vtra (Waldova), broš.......35 Vajska na Solkana, a slikami .........21 Vrtnar, (ftablndranat^Taoora), trdo veaano .75 brollrano .....................................tt Volk speksrnlk ta drago povesti....l.— trdo tcjuioo •»«»*tM*H**<**.*tii«»Mt*M«»iI*25 Vojni, mir ali poganstvo^ L sv.....J5 V pust t v Ja šla. III. av. __________________J5 Valentin Vodnika izbrani spisi ....Jt Vadnik svojemu narodu ____________JI Vodnikova pratika 1. 1127__________5t Vodnikova pratika I. 1128________It Vadnikl in preparakl ......... Zmlsel smrti ________________________tt Zadnja dnevi nesrečnega kralja--tt Zadaja kmečka vojska _75 Zadnja pravda, vea ..........................7t Zmaj la Bosne-----11.71 Življenja slav. trptaa, labraal spisi Alelovec, 1 sv. skopaj .....m.m.LM Zlatekepl ...........................................21 Cassto ta kanec gdč. Plavil___45 ŽMrka narednik pripovadkt L del ;----i---------......._______—tt IL dal ....._____________M Znamenje Mirta (Doyle)_______.J£ Zločin ta kasen: veaana —...........................LSt Zgodbe Nspsluosvsga hoisrlt :_tt vezaaa----------------81 it Tbrf ta eno ^opl: v iji BL suMk i n ms ia«i i ikAt m ram amy .... ... .AB, ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vajnamlr ali peganstve ______Ji 2. sv. Huda bresdna ........................jg S. sv. Vesela povesti ..........................33 4. sv. Peveetl ta slike ....................M A sv. Študent naj ba. — Na! vsakdanji kruh ---------------------g| SPiSl ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-Te»" -------------------------------------------------M 4. av. trdo vezano. Vaebuje S. po- ...................................................51 5. av. trdo vezano. Vinski brat ........JI 6. av. trdo vezano. Vaebuje 10 poveatl ...........................................Jo igre Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .61 Cyran de Bergerae. Hertfna komedija v petih dejanjih. Trdo ve-»no ...........................................1.70 Bdela, drama v 4. dej........................60 Gospa z morja, 5. dej......................„75 Lokalna železnica, 3. dej.................JO Marta, Semenj - Ricbmondu, 4. dejanja ............................................ Ob vojski. Igrokaz v fitirlh slikah .....30 Tončkove Rajne na Miklavšev večer, Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih.......................................60 R. U. R Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, triU vezana .......75 Za križ in svebodo, Igrokaž v 5. dejanjih ............................................J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............61 5. zv. Pa 12 letih. 4, dejanja ...........61 Zbirka IJudaklh Iger: 3. snopič. Mlin pod semljo. Sv. Neia. Sanja ....................................tt 13. snopič. Ves talka. Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoalov ............JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjela ln Neia..............................Jt 20. snopič. Sv. Juat; Ljubezen Marijinega atroka —......—..........81 PESMI in POEZIJE Akropol is ta Piramida .......................81 broširano ..........................-..........81 Asasel. trdo ves.............................1.— Balada ln romance, trda vez ........1.25 Bab za mladi sob, trda ves..............40 Kraguljčkl (Utva) ...............................ti trdo vezano ...................................80 MoJo obzorje, (Gsngl) ................~..1.25 Narcis (Gruden), broS. -..................Jt Primorska pesmi, (Gruden), ves.....J5 Slntne (Albreht), brol. ....................Jt Pohorske pot« ((Maabr). brot.........-Jt Oton Zc„_»icič: . Sto ugank_____________________________Jt Vijallca. Pesmi za mladost _______.Al Zvončki. Zbirka pesni J za slovensko mladino. Trdo vezano .....-.....JO Ziatarag, pravljice, trda ves --------M PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 aveskov. Vaa k zvezek po-----Jt t mladinskih pesmi (Adamič) Jt NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album alov. narodnih pesmi (Prelovec) _______—.......................81 Sest narodnih pesmi (Prelovec) AO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): L zveaek____________________75 11. avesek..............................75 Psmlndaaskl odmev), IL av........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1__ Orlovske himna (Vodoplvec) _.....L2d lt metkih In mešanih zborov — (Adamič)__________________45 MOŠKI ZBOR Trije molki zbori (Pavčlč) f-, Izdala Glasbena Matica __________41 Navadna nagrobnim (Pavčlč) -----J5 Gerald adsscvl (Laharnar 2. sv......45 DVOGLASNO: Nail htauil__________ ooeo aoa • a aooo • • oe—eeo aaoe aaooeW ' SpfiANI BMMDK BAZNE PES.%n S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) ..............«..».«..41 Izdala Glasbena Matica Gerske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov «..»..41 Jaz bi rad rudečih rož, moBkl abor z bariton golom ln priredbo sa dvospev......................................J| V pepelnični noči (Hattner), kan-tatnta za aoll. zbor ln orkezter Izdala Glasbena Matica ........««73 Dve pesmi (Prelovec), aa molki abor ln bariton solo ............... PESMARICA GLASBENE MATICBt 1. Pesmarica, uredil Hubad ...JJI 2. Koroške alovenske narodne pesmi (Svlkarfilč) 1. 2., ln 8. av. skuusj ..........................«..L-4 MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne ______.11 Št. la. Što čutiš. Srbine talni .....11 Št. 10. Na planine __________________________II Št. 11. Zvečer .................................11 St. 12. Vasovalec ............................II St. 13. P od ok ni ca ................11 SlavČek, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .......................................21 Lira, srednješolska, 1. In 2. avesek po .M Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možkl zbor. 15 pesinic. (Pregel) ......1.-4 Mešani in moški zbori ( Aljafl) 3. zrezek: Psalm 118; TI veaelo poj: Na dan; Divna noč ............41 6. srežek : Oj>oniin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-siKHla ; Občutki; Geslo ...«...«.......«41 7. zvezek: Siavček; Zaostali ptič; Douiorodua iskricn ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .41 8. zvezek: Ti osrečiti jo hotl (mo-San zbor > ; Prijatelji ln senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčlca stoj; Kmetskl hiši ..................41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor ............ ....................... 12, Tantum Ergo .................................41 10 obhajilnih in 2 v častpresi . Srcu Jezusovemu (Grum) —..........JI Missa in honorem St. Josrphl ( Pogaehulk) ................................«...11 Kyrle ..................................................M K 8 vei emu Rešnjrmn telesa —• (Foerster) ...........................«.«.««41 Sv. Nikolaj _______________________________________II NOTE ZA CITRE Koželj ski: Poduk v igranja na eitrah, 4 zvezki .......................SAl Buri pridelo. koračnica .....................JI NOTE za ; TAMBURICE Slovenske narodne peeml zn lamin raškl zbor in petje (Bajuk) ....1J| Bom šel na planince. Pod puri alov. narodnih pesmi (Bajuk) ............L-4 Na Gorenjskem je fletno ................L-h RAZGLEDNICE Ncwyorške, Različne, dučat ...«...«.«41 Velikonočne, božične in novoletne ducat .............................................41 Is raznih slovenskih krajev, ducat .41 Narodna noSa, ducat .........................41 posamezne po ........................«.«««t| ZEMLJEVIDI ! Stenski zemljevid Slovenije na mol nim papirju s platnenimi pregibi -------------------------------------------.7.51 Pekrajnl ročni zemljevidi: Dravska Banovina _______________.«.J| Slovenske Geriee, dravska pta> sko polje ------------------------------M Ljubljanske In mariborske oblasti JI Pohorje, Kozjak ______________M Prekmurje in Medamorja____M Canada -----------------------------------------as Združenih držav, veliki_________M Mali .......«.«„.......«.««.««...««..««.««]| Nova Evropa......«.«.....................«.,.«J|| Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arlzeiu, ' i Colorado, Kansas. Kentucky ta ; Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Misaisalppi, Washington, Wyoming, vsaki po __________—Jt Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Okie, New leak m vsa* ' ki po---------------4« Naročilom Jo pmožlti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 all 3 cent«. Ct pošljete gotovino, refcomandlrajtl pismo. Ne naročajte knjig, katerih m g ceniku. , Knjigo potil)amo podtalno laiiolu.. ^GI^J NARODA" I: isw nfi" V *"• "OLAI R A I O D i" HSW YORK, TEPMPAY, JOT* 99, 1933 TEM UMW »LOTOTl DAILY »Pil ANDRE THENRIET: Hita, v kateri je stanovala Jakobova vdova, je stala na oglu u-1'«*. ki Mm držali naravnost v predmestje, kjer je bil kolodvor. Bila je to ozka nova zgradba, ki je še samotn > stala ined zelniki s svojimi štirimi stenami iz rezanega kamna in s .-treho, pokrito z rdečo opeko. Jakobova vdova je bila prišla tja šele v mesecu juliju leta 187(1, ko je bila napovedana vojna in ko je njen najmlajši »in Aristid z mobilnimi gardisti mese-k» g« okraja »niše! proti Verdun u. Izvolila vi je to bivališče. ker je bilo tako blizu kolodvora. Dobri go-fcpej ae je zdelo, tla ho na ta način Mile svojemu sinu, in da" mu bo, kadar se vrne. treba napraviti samo nekaj korakov, da ji pade v naročje. j Aristid je bil njen ljubljenec:, njen drugi starejši sin je bival v j Parizu, k.ier se je bil oženil proti i materini volji. Od tedaj so bili hladni, in vdova je prenesla vso svojo vrueo Ijultezeu na najmlajšega sina. Zato taka žalost, ko je odšel Benjamin k svofemii praporu; njffiiv obraz je hi I vlažen »hI poljubov, njegov« torba pa natlačena z jestvinami. Da bi se [»»tolažili. je dobivala uboga ž«*na od |HM*etka pisma v pravilnih presledkih- Ko je prišlo kesneje v mesto nemško vojaštvo in je bilo mest o zasedeno od dveh bavarskih polkov, se je zveza pretrgala. pisma *o prihajala zelo redko. Zadnje, katero je dobila, je bili' od -tO. avgusta, pisano iz neke vasi blizu Sedana, Potem pa nobenega več; nastal je molk. Aristid je bržkone padel ali 'je bil odpeljan v ujetništvo. Gospa Jakobova ni mogla dobiti trdnega poročila. Kdina gotova .stvar je bila to. da od 30. avgusta ni bilo več poročila. A mrtvaškega lista ni bilo in vdova ni mogla in ni hotela verjeti, da bi bil Aristid mrtev. Tolažila se je s tem. da je bržkone ujet na Nemškem v kaki trdnjavi. in mu ni mogoče pisati. a da vrne. ko bo kon*'ana grozna \o»na — in čakala je neprestano. Po dolgih, strah polnili zimskih meserih je nazadnje prišlo poročilo o kapitulaciji Pariza, o podpisanih mirovnih predpogojih, in naši vdovi je zo|»et vztrepetalo srce v temnih in živih nadah. ('jetniki mi >e imeli vrniti. Bili fco ne potu. Nekateri domači mladci so bili že tu. Izstopili »»o na kolodvoru. shujšani. Indehni. razcapani, toda iz udrtih uči jim je siial ve*el žar ob pogledu na rojstni kraj. Gospa Jakobova ni zamudila niti enega vlaka, ki je prisopihal iz Nemčije, pregledovala je na novo izatopivše ter željno izpraševa-la tiste, ki -o bili i z tega uie-ta. A nihče ji ni vedel kaj povedati o Ari-tidu. Ni*o ga videli od sedan-*ke kapitulacije. Vendar še ni vse izgubljeno, so pristavljali nekateri vojaki: Aristid je ostat bržkone tam v kaki nemški ječi, pokoree se za kako neumnost, ki jo je morda zakrivil v sovražni deželi. DESETLETNICA SMRTI STAMBOLIJSKEGA imele v oblasti ozemlja, skozi katera bi moral potovati. Zadnjo vest s> prejeli od njega 25. novembra, potem nič več. Sven Hedin je po dolgih mesecih čakanja začel pripravljati rešilno ekspedicijo in dr. Norin. ki je z Amboltom skupno raziskoval Centralno Azijo, je od-letel iz Pekinga proti jugozapadu, da poišče svojega prijatelja. Med tem je prišla vest, ki je razbila tajno njegovega bivališča. 9. junija je minilo 1Q let, od .kar je aanetena po "krmiku bolgarskega naroda", kakor še danes imenujejo bivšega ministrskega predsednika Aleksandra (Jankova. izbruhnila v Bolgariji ona strahovita krvava revolucija, ki je tisoče in tisoče« najboljših sinov bolgarskega naroda stala življenje. Desetletnica mučentfitke smrti voditelja bolgarskih kmetov, velikega Bolgara in velikega Jugoslovana, Samobolijskega pa je šele danes. Dolga; leta po krvavem prevratu je bil svet prepričan, da je Aleksander Stambolijjski storil smrt takoj o-b izbruhu pre v rat ni-ške zarote. Znano je bilo samo to, da so ga zarotniški oficirji za jeli in umorili v njegovi rodni v a.-, i v Sla vovieah. 'Režim Oankova. m vodstvo makedonstvujušeih sta si ves ea.s prizadevala na vse kripl'je, da bi pred svetom zakrila strašen zločin, izvršen nad 'velikim narodnim voditeljem in učiteljem. Sele seidaj, po 10 letih je knjiga znanega bolgarskega publicista Petra Dumanova razkrila svetu, na kako strašen način sta bila umorjena Aleksander Stambolijski in njegov brat Vasilij. Ralvno na današnji dan pred 1(J leti so zarotniki po izdajstvu odkrili skrivališče ljudskega tribuna in državnika ter ga odrvedeli v Tatar Pazardžik v vojašnico 27. »pešpolka, kateremu je poveljeval j polkovnik Slavejko Vasiljev. ki .se I je StamboligsTteiriu, dokler je bil j na! vladi, ivneto izdajal za prista | ša kmečkega pokreta. Polkovnik j Vasilijev je v resnici tudi skušal ' rešiti zajetega Stambolijskega j pred .podivjano zarot niško tolpo j V vojašnici pa so imeli glavno be jsedo voditelji komitašev in oficir ji. ki so že «v dobi zemljeradniške vlade čakali samo na priliko, da se'znesejo nad voditelja kmečkega pokreta. Glavni zarotnik, kapitan Harlakov. si je naposled prisvojil ujetega Stambolijskega. za torišče umora pa si je izbral njegove vilo pri Hla vovieah. Harlakdv in njegovi rabeljski pomočniki so privedli Stambolij »kega in njegovega brata v vile zvečer, ko se je stemnilo. Navalili sšo nanju kakor besne zveri, ju bo dli z noži in jima sekali mew z ži veg>a£ telesa. Skrbeli pa so pri tem da so svoji žrtn-i čim dalje ohrani li pri življenju. V dobi divjanja Turkov in janičarjev. ni brio straŠ nejših primerov mučenja, kakor st bili 14. junija 1923 zvečer v sla voviški vili. Se prej kakor Alek sander. je mukam podlegel nje gov brat Vasilij. Aleksandri .st krvoločni rablji. rnenfič, da je ž* mrtev, zavlekli v neko stranske sobo. Tu se je Alkesander osvestil in z zadnjimi močmi s svojo krv jo napisal na. zid: "14.-junij 1923" nato je izdithni-1 tudi on. Ponoči so morilci trupli ob,Jli bratov zagrebli v vinogradu kakil 100 metrov efd vile. Trupli je ne koj dni pozna je našel neki kmel ter ju najprej globje zakopal, di bi pozneje«, ko se bo vse umirilo ostanke mučenikov prenesel na ka ko drugo mesto. M or i K* i so iv .svo ji slabi ivpsti trupla spet" izkopal in zagrebli v prod reke Marice Glavi so odrezali in odnesli v So fijo, da bi dokazali s tem svoje ju naštvo. Narasla Marica je> pozne je trupli vrgla na suho. Oče umor jencev, stari Sto.imen Stambolij ski, je zbral razmesarjene ude; i» na skrivaj pokopal na njivi ne kega svojega prijatelja. To je bi i - poriv! NEGA TELESA Nusa-Tone To J.- prava TON'IKA-tonlka. ki jn'"a oi'Kane A ko botU* napol mot ali Glinka. teda 1 po*»ku*it«* M'GA-TOXK. Ako n,- l.ortniki -o od tedaj mnogo pridi go val i o preko ristnih učinkih vode na telo, zopet drugi so hvalili šport, gimnastiko in masažo, zopet dru«ri pa so obe te ismeri strnili v eno. Tako je nega telesa deloma kot znanost, deloma, kot trgovski objekt prešla v najširše pla>ti. Cel kup strokovne literature je o tem nastal, od resnih zdravnikov in gospodarstvenikov, pa do koristi kkajočih moških iu ženskih. Dane* ne zadostuje samo negovan obraz, ampak tudi negovane roke in noge. Temu mmamo oporekati. Da .se je način tega dela tudi izumetuičil prav lahko razumemo. Telesne napake se ne dajo od-praiviti s športom ali masažo, pač pa morejo ortopedični inštituti v tem oziru prav mnogo storiti. Vedeti pa moramo, da je dokazano, da je le malo otrok, ki bi se rodili s telesnimi napakami, ki na"stane-jo 'šele pozneje zaradi bolezni, ali zaneniarjenja. Pred marsičem se torej lahko dbvarujemo. Grda navada, da otrok stoji na eni nogi, ima lahko za posledico, da se kasti v kolku premakneta«. Iz podoibnega vzroka nastane neenaka višina ram. Če ima otrok navado, tla pri učenju sklanja glavo pregloboko, ima za posledico ozka pnsa.. V tem oziru bi se dalo še marsikaj poivedaiti. Mati mora torej z budnim <»česom opazovati otrokove navade in pri najmanjši neprimernosti takoj pod vzet i vse korake, da se iz njih ne rzcimi kaj hujšega. Žal. da imajo le makokatere matere tako budno oko. ki ibi to škodo dovolj Zgodaj opazile. Se ved« pa je tudi želeti, da bi tako budno materino oko. ki skrbi za telesne napake, z isto vnemo gledalo tudi nai duševne napake in bi tako mati postala otrokoiva voditeljica tudi v duhovnem oziru. Marsikatera sknb poznejšega življenja bi se na ta način odpravila. Poleg dandanes že povsem pri- NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (SpUal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GL&SNAflQPA" Cena- $1 50 j znanega koristnega vpliva fcpor-j ta na nego človeškega telesa, so se j postavila marsikatera umetna 'sredstva. «v isto službo, kar se je razvilo v zelo dobičkanosno iudu-strijo, namreč takozvana kozme-i tična sredstva. Sodmbni ljudje smo prav za I prav zelo skromni, če prime rja-! mu navade žena v najstarejših do-' bali. Z začudenjem čjtamo. da je 80 a'li »več suženj ibilo zaposlenih pri toaletnih umetnostih samo ene žene v starem veku. Diše-! ča mazila so bila poleg uajrazlič-i nejšsga nakita del vsakdanje toi-lerte. 'Kaj nam pripovedujejo v t >m oziru rzkopnine grobov z mumijami starih Babiloncev. Egipčanov. Grkov in Rimljanon f V brii-selskem muzeju je neka mumija ki ima 18 dragocenih oblek in veLiko množino lepotičnih sredstev v sarkofagu. Ta mumija je telo nekdanje šivilje. Prav tako je tuidi v Parizu poseben muzej za najdlbe raziskovalca Gayet-a. ki je razne mumije prinesel rr Pari i in je njihove obleke pri svojem predavanju razkazoval ter jih je v ta namen oblačila igralka iz va-rijeteja. Že te mumije so hnele čevlje z visokimi petami, steznike. čipkasto perilo itd. Lepotič-nih sredstev .v najstarejših časih je bilo torej kar v i zob i 1'ju: Pa ni nam treba gledati tako daleč nazaj! Kak&eu sijaj se nam pokaže v rakoko dobi! Kakšna množina lepotičnih sredstev! Kakšna pa je metoda negovanja tel;1-so dandanes, ko vihra življenja sili ženo v svoj jarem, a ona noče za<*stati za lepotičenjem in .v nagi ioi .ter brez vsakršnega sorazmerja den^ nase. kar največ more in to naj bo potem lepo. Vemo, da so bila. uaziranja o ženski lepoti prav .tako spremem-ljiva. kakor moda. Bili ao časi. ko život nikoli ni bil dovolj tenak in bi danes opravfčeno pogledali za tako stkmeno pastavo. če bi se pokazala na ulici. Vetrno pa tudi, da moramo in smemo svojo tvnanjost sočloveku pokazati v lepi obliki m je »ato tudi naša dolžnost, da svoje (telo primerno in pametno negujemo. . .... C p M A DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo inouip norma >|mmi rnmmy^mm T »r •>• » r imih VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva števili i pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na-ročnno pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastapniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj-naših rojakov naseljenih. tretji grob Aleksandra Stambolijskega in njegovega brata. Ostanki mučenikov so šp vedno tam, ne ve pa se. kje sta njuni glavi. Stari Stoj men Sta.mboli.iski je do svoje smrti, ki ga je šele 10. t. m. zadela v i visok i starosti 103 let, čuval ta grob. V desetih letih se je na Bolgarskem marsikaj sprenlenilo. Šla je vlada Aleksandra Cankova, padla je tudi vlada njegovega naslednika in pomočnika Ljapčeva, ko je pri zadnjih volitvah z ogromno .večino zmagal narodni blok, v ka-1 tereni tvorijo znatno večino pristaši stranke, ki jo je ustanovil Aleksander Stanibolijski. Veliko oblast pa so si še vedno obdržali v nesrečni bolgarski državi zločinci. ki so imeli glavni delež pri krvavem pravratu pred 10 leti. V teh 10 »letih je bilo izvršenih uad 20,000 političnih umorov, kajti zarotniki, ki imajo na vesti Aleksandra Stambolijskega. so postali krvniki in pijavke 'bolgarskega naroda in jih državna oblast ne more Ukrotiti, tudi če bi imela za to še tako resno voljo. Še danes prejema bolgarski državljan za plačane dsvke po dve pobotnici, od katerih se glasi ena na ime ofi-cijelne države, druga pa na ime terorja, ki si je nadel ime makedonske revolucijonarne organizi-eije. Temna senca konii.taškega te-rorja se še vedno razprostira nad življenjem v Bolgariji. To je posebno značilno opisal v zadnjem delu .slavni francoski novinar Al-bert Londres. Mnogi oblastniki so se prerili na najvažnejša m-.-ta v državi s pomočjo komitašev iu { krvnikov Stambolijskega, a tudi1 ILLINOIS: oui niso varni svojega življenja in! Aurora. Mary Botcliar so že mnogi postali žrtev istih teroristov. Zarotniški teror je mora cele Bolgarije. Albert Londres v svoji knjigi "Teror na Balkanu" kot značilnost te aiore in njene posebne psihoze navedel primer, j kakor stoji otrok pred spomenikom kneaa Battenb*r«ja sredi Sofije ter1 vprašuje mamo : — Kdo pa je to? — Odgo»vor: — O. to je bil veliki knez. ki pa je ae davno umrl. — Kdo «ja je pa ubil ? — vprašuje otrok, ki js že iz svojega kratkega življenja naučen na morilsko senco, plazečo se okrog vseh prvakov Bolgarije--- Prevratnrki junija 1923 in »vsi njihovi zavezniki, ki se v nesrečo bolgarskega naroda in države u-dejstvujeijo še dandanes, tvorijo kr\-a>v in gnusen madež ne samo v zgodovini bolgarskega naroda, temveč tudi v zgodovini sveta, ki pa bo vedno izkazovala zasluženo priznanje mučeniku Aleksandru Sta-mbolij.skemu in njegovim tovarišem. ZAVEST BOLJŠEVIŠKEGA DELAVSTVA Nedavno so boljševiki razpisali novo notranje posojilo. Prvo industrijsko posojilo v letu 1927. je vr- Isdajanje lista je ▼ zvest s velikimi stroški. Mno go jih je, ki sp radi ela-bih razmer tako prizadeti, da bo nas naprosili, da Jjfr počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava 'U H n glo 200 milijonov rubljev. drugo industrijsko posojilo je doseglo že 828 milijonov in '' posojilo tretjega odločilnega leta petletke" je prineslo nad dve miljardi rubljev," "posojilo četrtega zaključnega leta petletke" je vrglo 2.766 milijonov rubljev in 44posojilo prvega leta druge petletke" je znašalo tri milijarde rubljev. Sovjetski listi trdijo, da so te številke dokaz stanovske zavesti boljševi.škega delavstva, ki vedno bolj uarašča; seveda bi bilo treba pri tem ugotoviti, za koliko je narasel med tem.časom tudi pritisk na delavstvo. POGREŠANI UČENJAK * tr.H«> Britski konzulat v Kašgarju v Vzhodnem Turkestanu je javil, da so našli že s?edem mesecev pogrešanega člana Hedinove centralnoazij-ske ekspedici.je, mladega švedskega astronoma dr. Nilsa Ambolta. Ta čas se mudi v Hotanu. večjem kraju ob južnem robu puščave Takla-makan. od koder bo odpotoval pre-, ko Karakoruma in Indije v Peking. Dr. Ambolt je poldrugo leto, deloma čisto sam. potoval po velikih delih neznanega severnega Tibeta, jih preiskal, kartografiral in odkril veliko število novih jezer, gor, dolin itd. Hotel je potem skozi cen-train oazi jske puSčavne predelej v Peking, potovanje, ki ga ni dp danes napravil še nihče. Po velikih težavah je prišel do južnega roba puščave^Taklamakan, a od tam ni [i mogel naprej, ker so roparske tolpe » - ---------------- adnata * tatxl MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa - iwr^T'-wc NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck . NEW YORK: ' Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO: Bar her t on. John Balant Joe Hiti Frank Troha Cleveland. Anton Bohek, Chat. Kar-linger, Jacob Resulk. John Slannlk Euclid, F. Bajt e je odprlo razsvetljeno okno. čez okno je sklonila ženska glava in od razburie-nja jecljajoč glas je zaklical: "Ah. dragi sin. ali si vendar pri-iel!" Potem j-e oglasili v veži nagli koraki, zapah se je premaknil in Mr m« V-i gardist je stal pred sivo-las<» go^|»o. ki je dvigala svetiljko, ga bistro gledala in žalostno vzkliknila "Moj Bog. saj ni on...." '*Oprostite, gospa." je odgovoril \ojak. spoznavši izmoto, ki ga je zelo ganila, "vidim, da .sem se zmotil ....Povedali so mi o bližnji gostilni. a sem >e zmotil v vratih. — Moral bi bil takoj izprevideti, da vaša hiša ni tista, katero iščem, a jaz sem tako utrujen, da se mi dela tr-ma pred očmi." Gospa Jakobova je bila kakor zmešana od posledic svoje zmote. A pogled na .^ega mladega izmuče- nega vojaka, ki je bil iste starosti ko Aristid. jo je navdal s sočutjem in solze ho ji nalile lica. "Le stopite v hišo!" je rekla nazadnje; "nihče ne bo mogel reči, da sem vas pustila zunaj v takem vremenu.... Kdo ve, morda tudi moj otrok išče to uro prenočišča v kakem neznanem mestu. Sivolasa gospa ga je peljala v čobo. mu odvzela telečnjak. mu s solzami v očeh prinasla mrzlo večerjo. ki je bila vedno pripravljena za Arfslida ter mu pripovedovala o svojem izgubljenem sinu. Ko je bil pojedel, je videla, da je i-ilno zaspan, in peljala ga je v čisto sobo svojega sina. Zgodaj zjutraj. ko se je bil gardist oblekel in je bil pripravljen za odhod, mu je pripravila izdaten zajtrk ter mu pričela znova pripovedovati o svojem Arnrtidu: "Siromak:" je vzdilinila ; "Bog zna, kako se mu godi tam v tuji-[ ni!.... Po vsem tem. kar mi pripovedujete. mora neprestano trpeti pomanjkanje, on, ki je bil doma tako razvajen!.... Preden je odšel, sem mu sama spletla iz modre volne čepico iza glavo in ušesa proti mrazu, ker ga sila rado trga.... Če se je le opomnil, da jo je rabil v hudem zimskem mrazu.,T Vojak ni več jedel: grižljaj mu je obtičal v grlu. Naenkrat se je spomnil, da je takrat, ko je stal na sedanski poljani z svojimi tovariši, kjer so jih nemške straže čuvale kot čredo, imel poleg sebe mladega gardista, ki se je ujemal s ipopisom Aristide in je tudi imel na glavi čepico z modre volne. Vojak so se temu smejali, dasi ,ie bilo vse tako žalostno, in ga grstili za "modrega dimnikarja" Neki večer je "modri dimnikar" poskusil pobegniti. Bil je komaj dvajset korakov proč, ko je stražnik ustreli! nanj da se je takoj zgrudil na tla. Vojak je vstal, se zahvalil ljubeznivi vdovi, jo potolažil rekoč, da je treba upati, da je še mnogo mladih Francozov ostalo v nemških trdnjavah.... Potem je vzel svoj tel.ečnjak in odšel iz hiše. Ko je bil zunaj, se je hrupno useknil in obrisal vlažne oči Vedel ie dobro, da se "modri i dimnikar" ne vrne nikdar več. CALIFORNIA: San FrancUco, Jacob Laasblo ' A COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. SaftiC Walsenburg. M. J. Bajuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlch *V ILLINOIS: r % Aurora, Mary Butchar Chicago, J. BevčIC. J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Joliet, Mary Bambich, Joseph Hm-vat I-a Salle, J. Kpelich Mascuutah. Frank Augustln North Chicago, Jote Zelene KANSAS: ' Girard, Agnes Mofnlk Kansas City, Frank Žagar J MARYLAND: , Kitzmiller. Fr, Vodopivee $ Steyer. J. teme (za Penila.. W. Va. in Md.» MICHIGAN: J* * Detroit. Frank Stolar a MINNESOTA: Cbisholm. Frank Gonie ' Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekuli Eveleth. Louis GonSe Gilbert. Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia. Frank Hrvatlch ' ,: LAI VAIOOA* HEW YORK, THURSDAY, JUNE 29, 1933 THE LARGEST SLOVEN* DAILY tn U. 8. A. DEDSGINfl ROMAN JZ ŽIVLJENJA ZA "GLAB NARODA" PRIREDIL I . H. SEVEROVZHODNA PASAŽA" 59 ii« Half odide in Eva Marija in Uenrrk gledata za njim. Eva Ma- je naruvla -svoj tnali »vtomobil. .ki ga je pefjal domov. In pred-no utopi v avtomobil, se prikloni in oba ae enkratr pozdravi. Nato pa se zlekne in nakloni v blazine, iz katerih je puhtel duh, ki je vedno | m-i 1 raja I od Eve Marije. Zdi se mu, kot bi bila še vedno pri njem in zcpet .sliši nj»-n glas: '"Ni .tvobodno srce več moje; k*j ■morem .sirota za t o T" Eva Marija — sladka Eva Marija! — šepeee. Pri oknu ».toj.ita nekaj rasa še oba, dokler Henrik .sestre ne odpelje — To je bil ret> zelo lep večer. Eva 'Marija ! Ali ni res Half fcelo zanimiv človek! — D v, Henrik; človek ima občutek, da mu mora brezpogojno zaupati. — Ha! Zaupati! Kaj ne, da tudi tebe veseli, da bo sedaj »večkrat prišel? i * — a, tega ne monm razumeti. — Sn.eda ga morem odpustiti. H inrrk. toda stric Artur bo poteui koga drugega podrkupil. da bo zarrj špijoniral. In potem ne lw»va vedela, koga je podkupil. Sedaj saj vemo in se moremo pred njim wrov ta i. posebno Se, kar Unmann dobro pazi. Prav! Torej puhtimo. kakor je; Ralf bo pa že za svoje obiske pr inr* nae boj«če ozre na moža. Jolanr' i, srmH) >k<'iiiigne z rameni in gre iz sobe. Slabo si vzgojila svoje otroke, Melanija, — graja sicer nal vse ijubnrnjivi mož. Ali ti riiij olupim se eno pomarančo. Artur? — ga vpraša pri jamo. LjuhTT''■'< o-1 n jegove žene ga je včasih še boli razjarili kot pa kljubovalna be*4»da. Toda Artur se premaga; Melanija je morala ostati v sv«;i veri. da jo ljubi nad vse. Proti njr-j ni nikdar kazal avo 'e jeze. — Naj bo, milostno dnvoli Artur. nato pa prične malo mirnejše: — Preti Urokom si malo preveč popust Viva, Melanija. Prav gmal*4ga. Artur. t — Slaba mati! Saj se mora v ndar učiti, da bo izhajal. Ko sem jaz bil v njegovi starosti, se ni moral 'zhajati z desetim delom tega. Melanija olupi pomarančo in jo poToži na njegov krožnik. Artur kt zopet zatopi «v svoj ča.sopors. .Naenkrat pa poskoči in neverjetno gleda na velik ogla-s. Zopino*t je že pri tem hiJa omejena. — Tega ne razumom, Artur. kako sta to mogla napraviti. — pravi jros-pa Melanija »Jbupana in prestrašena. — Jinra bom že r»o«t**no pM*-edal. da se ne -ime nič zgoditi br^z mojega dovoljenja. Takoj se«daj se peljem tja. da doženem. kdo »i j* <0 naplavil. — sikne je^no skozi zobe. 0<*pa Melanija s" ni upala ugovarjati mu; samo prosi ga. da w naj vet- ne raz^r^ja, ker mu ne bo dobro storilo. In ko je nato v svoji je-zi Ibrez pozdrava hotej iti. ga vpraša plaho: — Ali za slovo ne ddbim nobenega poljuba. Artur? Artur *e premaga in zooet se domisli, da nvora še dalj0, itrrati komedijo ljwbef^jra mola Z »veliko luarttt-znjivasrtjo jo privije k nebi. * (Dalje prihodnjič.} Znameniti arktični prehod i: \t lart.skega v Pacifični or-ean, ki je zr.an pod imenom "severovzhodna pasaža", se je do najnovejšega ča->n posrečil samo trem ekspcdicijum. Prvič si ga je izsilil 1878.-79. Nor-drnskjoeld z "Vego", v prvih dveh h tih svetovne vojne ga je opravil Wilkitzky z ladjama "Tajmir" in "Vajgač", a v 1. 1918.-20. je usp 1 Koaldu Amundsen u z ladjo'Maud'. Nobeni ter ekspedicij j>a .se ni posrečilo, da bi prišla po tej poti iz enega <*-eana v drugega brez vmesni ga prezimovanja. tako da so že smatrali, da ni prisovati temu pre-bodu nobenega gos]>odarskega pomena. Temu nabiranju se ni hotel pri-kl .'ueiti arktii-ni zavod v Tjenin^ra-du, ki se je opiral na uspele arktične rkspedieije z ledolornilci v zadnjih letih. Pripravljal je že dalj Časa velikopotezno ekspedicijo vzdolž severne azijske obale. Glavna naloga te odprave naj bi bila poli-er znanstvenih nalog ta, da si izsili severovzhodno pasažo v enem j samem poletju, to je brez pre-.i-movanja. Pomen te odprave je bil tudi v dokazu, da je mogoče s primi m i m i ladjami od za pad a sem dosegi severno obalo jakutske ljudo-vlade, zlasti pa ustje reke Lene. Za vodj o ekspedicije bil bil določen ravnatelj,arktičnega zavoda (>rof. Schmidt. pr«»f. Wil>e pa naj bi vodi! znanstveno >tran pcnljetja. Tovorni ledolomilec "Sibirjakov" so izbrali kot ekspedieijsko ladjo. Pit je šla naj prvo skupaj z le-dolomilcem "Rusanovim" p o d vodstvom prof. Samojloviča do Sveddrupovega otoka, ki ga ie leta 1893. odkrila Natis« nova ekspedi-cija s "Fraraom", ne da bi niti tedaj niti jiozneje noga kakšnega človeka stopila 11a njegova tla. — Otok so .sedaj raziskali topografsko, geobtško in biološko. Pri najsevernejši točki Severne d-žele. pri Rtu Molotovu. je ekspedicija dosegla olM>nem svo:o najsevernejšo točko Vožnja je šla potem priti najuž-nejšemu izmed N^vosibirskih otokov, kjer je ru-ka akademija zna-m sti že pred petimi leti na predlog prof. \V i I sej a osnovala opazovalno pitajo. Na toni otoku so potovalci srečali rusko letalsko ekspedicijo l>od Landinoviiu vodstvom, ki je imela nalogo, da preišče vso azijsko obalo r»d Beringove morske ce-ste do izliva Lene glede pristaja-lišča za letala. Od tu je odletel geolog arktičnega zavoda prof. Obru-čev z velikim letalom proti Wran-giovemu otoku, kjer je dala sovjetska vlada že 1. 1926. osnovati naselbino 50 Eskimov in vremeno-slovno postajo. L. 1929. so to naselbino zadnjič oskrbeli z živili in zamenjali nio.'tvo. Dva poskusa, da bi jo dosegli 1. 1931. in 1932., sta se .za rad i neugodnih vremenskih prilik ponesrečila. Ker bi četrta zima v teli krajih postala osobju lahko u.vmlna, je izkoristil prof. Obručev priliko, ot proti vzhodu. Ob deželi Čukčev je i-mel smolo: ledovje mu je pokvarilo propeler. Dva dni potem, ko so gu za silo popravili, se je propeler ves odlomil in izginil v globočino. Trinajst dni je bil nato ledolomilec slabotna igračka v rokah ledenih tokov in vetrov, a za srečo so ga Naši v Amer kJ. 24. junija ob (i. uri zvečer je po kratki "bolezni preminul v 0!e 'v I am d u Matevž Keršina, star 52 let. Zapušča soprogo in tri otroke ter dvii brata. Zapušča tu li več drugih sorodnikov. Ka.11 j ki je bil rojen v vasi Topol, fara Sv. Katarina pri Ljubljani, kjer zapušča dve sestri. V Cleveland u je bival 28 let. — I im.'d odličnih ivišješolcev. ki so letos dovršili vuoke iol? v Cleveland u. ne vrnemo pozabiti •Josepha L. Modic-a. liz\-ršil je z najboljšim uspehom visoko šolo sv. Iignacia. Njegov red je bil 94. Tekem študjr nja nativišji šoli sv. Ifimacija je bil ,mladi Mr. Modic či n in vodja več "o'.skill aktivnosti in (bratovščin, in enako.se je •odlikoval tudi v atletiki. — V soboto zjutraj je po dolgi bolezni preminul v Clevelandu rojak Anton Ivrajšek, star 35 let. Ranjki je bil doma iz M-:*raške gore. fa.ra Sv. Križ pri Litiji, oil,koder je prišel v Ameriko pred 20 leti. Zapušča soprogo in hčerko ter s 4it.r0, v stak'ein kraju pa zapušča mi after, brata im sestro. — Zadnji četrtek popoldne sta treščila skupaj <2»va avtomobila na križi"ču Cermak in "Wolf ceste v AVcstchesterju. zapadno od Chi- V enem a\*tu so se vozili Gjmamm ITALIA- COSULICH V SLOVENIJO PO SOL.NČNI JUŽNI PROGI V GENOVO ALI TRST VELIKE RAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo- dozemskem morju. Conte di SAVOiA .. 8. julija R E X ............ 22. juiija 1'irehtne žvN-iniišk«- zveze Iz Genove. Pi»inike |.o 8|»rcJ«-l zastopnik družbo t»>r jh bo iwavirfasni) siireiull na hitre brzov'ake, vozete v Slovenijo Direktna siuiba do TRSTA SATU RNIA ....... 5. julija VULCANIA ...... £9. julija Drug-.-i odptutj.L: Roma 1. Ju'iJa; Augustus 12. julija; Roma 29. avgusta Krasni prostori — Izvrstna ki hinja. Vpra&ij kateregakoli afceuta ali ua v uradu 1 I*A LIAN" LIX1C : State St.. N Y.C. wninmmmmiiiiim SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET MEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE » . XK-. .. - r • — — Vt P"1 .slovesm;ria. Prii ■( >;t vovali so ji za-itopn!ki znanstvenih frar.'/jOKkih kroL'.ir in najelitnejše stra hurške družbe. Študentje so se udeležili J slovo >n ost i j>o "tirih zastt^pnlkih z vtsake fakultete. Ob vstopu v dvorano je vojaški I orkester zarirral ibel*rijtsko iu frau-cotsiko lr.miMK nakar je državini i>od-tajink Guy la Chambr podaJ besedo -slavm fvtncnt-u vornisku. Ta je u* zneseiiih brsedah r:;tz!ožil p<>-n:on »lavno1 ti. .Xasrlasil je. da je kralj Albert I. mi !le velik prijatelj lrantM.vkejra naroda, t vin ve'-tudi velik človekoljub in borec za mir; saj "kiter arnu .silent niu-sae — et scientiae". Zi njim je tr«>-voril pred-tavnik vlade m končn.o rektor univerze, ki je ob )v:;e-splošni napetosti zibranih podal »i-topniku kralja Alberta I.. pa-ri.škemu poslaniku ibaronu >d'II<'-strov. doktorske insitrnije stras-burške univerze. S tom činom je bila lepa slavnoist zaključena 30. junija: Majt-siic v Cherbourg S t ;i tend am v Boulogne 1. julija: I'arl» v Havre #LaLyei'.d v iiuvre 3. julija- Europa v Bremen 5. julija: Saturtiia v Trni Aijuitaria v Cherbourg I>eut.M'hiaiid v CherLiourg G. ju! ja: lie de ITanee v 1'avre 8. julija: Conte dl Savola v Genoa 11. julija: Mreineii v iirenien 12. julija: New V ork v Cherbourg Oiympic v Cherbourg 14. julija: Cliauipiain v Hnvre Kotterd.iiu, itulterdam 15. julija: UeJL v Clenoa KereiiR^ria v Cherbourg 18. julija: lat lian v Cherbourg 19. julija: ManiiattHn v Havre Atliert liallin v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. Julija: Lafayette v Havre Eiiropu v Bi PTnen Stiiendani v L^juJogne 26. julija: Hamburg v Cln-rbour^ Pres. Kooaeveit v Havre 27. Juliia: Bremen v Iireiren 28. loliia: V'enm njihovem okusu in raai:e d'tige posebne preflnosti. Z .M K K N E C E N E POD OSEBNIM SPREMSTVOM Pišite po ilustrirano knjižico z vsemi drugimi pojasni i. LEOZAKRAJSEK General Trava! Scvice 1Z59 SeconJ Ave. ' New York. N. Y. CUNARD LINE 29. julija: VuU-anla v Trat Aqultania v Cherbourg 2. avgusta: Washington v Havre 1 'eutschland v Jiambing 4. avgusta: Ui) mpte v Cherbourg 5. avgusta: Cliumpiain v Havre Conte di Savoia v Geiuta Berengaria v Cherbourg 8. avgusta: Leviathan v Cherbourg Kuropa v Brenten 9. avgusta: New York v Hamiiurg 11. avgusta: 1'aris v Havre Alajestie Cherbourg Kjtterdam v Boulogne 12. avgusta: Saturtiia v Trst A<|Uitat.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Statend;.m v Boulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre A lb-rt li:illln v Hambuig 19. avgusta: l e de Franre v Havre Hex v Genua 21. avgesta: Rebauie v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta: than iplain v Havre Euro| >a v liremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Borna v Genna Berengaria v Cherbourg 29. avgusta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: I)e Cirasse v Havre Majesti« v Cherlwii'rg Manhattan v Havre UeutHehland v Hamburg I 31. avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mbra: Conte di Savoia v Henoa Voleudfim v Boulogne 5. septembra: Ue de France v Havre Statendarn v Boulogne 6. septembra: Aquitanla v Cherlumrg New York v Hamburg 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: 1'aris v Havre Vuleania v Trst Eurotia. v Bremen 13. septembra: i Lafayette v Havre Manhattan v Havre Berenparia v Cherlmiirff Albert Ballin v Hamburg | 15. septembra: Ttotterdam v Boulogne j Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex v Cenna I Bremen v Bremen 18. septembra: rtolijince v Hamburg 20. septembra: j Cham plain v Havre 21. septembra: Aquitanla v Cherbourg 23. septembra: Saturn In v Trst lie de Franre v Havre Veendam Doulogne 26. septembra: Kuropa v Premen Statendarn v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Maurfiiinla v Cherbourg Deutsrhland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympii v Cherbourg 30. septembra: Conte di Savoia v Genoa vodnjikove knjige za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair si. in knjige Vam bodo posl&ne naravnost n2 dom. Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. v »Vil »o se /zbirali študentje v Mve-eanih uniformah v skupine, ki .so v .svoji živahni razgibanosti tvorile čudno nasprotje z nemimi kipi veleumov, razstavljenimi po galerijah. -Stebničje je bilo prepleteno z venoi. Impoza-ntino pročelje poslopja je bilo z-a.vito v (belgijskih in francoskih zastavah. Vse-ueiliški profesorji v p:saiuih orna-t.ih so 'bili te^ra: dne še do,stoj a n-stvenejši ikot Nicer za katedri. Xa licih vseh se je odražalo pričakovanje nečesa velikega. 'XVkoliko pred 15. uro so za donele .na aveniji, ki vodi od gover-norjeve palače do <\-seničili?ča. vi-sokodoneee fanfare. Takoj nato .so .se približali v lahnem diru konjeniki in ots.tal;i redovi motorizirane vojske. Xa senčnatem trgu j>re