Po krščanskem §velu Katoliški tisk je odločilnega pomena za katoliško gibanje. Brez svojega tiska ne uspeva noben pokret, najmanj pa katoliški, ki ima največ nasprotnikov med vsemi. Veliko važnost katoliških listov in časnikov je poznal veliki čikaški kardinal Jurij Mundelein, ki je umrl pred mesecem dni (2. oktobra). Ob njegovi smrti je javnost zvedela vse to, kar je čikaški nadškof storil v utrditev krščanske misli in osvežitev katoliškega ždvljenja daleč preko mej svoje nadškofije. Med njegovimi velikimi deli stoji v ospredju kot eno največjih njegova dejavna skrb za razširjanje katoliškega tiska. Pri tem se je oziral na vse narodnosti, ki živijo v njegovi nadškofiji, dobro vedoč, da le materina beseda najde pot do človeškega srca. Zato se je tudi krepko zavzel za slovenski tisk. Kakor poroča »Amerikanski Slovenec«, je kardinal Mundelein o prvi priliki poklical v svojo nadškofijo tedanjega urednika li- sta »Ave Maria«, ponudil mu slovensko župnijo sv. Štefana in ko se je g. Zakrajšek ob pomisleku, kaka nasprotstva ga čakajo, obotavljal, mu. je ta enostavno povedal: »Jaz bom vaš škof, ki bom stal za vami!« In to je tudi storil. Ko so se dvigala vsa mogoča nasprotstva, se je pokojni nadškof vseskozi držal svoje obljube. Tako je pokojni kardinal pomagal, da je g. Zakrajšek preselil tedaj svojo skromno tiskarno v Čikago, iz katere se je potem organizirala laična tiskovna ustanova, ki je začela jačiti z intenzivnim delom katoliško tiskovno fronto in končno uspela, da so katoliški Slovenci v Ameriki dosegli toliko potreben slovenski katoliški dnevnik, ki izhaja še danes. Tako so bili deležni velike poraoči od kardinala Mundeleina tudi katoliški Slovenci v Ameriki. Če bi ne bilo njega, bi morda nikoli ne dosegli, kar se je doseglo v tem oziru med Slovenci v Ameriki. Duhovščina in vojna. Duhovščina na Francoskem je podrejena vojaškemu zakonu kakor drugi državljani. Zakon ne dela razlike med raznimi stanovi, člani vseh stanov morajo v isti meri izvrševati svojo vojaško dolžnost. Sedanja vojna je prav mnogo francoskih duhovnikov odtrgala od izvrševanja stanovskih dolžnosti. Nasledki se že sedaj čutijo: dosti župnij je brez duhovnih pastirjev, mnogo šol brez katehetov. Na stotine in stotine mladih duhovnikov in bogoslovcev je moralo v vojaško službo, samo iz Pariza 500. Oblasti na Francoskem, vojaške in civilne, so duhovnikom jako naklonjene ter jim povsod, kjer je le količkaj mogoče, dovoljujejo opravljanje daritve sv. maše in izvrševanje drugih dušno-pastirskih poslov. Brezbožniški učitelji v Rusiji vzgojujejo rusko deco po nalogu in težnjah sedanjih ruskih vlastodržcev, to je popolnoma v smislu boljševiške brezbožnosti. Ne samo, da se ime božje ne sme imenovati v šolah in izmoliti nobena krščanska molitev, celo sovraštvo do Boga, vere in krščanstva se vceplja v mlada srca. Ruski učitelji imajo svojo brezbožniško zvezo, ki jim poleg državne oblasti daje potrebna navodila za protiversko in brezbožniško delo med rusko mladino. Sedaj, ko je boljševiška Rusija prodrla globoko v osredje Evrope, smatra brezbožniška organizacija ruskih učiteljev čas kot ugoden, da se brezbožniška učiteljska organizacija razširi po drugih državah. Zato je sovjetsko-ruska učiteljska zveza pozvala osrednje vodstvo brezbožnikov v Rusiji, naj ustanovi mednarodno zvezo brezbožniških učiteljev in učiteljic. Prej bi bil tak poziv našel močan odmev v svobodoumno-marksističnokomunistični organizaciji francoskega učiteljstva, sedaj pa je radi razpusta komunistične stranke na Francoskem ta odmev izostal. Bodo pa boljševiški brezbožniki drugam pogledali, ali ne bi morda dobili pristašev in sobojevnikov.