------    132   ------
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o X. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 16. aprila.
Bila je 16. aprila in vdeleževali so se je izmed vnanjih odbornikov gg. J. grof Barbo in D. Trstenjak; izmed ljubljanskih pa gg. dr. J. Bleiweis, dr. Costa, L. Jeran, A. Kos, A. Lesar, J. Marn, dr. Pogačar, J. Šolar, J. Vavru, J. Vilhar, dr. Vončina, dr. Zupanec. Vodil jo je predsednika namestnik g. dr. Vončina. Naj-pred se potrdi IX. odborove seje zapisnik, in na to poroča tajnik g. Lesar o imenitniših rečeh tako-le:
Slavni odbor! Družnikov je Matici od IX. seje, ki je bila 19. dec. 1867. leta, do danes dorastlo 64, med temi 3 ustanovniki; en letnik je prestopil med ustanov-nike tako, da je štiroletni letnini še doplačal 42 gld., en ustanovnik pa med letnike tako, da se mu plačana dveletna ustanovnina ni vštela za letnino. Poslednja številka glavni knjigi je 1364.
Došla sta nam dva rokopisa, ki se ponujata Matici:
a)  „Početni nauk o zemljepisu" za prvi razred nizih gimnazijev in realnih šol po Schubertu, poslovenil g. Matej Cigale. (Odbor sklene: Sedaj se ne more izdati ta knjiga, zato naj se odloži za prihodnje čase.)
b)  Latinske slovnice 1. del „oblikoslovje" sestavil o. Ladislav Hrovat. Ta rokopis se je izročil pregle-dovalcema drugega dela te slovnice, in Žepičeve latinske čitanke, o kterih bodeta danes poročala slavnemu odboru.
Grosp. M. Cigale 14. februarja t. 1. naznanja, da ga je volja, ustreči željam matičinega odbora in dovršiti slovensko psihologijo (dušeslovje) poleg Lindnerja.
Gosp. Stempihar, kteremu se je Hafnerjeva „stenografija" dala v spregled, še ni dovršil svojega posla*
„Slovenskega Stajarja" nam je došio toliko rokopisa, da se je pričela že staviti ta knjiga, in zagotovljeno nam je, da daljni rokopis ne bode delal ovire, tako da se bodeta letos tiskala 1. in 2. del, to je, »dežela" in »prebivalci." Drugi del: ^Narodno gospodar s t v o" in »Zgodovina" je obljubljen za prihodnje leto. O tej knjigi so, predno se jame natisko-vati, rešiti trije važni predlogi. Odsek za izdavanje knjig, čeravno v IX. seji pooblaščen, si ni upal sam rešiti jih, ampak jih predlaga slavnemu odboru, kakor so naznanjeni v dnevnem redu pod št. 7. in 8.
Za »letopis" je g. dr. J. Bleiweis, njegov vrednik, prejel toliko gradiva, da se prične kmalo tiskati.
------    133    -----
Pridobili smo si „Vodnikov rokopis" ter ga na javni dražbi 3. marca Wagner-jeve zavarščine kupili za 30 gold. Odsek za izdavanje knjig, pooblaščen v 9. odborovi seji, ga je izročil g. Fr. Levstiku, da ga pripravi za natis, kakor se je odsek dogovoril ž njim. Gosp. Levstik je prevzel to delo in do srede meseca aprila obljubil dovršiti svoj posel. Za trud mu je odsek odločil 100 gold. povračila. Naj slavni odbor izreče, v koliko iztisih naj se tiska? (Odbor sklene, da se tiska v 2500 iztisih.)
Ozir tega rokopisa je pa odboru 2. marca t. L, to je, dan pred javno dražbo, došlo pismo, v kterem g. Mih. Kastelec trdi, da je ta rokopis bil njegova last in daje Wagner-ju prodal le pravico, izdajati ga, a pri-držal si last do rokopisa. Odsek za izdavanje knjig je pretresaval ta dopis ter preudarivši, da Matici ni namen, nabirati starinskih rokopisov, nasvetuje: Da-si tudi je g. Kastelec s tem, da je Matica rokopis kupila na javni dražbi, zgubil pravico do njegove lasti, če jo je tudi imel, naj vendar slavni odbor sklene, da se imenovani rokopis po dovršenem natisku izroči Mih. Kastelcu, ako s pismi, kterih omenja v svojem dopisu, odseku dokaže, da Wagner-ju ni prodal lasti, in da obljubi rokopis izročiti c. k. licealni knjižnici, da ga ona hrani. (Odbor sklene: naj se odsek za izdavanje knjig prepriča v Kastel-čevih pravicah do rokopisa in poroča v prihodnji odborovi seji.)
Kakor je bilo slavnemu odboru že v 7. seji naznanjeno, bil je imenovani Wagner Matici za prodane knjige dolžan 74 gld. 68 kr. — Stroški za napeto tožbo nam sicer še niso znani, vendar bi utegnili znašati toliko, da je ta dolg narastel do 100 gld. Ce pomislimo, da bi bili Vodnikov rokopis gnali tudi čez 100 gld., ako bi nam ga bil kdo dražil, lahko rečemo, da sta predsednik in tajnik Matico rešila poškodovanja s tem, da sta o pravem času zarubila, kar je bilo še zateti. — Vrh imenovanega rokopisa je pa Matica, da je pravde konec, kupila tudi vse druge zarubljene knjige, ktere bi bile imele ostati, ker ni bilo kupca; te so jej tako rekoč na površek. Naj slavni odbor danes odobri to ravnanje in določi, kaj se ima zgoditi s temi kupljenimi nemškimi in slovenskimi knjigami? (Odbor odobri to ravnanje ter izreče, naj se knjige, ki niso za Maticino knjižnico, skušajo pod roko prodati.)
,,Srbsko-hrvaško-slovensko slovnico" je odsek za izdavanje knjig izročil g. profesorju Zepiču.
„01 i kane ga Slovenca", kterega po odsekovem naročilu spisuje g. Iv. Vesel, kmalu pričakujemo. Da ne bode treba čakati XI. odborove seje, naj slavni odbor kar danes voli pregledovalce za ta rokopis ter pooblasti odsek za izdavanje knjig, da konečno razsodi poročalno sodbo, ter da določi pisatelju plačilo, knjigi pa število natisov. — (Odbor izvoli za presojevalce: gg. dr. Iv. Zlat. Pogačarja, Dav. Trstenjaka in M. Cigaleta — vse drugo določiti prepusti odseku za izdavanje knjig in predsedništvu.)
Odsek za izdavanje knjig je slovenskemu A t lan tu odmeril 15 palcev dolžine in 12 palcev višine prav po Meverjevem nemškem atlantu, ki je izišel v Hildburg-hausen-u. Na to se je tajnik po odsekovem naročilu z dotičnimi vprašanji obrnil v Hildburghausen do biblio-grafičnega ustava, v Goto do Justus Perthes-a, ki je izdal Stieler-jev in v Olomuc do Holzel-a, ki je izdal Kožen-o v atlant, in sicer do Holzel-a s pristavkom, da bi Matica zaslužek najrajši naklonila domačim umetnikom. Došli so odgovori jako različni: Justus Perthes piše, da tega dela ne more prevzeti zarad mnogih drugih del te vrste. — Holzel odsvetuje izdajo slovenskega atlanta, češ, da bi (z 40 zemljevidi) v 1000 iztisih stal 30.000 gold. — Iz Hildburghausen-a pa se nam
1. odgovarja, da bi Matico en zemljevid v 1000 iztisih stal:
a)  za kamnorez z risanjem vred    .    .    250 tolarjev
b)  za natiskovanje.......30       ,,
skupaj toraj    .   280 tolarjev v srebru;
vrezan v baker 375 tol.,  v jeklo pa 500 tolarjev,   vrh tega pa še natiskovanje 30 tolarjev;
2. pa nasvetuje, naj se Matica prav na tanko ravna po Meyer-jevem atlantu tako, da bode treba le slovenska imena vrezati v kamen in jih tiskati namesti nemških, češ, da po tem poti bi se stroški znižali na de-setinko.
Odsek za izdavanje knjig toraj predlaga: naj se Matica poprime poslednjega nasveta; slavni odbor pa naj odsek pooblasti:
a)  da se g. Cigale naprosi, da bi on, kakor se je bil že enkrat prijazno ponudil, prevzel poslovenjenje imen za atlant;
b)  da konečno in veljavno sklene pogodbo z Hild-burghausenskim bibl. ustavom. (Odbor potrdi oba odsekova nasveta.)
Po tem je poročal gosp. blagajnik dr. Zupanec, da ima Matica sedaj premoženja čez 30.000 gold. in da se za to leto porabiti sme 3118 gold.
(Konec prihodnjič.)
------    142   ------
Znanstvene stvari.
------------------
Sporočilo
o X. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 16. aprila. (Konec.)
Poročilo o Žepičevi „latinski čitanki" in o P. Ladislavovi „latinski slovnici", kteri so pregledali gg. Macun, Šolar in Vavrft, je imel prof. Šolar, kteri glede na to, da je želeti v vseh delih dovršene slovnice, in da se razstavki po tem ne vjemajo, v imenu pregledovalcev nasvetuje, da se slovnica se Zepičevo čitanko ali vadbeno knjigo pošlje P. Ladislavu, da jo po danih naznanilih popravi, vredi in dovrši; na to naj se pošlje ves rokopis tudi g. Žepiču, da tudi ta dovrši svojo vadbeno knjigo, in oboje naj se pridobi ter spravi na svetlo. Vstreglo se bode s tem mladeži, slovenskemu narodu in cel6 učenjakom. — Na to se prične razgovor, ki so ga imeli gospodje dr. Costa, Trstenjak, Šolar, Marn in Jeran. Dr. Costa meni, da zdaj ni primeren čas za šolske knjige, da pa je treba na pisatelje vendar ozir imeti; Trstenjak kaže, da je že prej v Matici bilo sklenjeno, da daje na svetlo tudi šolske knjige, s kte-rimi se vtrjuje imenstvo, pospešuje slovstvo, in prof. Šolar, da slovnica ni le za šolo, in da ne dobimo vselej tako marljivega dela, in naposled sprejme odbor nasvete, da se omenjeno delo pošlje še v dovršenje gg. Ladislavu in Žepiču, da se rokopis proti primernemu plačilu za Matico pridobi, in o svojem času slovnica tudi izda. Gosp. Jeran želi bolj slovenskega imenstva, da se jezik ovaruje tako preveč tujstva, prof. Šolar pa, da se pridrži navadna terminologija.
O „naučnem slovniku" bere g. tajnik najprej, kar je proti nasvetu pisal g. L. Svetec, prof. Erjavec in g. Cigale; na to ovrže poročevalec g. dr. Costa vgo-vore, češ, da se zdaj le o tem govori, ali se predloži ta nasvet občnemu zooru ali ne. Gosp. Trstenjak spoznava, da bi bilo koristno tako delo, toda je še prezgodaj, nimamo dokaj dušnih moči, olikani si pomagajo z naučnimi slovniki v druzih jezikih, še češki v posebnem založništvu le počasi napreduje itd. Dr. Vončina in dr. Bleiweis povdarjata, da zdaj ni vprašanje, ali ga damo na svetlo ali ne, temuč le, ali denemo to reč na dnevni red občnega zbora, zlasti ker je tako važna, da si je odbor sam določiti ne upa, in ko dr. Costa še po-
{"asni, da so naše okoliščine drugačne od čeških, da se »odo priprave pričele in delanje samo še le čez leta pozneje, da se po takem delu bodo zbudile in pridobile moči, ki doslej še spijo, sprejame odbor vse štiri točke omenjenega nasveta, ki ga je bil storil odsek za izda-vanje knjig zastran „naučnega slovnika."
Pri posvetovanji o spremembi Matičinih pravil pove dr. Vončina, iz kterih vzrokov popusti svoj nasvet o pri-stavku, da „se ogiba Matica sploh vse take delavnosti, ktera bi utegnila kaliti resnice katoliške vere." Razun teh, ki so v sporočilu, ki ga je odsek za spremembo pravil pridjal načrtu novih pravil, se spoziva tudi na to, da nastopa boljši čas, da gre puhli pseudoliberalizem ob veljavo, da sme zaupati Matičinemu odboru, in ker se je izpustil iz novih pravil tudi pristavek: „brez vse politične delavnosti!"
Pri §. 2. razodene g. Trstenjak, da se mu dozdeva premalo in da bi ne^ bil napak pristavek „kdor je neoporečen"; — prof. Šolar se vjema z njim, da-si želi druzega izraza, dr. Costa in dr. Zupanec pa razkažeta, da je tu težko določiti prej imenovani izraz, da se v tem Matica ne sme primerjati z drugimi družbami, na pr. čitalnico itd.;  in sklene se,   da se prepusti odseku
za spremembo pravil in predsedništvu, da vstavi primeren bolj določen izraz.
Pri §. 3. svetuje prof. Marn, naj se glasi: „kdor ne bi v redu plačeval vsako leto (nam. ne vsaj v prvi polovici vsakega leta), kolikor" itd., pri §. 10. g. Tr-stenjak želi, da se stavek pod d) izpusti, tako da si odbor sam sestavi opravilni red; — g. Svetec pa na-svetuje, naj bi se 12. §. začenjal tako-le: „praviloma glasujejo le tisti udje, kteri so 20 let dopolnili in sami pridejo na veliki zbor" itd.; kar se pa ne potrdi; spre-jamejo se pravila po načrtu odsekovem.
Po nasvetu D. Trstenjakovem in z ozirom na to, da ste se „Vojvodstvi kranjsko in koroško" tiskali v 2000 iztisih, in glede tudi na to, da je Matica dosihmal le učencem gimnazijskim in realkinim po nekoliko iz-tisov darovala, prodaja Matičinih knjig pa je po triletnih skušnjah le pičla bila, se sklene, da se „Slovenski Stajar", ki se po družnikih že obilo razširi med Slovence, tiska v 2000 iztisih, tedaj prodaja v 500 po nizki ceni; dalje da se tiska brez posebnega zemljevida, ker imajo Matičini udje že tako v rokah „Zemljevid slovenski" g. Kozlerjev, z oblikami, ktere rabijo pisateljem posamnih oddelkov, in da se pisateljem plača tiskana pola po 20 gold.
Knjižničar prof. Vavru naznani, da je dr. Vojska Matici podaril 248 vezkov knjig, in nasvetuje, da se jih nekaj da št. jakobški mestni šoli, nekaj gimnazijski knjigarni, kar se potrdi; in da je prof. Miklošič Matici podaril 18 svojih knjig, g. Sembera pa knjigo „zapadni Slovane." Tudi g. Dav. Trstenjak oznani, da mu je slavni zgodovinar in državni svetovalec g. Hilferding za Matico izročil krasen zemljevid ruskega cesarstva. Na Bleiweisov nasvet izreče Matičin odbor spodobno hvalo gospodom dariteljem.
Konečno še g. tajnik naznani dva nasveta, ktera sta došla odboru od vnanjih odbornikov; g. dr. Vojska namreč pismeno naznanja, da g. Vaclav Kubelka, zidarski mojster v Novem mestu, nemški spisuje nauk o stavbah, in predlaga, naj bi si Matica pridobila ta rokopis ter ga dala posloveniti; g. prof. Erjavec pa nasvetuje, naj se IV. občnemu zboru predlaga: da slov* Matica izdd znanstveno terminologijo nemško-slovensko. Oba ta nasveta sta se izročila odseku za izdavanje knjig, da ju pretrese in v prihodnji seji poroča o njima. Seja je trajala od 5. do pol 9. ure popoldne.