irirg KATOIJSKIMl Komimistični banditi. Svobodomiselni tisk širom sveta, ki mu židovsko franiasonstvo navdihuje mišljenje, se zavzema za ljudsko fronto v Španiji. Tudi slovenski svobodomiselni dnevniki in tedniki kažejo nezmanjšane simpatije za vlado Ijudske fronte v Španiji, za »njene borbe ii; njeno delo«. O zločinih, ki jih izvršujejo komunisti v Španiji, kajpada slovensko svobodomiselno časopisje ne poroča. Zato pa je potrebno, da mi o tem poročamo, da naše ljudstvo spozna vso brezdanjo lažnjivost in hudobnost teh laži-svobodomiselnih pisarjev. Ko so nacionalistične čete osvobodile mesto Malago, ki so ga ko^unisti in republikanci dolgo časa držali v svojih grozovitih kleščah, so se doznale mnogotere podrobnosti o trpljenju malaškega prebivalstva in o grozovitosti rdečih roparjev in morilcev. Na tisoče in tisoče ljudi je pod komunistično strabovlado v Malagi bilo umorjenih, usmrtitve so se vršile vsak dan, časih je bilo dnevno usmrčenih 200 ljudi. Nekega duhovnika malaškt, stolne cerkve so za noge privezali -a vejo, da je z drevesa visel z glavo navzdol, potem so mu velik srebrn krii tako dolgo tiščali v usta, dokler se ni zadušil. Nekaterim drugim so Marijine svetinjice stiskali v očesne dupline, da so jih oslepili. Ljikbtvo je strahotno stradalo, rdeči voditelji pa so se mastili, so bogateli in uživali vse dobrote. Najhujši zločinec med diktatorji v Malagi, da navedemo samo eden primer, ki pojasnjuje vse druge, je bil Santana Calera, vodja mladinske organizicije Svobodna mladina. Ta je ušel v avtu iz mesta malo prej, preden so gra mogli nacionalisti prijeti po zavzetju me.~ta. Ko so ga nazadnje le zalotili, so našli pri njem in pri njegovih dveh stražnikih 3 milijone pezet, katere je Calera »zaslužil« po svoji -^etodi. Zapiral je sinove, hčere in žene najbogatejših prebivalcev v Malagi. Nato je po svo- Smarnice! Nove šmarnice: Lepa si, lepa si, roža Marija, broš. Din 18, vez. 26. Na zalogi ao še: Slomšekcve šmarnice, broš. Din 17, vez. 26 Din. Sv. Bcrnardka, broš. Din 24, vez. Din 34. Marija in preav. Srce Jezuaovo, ver. Din 20. Marija, vzor krščanakega žlvljenja, vez. D 12. Marija, Mati dobrega sveta, 5 Din. Ker vemo, da maraikje obhajajo šmarnične pobožnoati, ko ne morejo v cerkev, prl domačih kapelah, je prav, ako aosedje zložijo akupaj denar za eno knjigo, ter ae tudi pri teh kapelicah čitaja lepe šmarnice. Knjige so v zalogl v Tiskami sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. jih posredovaleih dal družini vedeti, da b/ prijete sorodnike lahko izpustil, ko bi mu plačali 60.000 do 100.000 pezet. Te so mu seveda plačali, če so jih imeli. Čez nekaj dni je bil v isti družini prijet kdo drugi, za katcrega so morali zopet plačati tnko veliko odkupnino. Ko je bil Calera prepričan, da je iz ljudi iztisnil zadnjo pezeto, je ponoči s svojimi oboroženci sam vdrl v hišo, prijel vse stanovalce, jih dal v avtu prepeljati v predmestje in jih tam postreliti. — Drugi voditelj rdečih Ramon Acosta, ravnatelj vseh bolnišnic v Malagi, ki je bil tudi poslanec španskega republikanskega parlamenta, je ušel, preden ga je mogla zagrabiti tajna policija, ki je stopila takoj v akcijo. Z njim je izgjnilo 7 milijonov pezet, katere je mesto v teku časa plačalo za vzdrževanje bolnišnic. Del ranjencev v bolnišnicah več dni ni dobil nobene hrane, čeprav je bilo v knjigah še zadnji dan zapisano, da je pisarna kupila živež. — To so samo nekateri primeri »ljudskega« dela Ijudske fronte v Španiji. In za take ljudi se zavzema slovensko framasonsko-liberalnosocialistično časopisje! Marija in Španija. Španija je dežela> kjer se vneto časti Mati bozja. Marijini prazniki so pravi ljudski prazniki. To velja predvsem o prazniku Marijinega breztnadežnega spočetja 8. decembra. Ta praznik posebno praznuje španska mladina. Zadnji 8. december se je slovesno obhajal v vseh delih Španije, ki ne ječijo pod rdečim terorjem: V mestu Salamanki je bil svečan sprejem v Mar. družbo. Med tistimi mladenkami, ki so bile sprejete, je tudi bila Karmen, hči vrhovnega poveljnika nacionalistične vojske generala Franka, v čigar družini se vsak dan moli rožni venec. Tudi na fronti se je ta praznik slovesno obhajal. Neki polkovnik je s severne fronte poslal to poročilo: »Čast mi je javiti, da so vojaki severne fronte prav lepo proelavili dan 8. decembra, ki je dan naše Zaščitnice. 2000 vojakov je prejelo sv. obhajilo. To dokazuje, da sta katoliška cerkev in španska domovina, ki jo z vsemi silami branimo, nerazdružljivi.« Tako poroča list »Diario de Burgos«. Blum kot vodja proletariata. Proleterji so takšni, ki nimajo ničesar drugega kot otroke, torej veliki siromaki. Vodja proIetarcev na Francoskem je Leon Bluin, sedai ministrski predsednik. Blum sam pa n: siromak. marveo velik bogataš, Kot advokat je bil zastopnik plinskega pod'etja v mestu Bordeaux-u, vecjega štev!la tvornic, delničarjev sueškega prekopa itd. Je pravni zas opnik v spornih slučajih državnih železnic. Poleg tega je po- krovitelj igralnice v Monte Carlu, kjer je nameščen kot ravnatelj njegov brat Rene z letno plačo 250.000 frankov. Svojega sina Roberta je Blum s pomočjo zloglasnega bankirja Oustrica namestil pri firmi Peugeot z mesečno plačo 6000 frankov. Leon Blum, žid po rodu, član framasonske lože, je prejemal, preden je postal predsednik vlade, kot častni državni svetnik penzijo 34.661 frankov, kot narodni poslanec 60.000 frankov in za sodelovapje pri socialističnem listu »Populaire« 24.000 frankov. Tako izgleda proletarstvo voditelja francoskih proletarjev-siromakov. Čitateljem lista je še v spominu siromaštvo nekega drugega voditelja proletarstva. To je Krasin, prvi minister (ljudski komisar) v Lenjinovi vladi. Imel je v raznih inozemskih bankah naloženih 37 milijonov zlatih rubljev. Ko se mu je nedavno omožila hči z nekim francoskim plemičem, je dobila »malo« doto 60 milijonov dinarjev. V bogastvu plavajo, siromaštvo propovedujejo.