Stev. 48, _ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih,-ob 5 zjutraj. LredniStvo: Ulic« Sv. Frančiška AsiJkega Si 20, L nadstr. — Vsi dopisi nai se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana ptsnu se ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo. ltd*jateij in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij Usta .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane Mdruge t cr.eienlm poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSk* A«ilkega it. 20. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. NaroCnina znala: Za celo leto.......K 24.— Zj pol leta ... -.............12.— za tri mesece................. - z a nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20 za pol leta . . . ..................2.6C V Trstu, v iimk 17. februarja »16. Letnik XII. Posamezne Stertlke .Edlnoatl* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele StevlUce po 10 vinarjev. Oglasi se ra£una/o na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovce* in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vla. Oglasi v tekstu Usta do net vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta . .,...: ... . 1— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema in se rat al oddelek .Edinost: Narotnlaf ta reklamacije se pdHljajo upravi Hsta. Plačuje se Izključno It □pravi .Edinosti*. — Plača in toZi sa v Trstu. Uprava In lnscratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrnnJlflc« Asiikega SL 20. - Po^nohranllnlCoI račun St 841.65? T Med nojnovejsm flosodKoo. Rusko bojišče. — Na naši fronti položaj neizpremenjen, na severni ' snežnj zameti. Italijansko bojišče. — Topovski boji na primorski in koroški fronti se nadaljujejo. Boji z ročnimi granatami in minami na doberdobski planoti. Balkansko bojišče. — Nobenih važnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Brezuspešni poizkusi Angležev in Francozov, da bi zopet pridobili v zadnjih dneh izgubljene postojanke. Sicer v splošnem deževno vreme. Turška bojišča. — Pri Kutelamari in v Dardanelah nobenih posebnih dogodkov. — Na kavkaski fronti izgubili Rusi v srditih pozicijskih bojih zadnjih treh dni 5.000 mrtvih in 60 ujetnikov. Razno. — Asquith in lord Kitchener o vojnem položaju. Avstrijski in italijanski ministrski svet.__ flaše uradno poročilo. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. februarja 1916, opoldne. Rusko in jugovzhodno boli š č e. — Položaj je neizpremenjen. Italijansko bojišče. — To-povski boji na primorski fronti in sosednjem delu koroške fronte se nadaljujejo. Na doberdohskem oddelku je prišlo do bojev z metanjem aiin in ročnimi granatami. Na Javorčku je bila neka italijanska poljska straža že osmič polovljena. Pred-poije naše nove postojanke v ozemlju Rombona je pokrito s sovražnimi trupli. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. S sotie frenie. Vojni poročevalec »Pester Lloyda« opisuje položaj na soški fronti tako-le: Na soški fronti polagoma narašča ner-voznost Italijanov, ker imajo tudi sedaj, tekom takozvanih mirnih dni, velike izgube. Svoje polke morajo nadomeščati vsake Štiri dni in to nadomeščanje stane Italijane vsakikrat povprečno sto mož mrtvih in ranjenih. Te izgube jim zadaja naša na vsako točko izborno usmerjena artiljerija. Ravno včeraj (14. t. m.) se je dogodilo, da je zadostoval po en sam strel, da ste bili popolnoma skoraj uničeni dve italijanski stotniji, ki ste bili skriti vsaka v svoji dolini. Mine in ročne granate pa tekmujejo z artiljerijo in zato se tudi dogaja, da ob takaimenovanih mirnih dneh, ko se ne vrše boji, italijanski vojni zbori izgubljajo povprečno nad 300 mož na dan. V naših bojnih in obrambnih ukrepih so se izvršile izpremembe, ki so se obnesle izborno. Z oklopom zavarovanemu italijanskemu pešcu postavljamo nasproti našega vojaka s kijem, čigar uničujoči u-činek so Italijani že občutili. Kij je mnogo primernejši, kot pa bajonet ali puškino kopito, in naši ga imajo tudi rajši, ker je lažji in izda več. Naši si žele boja moža proti možu, ker italijanska artiljerija, če pride do takega boja, preneha streljati, da ne strelja na svoje lastne ljudi, in ker uspeh boja moža proti inožu zaradi neodločnosti italijanske pehote ni nikdar dvomljiv za naše. Sedanji postojanski boj na soški fronti je tudi za naše silno težaven. Po krasnih dneh je nastopilo južno vreme in oblaki so takorekoč čepeli na strelskih jarkih. Deževalo je in jug je pihai preko dober-dobske planote. Spravljanje vode iz jarkov je silno težavno in večno poleganje po zasloniščih in barakah ni prijetno. Nasprotno so pa zaradi goste megle nekoliko ponehaJi italijanski artiljerijski in letalski napadi. Naenkrat nastalemu mirovanju bi znali kmalu slediti novi dogodki, četudi ne v obsegu soške bitke. Italijanski parlament se otvori najbrž proti koncu meseca februarja in Cadorna bi rad javil tedaj vsaj manjše krajevne uspehe. Letaiski napad na H:Hin. O napadu naših letal na Milan in druga gornjeitalijska mesta prihajajo še naslednja poročila preko Lugana: Včeraj dopoldne (14. t. m.) proti 9. uri ste se pojavili dve avstrijski letali nad Milanom in ste metali bombe, ki so, kakor javljajo privatne vesti, usmrtile dvanajst oseb, kakih sto pa ranile. Kakor poroča »Corriere della Sera«, je popolnoma odrekla poročevalna služba. Pol ure prej so javili prihod letal iz Brescie. Z milanskega letališča so se takoj dvignili letalci, da bi zavrnili sovražna letala, toda prebivalstvo je smatralo alarm za vaje, in tako je bilo po ulicah vse polno občinstva, ki je opazovalo v zraku se razleta-vajoče šrapuele in letala, ki so zasledovala. Sovražna letalca sta kake pol ure križarila nad mestom. Vreme je bilo jasno, brez megle. Kakor se trdi, vojaški objekti niso bili zadeti. V neki tovarni koles so bile ubite tri delavke. Nekoliko privatnih hiš je razrušenih. Ista letalca sta metala bombe tudi na milanski predmestji Greco in Torre ter ua Monzo. Drugo poročilo pa pravi: Kakor poročajo današnji (15. t. m.) listi, so avstro-ogrske letalske bombe usmrtile 12 Milan-čanov in jih ranile okoJi 40. Ob poli 10 so avstrijski letalci metali bombe tudi na Treviglio in Bergamo, a te bombe baje niso napravile nikakršne škode. Seveda se zaradi tega napada zrcali v italijanskem časopisju divja mržnja proti^ Avstriji in Nemčiji. V ostalem pa so, kakor »Corriere della Sera« poudarja izrecno, ob priliki tega bombardianja Milana popolnoma odpovedale vse odredbe, ki so bile ukrenjene že osem mesecev sem. Niti ena parna piščal ni zapiskala, telefonski promet se ni ustavil, veliko tramvajskih voz je mirno vozilo svojo pot. Bombardiranje je menda imelo kot prvo posledico dejstvo, da se je sestal odbor pod predsedstvopi divizijskega poveljnika, ki je določil, da se v slučaju obnovitve obvesti prebivalstvo s topov-sl^mi streli, ponoči pa z otemnitvijo mesta. Sklenilo se je, da se žrtve napada pokopljejo na stroške mestne uprave. Meščanstvo je bilo pozvano, naj ostane mirno. Glede bombardiranja Monze pravijo poročila, da je padlo na mesto pet bomb in da ste bili dve osebi ubiti, 30 pa ranjenih. _______ Ponesrečena enfentna balkanska akcija. »Siidslavische Korrespondenz« poroča iz Aten: Vladni list »Neon Asty« priob-čuje zanimiv razgovor z neko visoko stoječo diplomatsko ličnostjo. Diplomat je izjavil, da bivanje srbske vlade na Krfu nima niti najmanjšega pomena, kajti katero Srbijo bi mogla danes zastopati Pa-šič in njegova vlaua, ker sploh Srbije ni več. Pašičeva vlada, je dejal dipiomat, je bivša vlada Srbije, in ne vem, ali dovoli srbski narod, da bi si prisvajali avtoriteto oni možje, ki so vrgli deželo v katastrofo, ki se nikdar ne da več popraviti. Kar se tiče avstro-ogrskih in nemških podvodnikov, ne potrebujejo pristanišč v grški Macedoniji, dokler razpolagajo s turško obaljo in Kotorom. Glede Soluna je izjavil diplomat: Ko bi bil namen Francozov, ki so tudi Angleže proti njihovi volji zapletli v to akcijo, da bi iz Soluna pričeli ofenzivo, potem bi ne bili ukrenili vsega onega, s čimer so si sami vzeli možnost napada, ko so razdrli vse mostove, železnice in prometna pota. Ententne čete so s svojim ravnanjem same priznale že naprej, da so prisiljene v defenzivo, in so tako potrdile same ne-možnost svojega položaja. Kar se tiče kapitulacije Črnegore, ima tudi zato večji pomen, ker je pokazala različna mišljenja v ententi glede balkanskega vprašanja. Danes je javna tajnost, da sta italijanski generalni štab in italijanska vlada že od začetka za^t >pala mnenje, da naj bi se opustila balkanska vojna in da naj bi Angleži in Francozi na suhem in na morju podpiran Italijo proti Trstu. Po tej končni izjavi atenskega diplomata bi se skoraj ualo sklepati, da je bil ta diplomat, če ni bil nevtralec, prav gotovo — Italijan, iz katerega govori staro nezaupanje, če ne celo mržnja proti Srbiji. in pa ona tipična laška sveta sebičnost. V popolnitev te izjave naj dodamo še dve vesti z Balkana. »Neue Freie Presse« je dobila iz Berolina naslednjo brzojavko: »Times« poročajo iz Bukarešta: Kakor poroča »Journal des Balcans«, je pred-kratkim naprosila bolgarska vlada grško vlado, naj bi določila svoje stališče napram Bolgarski. Prejšnji teden je grški poslanik v Sofiji govoril z Radoslavovom. Po zanesljivih vesteh je izjavil grški poslanik, da Grška namerava celo tudi v slučaju bolgarskega napada na Solun ostati nevtralna. *Zeit« pa priobčuje naslednjo brzojavko iz Frankfurta: »Frankfurter Zeitung« poročajo iz Lugana: Po poročilu milanskega »Secola« piše bukareški list »Zina«, da je za Rumunsko sedaj minil čas omahovanja in je prišla ura odločitve, ker neka vojujoča se država zahteva jasnega pojasnila o stališču Romunske. »Secolov« dopisnik pa meni, da bi le z ofenzivo iz Soluna mogla ententa potegniti s seboj tudi Romunsko, dočim p* na drugi strani hoče nemška skupina razjasniti stališče Romunske, preden napade Solun. nemao uradno poročilo. BERLIN, 16. (Kot.) Veliki glavni stan, 16. februarja 1916. Zapadno boiUĆe. — Angleži so napadli včeraj zvečer trikrat zaman našo osvojeno postojanko jugovzhodno Yperaa. Ujetih je bilo v celoti okoli 100 mož. V Ša m panji so Francozi obnovili poizkus, da bi zopet priborili postojanko severoza- padno Tahure, a z istim uspehom, kakor prejšnje dni. V splošnem je viharno deževje oviralo bojno delovanje. Vzhodno bojišče. — Vsled snežnih viharjev na vsej fronti nikjer nobenih važnih dogodkov. Balkansko bojišče. — NIC no- vega. Vrhovno armadno vodstvo. Car na severozapadni fronti. - PI-TRoORAD, 15. (Kor.) Car Nikolaj je posetil rhe 11., 12. in 13. t. m. severozapadni) ironto, kjer je nadziral čete, posebno konjenico. Na dveh frontah se je vršila r^ed carjem parada številnih polkov. Car je nagovoril oficirje vsakega i-olka, se jim zahvalil za pridno in uda-nostno službovanje in izrazil prepričanje, da se bodo bojevali do skrajnosti in inu Foi lagali, da se uniči sovražnika. S turških mil CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stane se poroča: Fronta v Iraku: Eno naših letal je letalo nad postojanko sovražne artiljerije pri Kutelamari in vrglo tamkaj z uspehom 12 bomb, ki so iuiele zelo dober učinek. Po porazu v bitki pri Batiji (zapadno Korne) je ostavil sovražnik pri svojem umikanju veliko število mrtvih. Izgube, ki jih je imel sovražnik v imenovani bitki, znašajo 2.000 ihož in 3.000 živali. — Kavkaska fronta: V srditih pozicijskih bojih, ki so se vršili zadnje tri dni kljub mrazu in snežnim viharjem, je zgubil sovražnik 5.000 mrtvih in 60 ujetnikov. — Dardanelska fronta: Dne 13. t. m. so oddali na višini morske ožine ena križarka, en monitor in ena torpedovka sovražnega brodovja 20 brezuspešnih strelov proti Teke Burnu in Seddil Bahru in so bili končno vsled ognja naših baterij prisiljeni, da so se oddaljili. — Pri Adenu ie bil v gozdovih med Šejk Osmanom in Et Salle v zasedo izvabljeni sovražni poizvedovalni oddelek skoro popolnoma uničen. Oni, se jim je posrečilo ubežati, so pobegnili, ostavivši vso vojno prtljago, v smeri proti Šejk Osmanu._ Srbski oddelki iz Elbasana in Tirane v Santi Quarauti. ATEN, 15. (Kor.) Srbski oddelki, ki so operirali v okolici FJbasana in Tirane, so prekoračili grško mejo v Epiru in se podali v Santi Ouaranto, odkoder so bili prepeljani na Krf. — Prefekt v Florini pr pogaja z bolgarskim prefektom v Bitolju glede restavracije železniške zveze Bi-tolj - Florina.__ Novi nemški poslanik v Sofiji. BERLIN, 16. (Kor.) Wolffov urad poroča: Cesarski nemški poslanik v Sofi] Michahelles je zaprosil za dopust in se podal v zdravilišče Kissingen. Ker imenovano mesto v Sofiji sedaj ne more biti dalje časa izpraznjeno, ie izbran za naslednika dosedanji poslanik v Kristijanih grof Oberndorff. Michahelles, ki je bil v priznanje njegovih zaslug na sedanjem mestu odlikovan z redom rdečega orla I. razreda s hrastovim listom, dobi po okrevanju drugo poslaniško mesto. Angleško poročilo z zapadne fronte. LONDON, 15. (Kor.) Angleški glavni stan poroča: Po srditem obstreljevanju cele fronte pri Ypernu in predpostojank južno Hooge je izvršil sovražnik več pehotnih napadov. Med prekopom pri Yper-nu in železnico pri Kominesu je prodrl sovražnik v naše sprednje jarke na širini okoli 600 jardov. Vsi drugi napadi so se izjalovili. Srdito bombardiranje z obeh strani se nadaljuje. Angleži zahtevajo večjo delavnost brodovja. LONDON, 15. (Kor.) Včeraj popoldne se ie vršilo v city veliko zborovanje, na katerem se je zahtevalo od vlade, da naj se bolj poslužuje angleške pomorske sile. Lord Devonport in predsednik londonske pristaniške oblasti sta predsedovala. Sprejeta je bila sledeča resolucija: »Skupščina londonskih meščanov v city je vznemirjena, ker dobiva sovražnik velike množine potrebščin preko Severnega morja. Poživlja vlado, da naj da b rodo v ju svobodo in se izdatno in uspešno poslužuje angleške pomorske sile.« Lord Devonport je izvajal, da se Nemčija v slučaju, da Anglija do skrajnosti izrabi svoje brodovje, ne bi mogla več dolgo upirati. Grey je pred kratkim izjavil, da se vnanji urad omejuje na to, da si ohrani dobro voljo nevtralcev. Vendar pa se pri tem ne smejo žrtvovati interesi angleškega naroda. V deželi vlada čustvo, da je treba blokado poostriti in dovoliti brodovju oblast, ki bi jo edino ono znalo pravilno izrabiti. Govornik je rekel, da Je šlo od maja nad dva milijona ton železne rude v Nemčijo. Čas je, da se napravi konec nedopustni trgovini. Vse, kar je potrebno, naj se dovoli brodovju. Angleške izgube. LONDON. 15. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 104 oficirje in 1077 mož. Angleško posojilo ne bo razpisano pred aprilom. LONDON, 15. (Kor.) Potrjuje se, da pred 31. marcem ne bo najeto nobeno novo vojno posojilo. Nezgoda križarke »Arethuse«. LONDON, 15. (Uradno.) Pri nezgodi križarke »Arethuse« je bilo osem mož ranjenih. 12 se jih pogreša. Obramba* Londona poverjena Frenohu. LONDON, 15. (Kor.) Kakor poroča »Daily Mail«, je odločila vlada proti imenovanju posebnega ministra za letalstvo. Popolna odgovornost za obrambo v zraku je poverjena lordu Frenchu. • Samomor tajnika italijanskega poslaništva v Londonu. RIM, 15. (Kor.) Prvi tajnik italijanskega poslaništva v Londonu, Centaro, je izvršil samomor. Vzrok ni znan. Angleika zgcrila zbornico. LONDON, 15. (Kor.) Lord Kitchener je podal v zgornji zbornici pregled vojnih dogodkov in je naznanil, da je bilo tekom zimskih mesecev odposlanih osem novih divizij na zapadno fronto in da nima sovražnik tamkaj nikdar miru. Govoril je s toplim priznanjem o italijanski armadi in izjavil, da je prepričan, da se bo njeno prodiranje sigurno ugodno končalo. Kljub srditim bitkam in težkim izgubam je ruska armada temeljito reorganizirana in nanovo oborožena. Duh, ki preveva ruske čete, je še vedno tako dober kakor začetkom vojne. Glede umaknitve čet z Ga-lipolskega polotoka je lord Kitchener izjavil: Čeprav sem takrat, ko sem bil na licu mesta, prišel do prepričanja, ^ da se zamore izvršiti uniaknitev z manjšimi izgubami kakor se je prvotno domnevalo, je izvedba akcije prekosila tudi največja pričakovanja. Minister je dalje sporočil, da je bilo vrhovno poveljstvo v Solunu izročeno generalu Sarrailu, da se izrazi s tem krepko princip edinosti pri zaveznikih. Lord Kitchener je končal z izjavo, da se zamore z zaupanjem pričakovati ugodnega izida vojne. Angleška spodnja zlunica. LONDON, 15. (Kor.) V adresni debati je podal ministrski predsednik Asquith kratek pregled vojaškega in finančnega položaja. Rekel je, da so zavezniki pri zadnjih akcijah na zapadni fronti obdržali več, kakor so imeli. Minister je govoril nato o uspehih Angležev in Francozov v Kamerunu. Glede Mezopotamije je izjavil, da se je položaj znatno zboljšal. Upa, da se boste zamogli obe skupini sil združiti in da bo odvrnjeno vse, kar diši po kakem resnem angleškem porazu. Najvažnejši moment zadnjih mesecev je bil ta, da so postali odnošaji koordinacije, koncentracije in edinosti v vodstvu in kontroli med zavezniki znatno tesnejši. Vojni svet zaveznikov v Parizu je pred kratkim razmotrival o vojnem položaju s političnega in strategičnega stališča. Vlada je odredila precenitev vseh pomožnih virov dežele, da si bo na jasnem, v koliko je zmožna, da prispeva v bodočih mesecih od maksima k skupni stvari. Asquith je govoril nato o angleški odgovornosti in opozarjal na vlogo brodovja, ki se nahaja na skoro neizmerni površini, a izvršuje uspešno delo. Anglija, je rekel dalje, je poslala na sedanja bojišča desetkratnost prvotnih sil, pri čemer niso vštete garnizije v domovini in v do-minijih, rezervi in v izvežbanju se nahajajoče moštvo in od dominijev poslane sile. Končno je Asquith sporočil, da je edina pot za prenašanje finančnih bremen izdatno obdačenje in vzdrževanje angleškega kredita. Zakladni kancelar bo predložil v kratkem nove davčne predloge. Obremenitev bo velika, vendar pa ne večja, kakor jo je mogoče prenašati. Francoska zbornica. PARIZ, 15. (Kor.) Finančni minister Ri-bot je predložil zbornici zakonsko osnovo glede povizoričnih kreditov za drugo tretjino I. 1916 za splošno državno gospodarstvo. Zahtevani krediti znašajo 7.81S milijonov frankov, od katerih je določenih 6.333 milijonov za vojne izdatke. Osnovi priložena utemeljitev navaja primero med položajem zaklada dne 31. decembra 1914 in 31. decembra 1915. Znesek predujmov francoske banke se je vsled uspehov posojila in pripravljenosti dežele, da prepusti državnemu zakladu velik del prihrankov, zvišal le za 1.175 milijonov. Znesek v prometu se nahajajočih bonov narodne obrambe je narastel za 5,674.584.000 frankov. To stanje našega zaklada kaže, da ni niti govora o kakem izčrpanju naših rezerv. _ Duma. KOPENHAGEN, 14. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Finančna komisija je imela prvo sejo pod vodstvom ministrskega predsednika Stiirmerja. Zborovanje se je pričelo z izjavo ravnatelja kreditne pisarne, da se je s posredovanjem japonskih bankirjev posrečilo najeti na Japonskem posojilo. Komisija je sklenila nato določbe glede najetja notranje- ga pcsojila v znesku 2 milijard rublj v; eno milijardo naj izda državna banka, drugo privatne banke in sicer po Furzu 95 pri obrestovanju. Udeleženci pri prejšnjem posojilu dobe lA% posebno odškodnino. Končno je bil vložen predlog glede posojila na Finskem. Finančno ministrstvo je izdelalo stroge predpise proti navidezni?.! prodajam nemške lastnine. Francoskf ministrski svet. PARIZ, 15. (Kor.) Ministrski predsednik Briand in minister Bourgeois sta ua današnjem ministrskem svetu poročala o italijanskem potovanju. Izrazila sta veliko zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Italijanski ministrski svet. LUGANO, 16. (Kor.) Po poročilih italijanskih listov je razpravljal včerajšnji ministrski svet o raznih administrativnih odnošajih napram zaveznikom. O vprašanju vrnitve obiska ministrskemu predsedniku Briandu v Parizu, ki pred parlamentarnimi velikonočnimi prazniki ne pride v poštev, se ni razpravljalo. Avstrijski ministrski svet. DUNAJ, 16. (Kor.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgklia se je vršil danes popoldne v ministrskem predsedstvu ministrski svet. NVilson in nemška napoved glede postopanja z oboroženimi trgovskimi ladjami. LONDON, 15. (Kor.) »MorningposU poroča iz Washingtona dne 1,3. t. m.: Predsednik Wilson se je danes vrnil semkaj. Ni še jasno, kako stališče zavzema napram novi nemški napovedi glede uničenja vseh oboroženih trgovskili ladij brez svarila. Njegova okolica meni, da bi) njegova odločitev Nemčiji ugodna. Neka zelo visoka oseba je izjavila korespon-dentu »Morningposta«, da ima vsaka vlada pravico določiti, pod kakimi pogoji smejo ladje prihajati v njena pristanišča. Absurdno je smatrati kot protinevtralen akt, ako kaka vlada v tem vprašanju iz-premeni svoje dosedanje stališče. WASHINGTON, 15. (Kor.) Resolucijo, ki izraža skrbi senata radi povelja nemške admiralitete, da naj se potope oborožene trgovske ladje brez poziva, je vložil republikanski poslanec Sterling. Resolucija zagotavlja, da se Združene države in nevtralcl vsled nemškega postopanja ne bodo pomirile in izjavlja, da je povelje v nasprotstvu z že dolgo priznanimi pravicami nevtralcev. Vseučiliške stavke v Rumuniji. BUKAREŠT, 15. (Kor.) Včeraj ponoči se je sestal senat tukajšnjega vseučilišča in sklenil pozvati dijake, da naj opuste stavko, ker bodo pristojna mesta našia rešitev v nasprotnosti mnenj. Medicinci, ki se še niso pridružili stavki ostalih dijakov, so sklenili, da v znamenje simpatij za kolege v Jasiju tri dni ne bodo obiskovali predavanj._ Hrvatski sabor. ZAGREB, 15. (Kor.) V večerni seji sta govorila posl. Novak (stranka prava) in Zagorac (državnopravna opozicija) proti poročilu regnikolarne deputacije. Med Zagorcem in člani starčevićanske stranke je prišlo do prepirov, ker so mu slednji očitali, da je bil poprej nagodbenjak. Seja se nadaljuje. _ Naknadni nabori za č!ane običajnih načeistev in pisarniško osobje političnih okrajnih oblastnij. DUvAJ, 16. (Kor.) Listi poročajo: Ministrstvo za deželno brambo je poslalo namestništvom in deželnim vladam odlok, ki pravt: Dolgatrajna vojna in zato potrebna i ritegnitev vseh za vojno sposobnih liudi k službovanju z orožjem, zahteva najdalekosežnejšo omejitev dosedaj odrejenih oprostitev od vojaškega službovanja. Ministrstvo za deželno brambo je torej primorano odrediti, da morajo vsi občinski načelniki in drugi člani občinskih na-Ielstev, ki so bili dosedaj oproščeni, sedai takoj k naknadnemu naboru, nakar se po razultatu istega pokličejo kot črnovojniki pod orožje. Črnovojniške službe ODrostiti se smejo le taki občinski načelniki, ki so dosedaj sami vodili občinske posle in jih vrh tega za dobo vojne ni mogoče nadomestiti s kakim drugim priinern;m in za vojaško neobveznim članom občinskega odseka. Istotako mora k naknadnim naborom tudi pisarniško pomožno osobje političnih okrajnih oblasti. Bolgarska odlikovanja. DUNAJ, 16. (Kor.) Kakor poroča »Reichspost«, je podelil kralj Bolgarov Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu hrabrostni križec I. in IV. razreda, nadvojvodi prestolonasledniku Ciril-Me-todov red z verižico in hrabrostni križec IV. razreda, avstrijskemu vojaškemu atašeju v Sofiji, polkovniku Laxi hrabrostni križec III. razreda. Marke — kro>ie — franki. DUNAJ, 16. (Kor.) Preračunjevalni kurz za plačila v Nemčijo: 100 mark = 145 kron, za plačila v Švico: 100 frankov = 150 kron. Stran H. »fcĐfrtOtt* ftcv. 48. Nezzoda bivšega avstrijskega ministra. DUNAJ, 16. (Kor.) Bivši deželno-fcrambni minister grof Zeno \Velser-slieimb je bil danes zvečer v notranjosti mesta v trenutku, ko se je hotel ogniti avtomobilu, od izvoščka, ki je privozil od strani, vržen na tla. \Velsersheimb ie obležal nezavesten ter je močno krvavel iz levega ušesa. Kmalu nato se je grof osvestil, nakar so ga prenesli na stanovanje, kjer je na odredbo takoj poklicanega zdravnika, dvornega svetnika Ei-se'sbcrga, zaenkrat tudi ostal. Njegovo stanje že z czirom na njegovo starost 81 let ni nenevarno. Položaj. 16. februarja. Preko Lugana javljajo, da je rezultat konferenco v Rimu kolikor toliko razočaral. Navdušenje, ki je kažejo, da je le navidezno in zelo forsirano. Pada v oči, da doseženi dogovor ni še uradno ugotovljen. Kaj rezervirano se izraža sicer zelo navdušeni »Secolo«, ko priznava, da ima doseženi dogovor služiti kot sredstvo bodočega definitivnega dogovora.... ker se ima med državami četverosporazuma rešiti še več važnih vprašanj, glede katerih ni še prišlo do soglasja. Dogovorjena sredstva da so gotovo dobra, ali problematično je, kako naj se uporabijo. Interesantno za nas Avstrijce je v tem poročilu sporočilo, da so italijanski državniki naglasah izredne težkoče vojne proti Avstriji, čemur da je bila posledica ta, da je francoski ministrski predsednik Briand odpotoval v italijanski glavni stan. Nu. mislimo. da g. Briand, ko je gledal stvari na svoje oči veruje, da so res hude »težko-če« in da so italijanski državniki enkrat izjemoma govorili resnico. Slednjič bi bilo v onem poročilu iz Lugana podčrtati domnevo, da na podlagi-tega Francija ne bo več silila v to, da bi Italija pošiljala svoje vojake tudi na druge fronte. To bi bil za Italijane — kakor jih poznamo — zelo prijeten uspeh konferenc v Rimu, toda drugo zelo kočljivo vprašanje za Italijo je, ali ne bi potem igrala ulogo — petega kolesa na vozu četverosporazuma?! Kaj bo z njenimi, toli hrupno naglašanimi in toliko let pripravljanimi aspiracijatni na Balkanu?! In če Italija — ta možnest je tako nesrečno blizu — tudi »izrednih težav« proti Avstriji ne premaga?! Utegne obsedeti na tleh med dvema stoloma — soško fronto in jadransko obaljo — pa ne v Trstu in v Gorici....! Ministrski predsednik Briand je sicer — povrnivši se v Pariz — zatrjal raznim Pv>!itičnim osebam, kako vzradoščen da je na spreiemu, ki so ga mu priredili \ Italiji: kralj, vlada in ljudstvo, »sovražnik da ne bo mogel odbiti silnega ofenzivnega sunka na vsej fronti*, da sovražnik ne bo imel več prilike za ofenzivo, ker bo ententa sama mogla začeti žnjo* To je že beseda, ki zveni moško samo svestno, ali šment je ta, da menda ni pri liaiala s polnim prepričanjem z jezika. Je namreč še drugih vesti iz italijanskih virov, ki potrjajo zgornje skeptične, došle preko Lu.;ana. Italijanski ministrski svei je baie sklenil, da obiska francoskih ministrov ne vrne pred aprilom! Tudi to vzbuja sume, da stvari še niso razčiščene n, te sumnje potrja tudi izjava italijanskega p. !anca Campolofrghija. da je načrt za osnutje vrhovnega diplomatskega sveta za sedaj ponesrečil, da pa se utegne pozneje uresničiti!! Razloga imamo torej za dvome na i-skrenosii Briandovega »veselja«. Zabeleženja vredna, ker dejstvom odgovarjajoča, pa je Briandova izjava, di pred mesecem mastikom ni pričakovat, znamenitih dogodkov. Romunska vztraja v svojem laviranju in se zvija, ker nikakor noče še s svojimi kartami na mizo, marveč se suče in manevrira tako, da si drži vrata odprta — na obe strani. Te znake previdnosti na vse strani je imel na sebi tudi govor romunskega ministra za vnanje stvari P< rumbara v parlamentu, kjer je sicer j rizTia^al pravico do interpelacij v vprašanjih vnanje politike, ah se je obenem obrnil do opozicije s prošnjo, naj s »takimi interpelacijami ne moti miru in rezerve, ki jo potrebni« vlada, da bedi nad velikimi interesi, ki so jei poverjeni!!« Romunska s4oji v »rezervi«.... aii z drugo besedo: čaka trenutka, ko jej bo jasno, skozi katera vrata se zasuče. Napram tej rezervi je umestna s strani centralnih vlasti le ena taktika: da tudi oni bedite! In to je potrebno tem bolj, ker tudi na Bolgarskem nič preveč ne zaupajo romunski rezervi«.' Sofijski »Dnevnik« imenuje romunsko politiko, ki odlaša svo-k cklepj do odločitve usode Soluna, po* litiko nemožuosti. Romunska naj pomisli — pravi ta list — da nje sklep ne bo imel tedaj nobene važnosti več. Pozor torej tudi napram »rezervi«! Romunski bi mogla služiti v svarilo izkustva, ki jih doživlja Grška. Razpoloženje se je tam doli tako izpremenilo, da se prejšnja ^dobrohotna nevtralnost« očitno pretvarja v nasprotstvo proti en-tenti, ker si je obesila na vrat — pomoč Italije. Vsled dejstva, da se tudi poslanci iz Epira — tega jabolka nasprotstva med Grško in Italijo — udeleže razprav zbornice, se pričakujejo velike manifestacije v gornjem smisJu. Grški listi protestujejo ostro preti izkrcanju Italijanov na Krfu. Razpoloženje v Grški se odraža v dejstvu, da gospodar položaja ni danes ultrariev-tralni ministrski predsednik Skuludis, marve: bivši ministrski predsednik Guna-ris, ki je s- -moelavil Venizelosa in s tem vpliv - r^nte. Grška ne misli na razore ker hoče rabiti svojo vojsko! Celo v Kitaju išče četverosporazum pomoči. »Nieuw Rotterdamsche Cou-rant« objavlja dopis iz Pekinga, kjer pripoveduje, kako vlasti entente pritiskajo na Kitaj v namen, da bi se bolj aktivno udeležil te vojne in sicer s sodelovanjem državnih arzenalov: z dobavljanjem municije, ali pa z odredbami proti izvestmm nemško-avstrijskim interesom. Presijo pa izvršujejo z naglašanjem, da je pripo-znanje Kitaja kot monarhije odvisno od takega sodelovanja Iz razprav v kitajskem časopisju pa je razvidno, da nič ne zaupajo obljubam četverosporazuma. Ce bi ententa zmagala — tako pravijo — bi bii Kitaj potem izročen Japonski na milost in nemilost. Ta bojazen je pač upravičena, saj je Japonska zaveznica entente in večna nasprotnica kitajske neodvisnosti. Zahtevala bo plačilo za svoje zasluge v prvi vrsti na račun Kitaja. Na milost in nemilost! Kajti, če bi ugodila zahtevam četverosporazuma, bi ne mogla tudi pri centralnih vlastih pričakovati ni-kake podpore proti večnim preseganjem Japonske v sfero kitajskih interesov. Ogrska družijo. Pod tem naslovom priobčuje nedeljska »Arbeiter Zeitung« naslednjo veleznačil-no karakteristiko takoiinenovane ogrske »družbe« in sicer iz peresa nekega Josipa biner-Denesa, ki pravi: Pred več kot desetimi leti sem pripovedoval v tem listu, odkod prihaja, da se na Ogrskem Židje tako hitro gentryzira-jo, gentry (takoimenovana »boljša družba«) pa se prav tako hitro požiduje. O-boje namreč, ogrski Židje in gentry, prihaja iz »geta« (prvotno oni del mesta, ki je bi določen za bivanje Židom). Prvi prihajajo iz skrbi polnega »geta« rumene pege, drugi pa iz skrbi prostega geta rdeče-belo-zelene županije, toda obojni so živeli tamkaj stoletja socijalno popolnoma oddeijeni in imajo celo vrsto enakih podedovanih lastnosti. To je bilo povod, da so se našli tako hitro, da so si mogli tako hitro postati podobni in sedaj v divni skupnosti tvore »ogrsko družbo«, skoraj bi se moglo reči: »ogrsko delniško družbo«, kaiti oni so tisti, ki tvore ogrsko Jržavo in jo tudi izkoriščajo, kajti oni so neomejeno vladajoči razred. Ker se pa ne bije med seboj samo ubo-štvo, temveč včasih tudi bogastvo, je vojna, ki je neizmerno obogatila zelo velike dele te ogrske družbe, nekoliko skalila složnost v njej. Oni, ki se ponašajo s svojo zg^>dovino, namreč agrarci, očitajo onim, ki se sedaj rinejo v ospredje, da preveč ugate in da so krivi vse draginje; ti pa, Ki hočejo v ospredje, torej bančna, industrijska in trgoogrske družbe«. Vedno pripravljen za napad in prav tako hitro tudi za umik; vendar pa je njegov značaj javnosti še vedno nejasen. Nekateri ga vkljub njegovemu strankarskemu stališču prištevajo k požideni »gentry«, drugi pa ga smatrajo za discipliniranega vročekrvneža. Sedaj je do skrajnosti reakcionaren, potem pa se zopet lesketa v demokratskih barvah. Ko so, mu očitali, da je tako malo podoben svojemu očetu, ki je ustanovil ogrsko prostozidarstvo in mu bil dolgo voditelj, se je on, vneti pristaš katoliške ljudske stranke, v javni drža vnozborsk i seji slovesno priznal za svobodomisleca. Srdito je napadal kartele, vosne oderuhe in poslance, ki delajo kupčije z vlado, in gospod Sandor mu je očital, da je ona papirnica, ki ji je predsednik gospod Rakovszky, v kartelu, da je povišala cene papirja za 180 odstotkov in da po posredovalcih dela velike kupčije z vlado. Za nas in veliko, veliko milijonov ljudstva, ki niso v tej »ogrski družbi.« proti kateri se borimo z vsemi močmi že dolgo časa, ker se samo preko nje more ustvariti nova Ogrska, je bilo seveda zabavno, ko smo gledali, kako se ti tipični zastopniki »ogrske družbe« med seboj obmetavajo z blatom. Obupan je bil le njihov najvišji pokrovitelj sveti Štefan Tisza, ki še vedno hoče prepričevati ves svet, da ta »ogrska družba« sama predstavlja Ogrsko, in da jo je, če je bila tudi needina pred vojno, vojna zopet zedinila za njim. Mi seveda, ki poznamo razmere, vemo, da je ta »ogrska družba« že zdavnaj trhla in zrela, da se razruši, da ni več edina in najmanj edina pa s Tiszo, ki bo kmalu varih brez varovancev. Za trenutek pa je stari bog Madjarov še pomagal Tiszi. Gospod Sandor je pozval na dvoboj gospoda Rakovszkega in se tako po pravilih viteštva stvar ne more razpravljati dalje. Rešena je »more patrio« (po pradedov-skem načinu) in velike banke in velea-grarci, požidena gospoda in pogospodem Židje, oni, o katerih značaju se ni na jasnem, in oni, s katerimi se je na jasnem, morejo mirno zopet odkrito in skrito kup-čevati dalje. »Ogrska družba« grofa Štefana Tisze je zopet enkrat rešena. Vprašanje je le: za kako dolgo in ali ji bodo krvave kroglje zunaj na frontah služile ravno tako kot nekrvave dvobojske kroglje- m U gesti. Kje je moka? Tržaško prebivalstvo je moralo tekom enega meseca doživeti žalostno presenečenje, da se je bela moka podražila od 68 vin. za kilogram na 1 K in potem celo na 1 K 20 vin. Vzrok tej podražitvi je jasen: s porabo moke je zrastia cena, in čim manje bo moke, tem manje se je bo dobivalo in tem dražja bo. V naši državni polovici se je s strogimi in tudi strogo izvajanimi odredbami dosegla, če ne že popolna, pač pa vsaj približna enakomemost v razdeljevanju tega prvovrstnega živila med vse prebivalstvo, in če bi naša državna polovica sama zase pridelovala dovolj žita, bi gotovo ne bilo nikakršnih pritožb glede moke. Zal pa je tostranska državna polovica glede žita v precejšnji meri navezana na Ogrsko, No, končno se je vendar, gotovo na pritisk naše vlade, odločila tudi ogrska vlada za to, da je nekoliko posegla med te oderuhe, in tako je prišlo tudi na Ogrskem do rekvizicije žita in moke ter končno celo tudi tako daleč, da je policija začelo iskati skrite zaloge. Tozadevna ministrska naredba je izšla pred par dnevi m policija je dobila nalog, da prebrska budimpeštanska skladišča. V torek se je to zgodilo prvič, in uspeh je bil naravnost presenetljiv. Policija je bila namreč prepričana, da imajo posebno peki še velike zaloge moke, in vrgla se Je nanje. Pri enem samem peku so našli 120 kviirtalov moke in jo zaplenili. Koliko so jo našli pri drugih, poročilo iz Budknpešte ne pove, a gotovo le tudi ni bik> malo . Kak uspeh je imelo to preiskavante po deželi še ni znana vendar pa so vladni krogi prepričani, da se bodo v številnih okrajih na deželi dale najti še zelo znatne zaloge Žita in moke. Pravo zasledovanje teh zalog pa se šele prične sedaj. Ta zasledovanja pa so imela že to dobro posledico, da se v veliki meri prostovoljno prijavljajo dosedaj zakrivane zaloge žita in moke. — Tako torej poročilo iz BudimpeSte. Na Ogrskem Je potem- takem še žita in moke v obilici, mi pa moramo plačevati ono malo pšenične moke, ki jo dobimo, po 1 K 20 vin. kilogram, namesto po 68 vin. Odlikovao! slovenski železniški uradniki. »Slovenskemu Narodu« pišejo iz krogov železniških uradnikov, da je bil rezervni nadporočnik Ernest Vargazon, revident južne železnice, odlikovan s signum laudis. Dopisniki čestitajo tudi drugim slovenskim železniškim uradnikom na odlikovanjih, med njimi gg. Cerni-goju (mestnemu svetovalcu v Trstu) in Rožmanu. Tudi mi beležimo ta odlikovanja z največjim zadoščenjem. Čestitamo odlikovancem in slovenski stvari. Da prav ocenimo pomen in važnost teh odlikovanj, treba poznati delovanje in doživljaje teh gospodov pred vojno. Bili so prvoboritelji slovenskih železniških uradnikov za njihove stanovske koristi in za narodne interese, zlasti v kolikor so ti v zvezi z žel. obratovanjem. In ti uradniki so bili na glasu — nezanesljivih elementov, da-si je n. pr. g. Cernigoj med železniškimi uradniki že davno slovel kot eden naj-sposobnejih in najvestnejih. Po izbruhu vojne je bil premeščen na Tirolsko. Ali, če se je kdo to premeščenje prdstavljal kot nekako kazen, ki naj vrže nanj trajno neugodno luč, se je temeljito motil. Gosp. Cernigoj se je tam izkazal v posebni meri funkcijonar, kakršen — je bil vedno. V teh velekritičnih razmerah so mu kmalu poverili najdelikatneje naloge, ki jim je zadostil najsijajneje in v največje zadovoljstvo odločilnih krogov, ki so mu v izraz zadovoljstva naklonili odlikovanje. Sence, ki jih je zlohotnost hotela metati na slovenske železniške uradnike, so razpršene. Ponosnega čela bodo mogli vsik-dar pogledati v lice vsakemu — prijatelju. Gor u po v a ustanova za dekliški licej. Kranjska deželna vlada je razpisala 7 mest te ustanove. Prošnjam, ki jih sprejema ravnateljstvo dekliš&ga liceja do 15. marca, je priložiti: krstni ali rojstni list, ubožni list, zdravniško izpričevalo, izpr^ čevalo o cepljenih kozah in zadnji dve šolski izpričevali. V prošnji je navesti, kje stanujejo starši, oziroma varuhi, in če prosilka, ali kdo njenih bratov uživa kako ustanovo, ali javno podporo in v katerem znesku. Štipendije in ustanove škofa Dobrile. Razpisane so (z začetkom I. semestra šolskega leta 1915-1916) štiri štipendije iz ustanove škofa poreško-puljskega Dobrile. Štipendije so po 200, oziroma 224 kron. Pravico imajo mladeniči slovanskih staršev iz župnij škofije poreško-puljske izven mest in trgov in ki obiskujejo kak avstrijski ali hrvatski gimnazij, ali realko ;z rednimi stolicami za hrvatski ali slovenski jezik. Ce ni takih prosilcev iz srednjih šol, imajo pravico tudi dečki, ki v svoji župniji obiskujejo ljudsko šolo od' tretjega razreda višje. Uživanje štipendije traja do končanih študij, vštevši vse fakultete kakega avstrijskega vseučilišča. Za sedaj pa se oddajo štipendije le za eno leto. Štipendij se izgubi vsled nezadostne note o vedenju v enem semestru, ali slabega izpričevala o učenju v dveh, semestrih. Prednost imajo prosilci, ki se hočejo posvetiti duhovniškemu stanu. Pravico prezentacije ima ordinarijat v Poreču, pravico podeljevanja pa c. kr. j namestništvo v Trstu. Prošnje s potrebnimi dokazili je vložiti do 29. februarja i pri Škofijskem ordinarijatu v Poreču. Boj proti veneričnim boleznim. V torek, 15. t. m., se je na namestništvu vršila pod predsedstvom namestnika barona Fries-Skeneja konferenca v zadevi boja proti spolnim boleznim, ki so se je udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti, ravnateljstvo bolnišnice, okrajne bolniške blagajne in drugi. Razpravljalo se je obširno o vseh podrobnostih tega težavnega vprašanja in o že izdanih odredbah ter ukrepih, ki naj bi se še ukrenili v svrho preprečitve razširjanja te bolezni, ki kvari ljudsko moč in narodno gospodarstvo v splošnem, posebej pa še interese obrambne sile. Po energičnem in smotrenem sodelovanju vseh soudeleženih činiteljev v smislu določenih načel se sme pričakovati izreden uspeh zapričete obsežne akcije. Izvanredna seja CM ženske podružnice bo danes, dne 17. t, m., ob 4l/> popoldne, v prostorih »Glasbene Matice«, ul. Giorgio Galatti 20, polunadstropje. > Trstu, ane 1/. februarja lUlb. IVrtnnil s spričevali dobi delo v dvoren. Obrniti VfillUr se v nI. S. Laz/aro št. 10 od 11—2 pop. ali od (i—67, pop. g. Tenze. 82 KlimijGflll vsa^e vrs-°- Jakcb Margon nisn:ci) Šolitario žt. 'JI (pri mestni bol- 2$ Trsoucl In prekupouGlci. k varljivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. liazpošilja naj. manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana pt šta 7. 41 I OKO kranjske šunke razpošilja dokler je zaloge Lt|it Fr CEIiAR, Stob pošta Domžale pri Ljubljani. 78 Poljeđelec-koptii išče se. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 63 flntHKHfPfl MICHELE NORSA, Trst, Corso LlULUllillU št. 37. K tipuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenali. • 68 Kupuje vole In krove! & rojene vole in krave po primarnih cenah. Zadnik Tomaž, mesar, Trst. trg sv. Ivana (za Sv. Ant.) (63 • aU« meblirana z dvema posteljama, na željo vdlJlI tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. 300 Vinogradniki! ^T^jr?^« dve etne, razprodaja po zmernih cenah Farčife i drug, Prtnica Komen (Goriško). 68 F0t0$F(lf Anton Jerkič^ posluje^opet v svojem štev. 10. ateljeju v Trstu. Via delle Poste 2465 Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-n ke, razni gmnbi, denarnice, mazilo za ftevlje, električne svetiIjke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Ilice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe\ in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 10. 62 Stare in razbite zelje in oz Kupim po najvišjih rencU. Ulica Beccherle 10, gostilna. -'^SErJf: IIIIHHIHlIgBBIIlin dragulje, zlato in srebro rešim brezplačno in plačam za iste najvišje cene. Kupujem zastavne listke novega perila in blaga ter plačam za 13 umetnih zobov s plat nom 10 K-Ulica Barriera vecchla št. 17, drugo nadstropje. Vsak dan od 9—12 in od 3—5. mmi nm^nzmnm&n ii sm Umetni zobje ? fn Brez ftllBjfl, zlate Krone m otirriH! VILJEM TUSCHER konces. zobotetinlk TRST, uL Caserma % 13, II. n. Ordinira od 0 zjutraj do 6 zvečer. t MODECKA A Trst ulico Ponterosso ftev. 5 Bogata zafosa dišav, krte?, predmetov za toiletto in za umetnosti. HALI OGLASI. flrfftlini zmožen deželnih jezikov išče UrZUVKlI službo v popoldanskih urah kot kore spondent ali upravitelj kiS. Ponudbe pod „Upravitelj" na Ins odd. Edinosti. 79 ; ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Cermak se je preselil io ordinira seda! v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Iidiraale zobovlirez bolečiae. Plombiraiue. UMETNI ZOBJE. NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST CORSO 47 (pri trgu della Les$?a) Telefon 10-02). fc««z mrMov v ta- hi Inozemstvo. VrSI vsakovrstno pogrobe s najnovejšo »okorno opravo. Zaloga vsot« mrtvaSkih p rad motov. - Nočna InlpekcUa v lastnHi prostorih zalogo, uHca Tosa itov. 31. Telefon 14-02. Ostopstva s prodajo mrtvaSklh predmetov t Na OpCinate, v NafcreSini prt Orehu (Kc g bere.) - To?na postrežba- Cene smerno. Podjetnik in upravitelj H. STIBIEL. „Tržaška posojilnica in hranilnica JMjBjgTCTBfPM.111 _________________ reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom TT - Plasma della Caserma š«v. 2, L nad. - TRST (v lastni p~!a£l) vhod po glavnih stopnjirah. POSOJILA DAJE sa vknjižbo 5l/, •/• na menice po 6*/t na zastave in amortizacijo za dalfšo dobo po uvr ESKOMPTUJE TROOVSKg MEHKE. HRANILNE VLOGE o4 mhm. te tndi ni ud in tik ofanatv« pa 41. T. Večje stala« vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. tantal «mk Hirali »vod iml - Vlao se lakkejo eno krm. - ODDAJA bOMAte NABIRALNIKE (HRANU.nfePUSlCE). Poštne hranilnico! račun lt, 004. TEGEFON 952 hro varnostno celico (s fe deposits) za shmiec vrednostnih lis-in, dokumentov in raznih drug h vrednot, p&polnoma verno proti olomu in požaru. uivj»>no po najnovejšem načinu ter jo oddaja 'Strankum v najem pO najnižjih cenah. STAttiS VLOa NU) 10 MILli^NGV KkON. Mi nt: d 9 ili 12 i ia d 3 O S gojailtaMaj« s Maiift oh inhft mh Cll