izdala Sokolska lupa Maribor
Tiskala Mariborska tiskarna d. d.
0161395130078403
I I Sestavil: CIRIL HOČEVAR I 1
I 1 MARIBOR 1823 I 1
Izdala Sokolska Župa Maribor
Tiskala Mariborska tiskarna d. i
1762104190874472
oj o jo^cm
o .MfiMjOl « l
3,0,1/11 , M (o, - \
/
^ r0V3

I. Sokolska misel.
1. Kaj hoče Sokolstvo? So-
kolstvo hoče ohraniti in povzdigniti te-
lesne in nravne sile v slovanskih narodih,
zavedajoč se, da je le telesno zdrav in
močan narod moralno visok in sposoben
v življenskem boju. Tyrš pravi: „Naša
prva in splošna naloga je ta, da smo
pred drugimi poklicani, ohraniti narod
svoj pri tisti vsestranski čilosti, ki ne
dopušča, da bi narodi izumrli, pri tisti
trajni in čvrsti moči, pri tistem telesnem
zdravju, duševnem in nravnem, ki ne
dovoljuje, da bi se pokazalo kakšno iz-
prijenje in tako kakšen zastanek, kakšno
nazadnjaštvo, ta najhujši, da, monlni
zločin, storjen narodom."
3
2. Ali je potreba povzdigniti
v našem jugoslovanskem naro-
du telesne in nravne sile' Ima-
mo obilo državnih ustanov, ki imajo
namen širiti nravnost kakor tudi telesno
blagostanje. Država se zaveda te potrebe
ookolstvo hoče pomagati tam, kjer država
-mngla' oziroma "i hotela (bivša Av-
al]&'/• LoI,ko večJ'e važnosti je v svobodni
državi. Minula je ravnokar svetovna voj-
na, ki nam je pobrala na tisoče moških -
mnogo invalidov hira vsled poškodb'
pridobljenih v vojni. Mnogo dece ie
ostalo vsled nezadostne hrane slabo raz-
vite. S padanjem moči naroda je rasla
nemorala.	J
Zgodovina nas uči, da so narodi ki
so zanemarjali svoje zdravje, propadali
in so podlegali drugim narodom, dokler
niso izumrli.
. Tyrš pravi: „Oni veki krutovlade* so
ZT l a <?a,nes ne stoJ'imo v krvavem
boju, toda tekmovanje med posamezniki,
družabnimi sloji in celimi narodi traja
se^^da^lje, oni občni in neizprosni „boj
Tyfš j? ,misliI s tem dobo do leta 1848 Ka-
mestu' danes.6 * ^	toliko boli • «
za obstanek", ki obvlada kraljestvo pri-
rode in zgodovine in v katerem podleže,
kdor ne more s krepostjo in notra-
njo vrednostjo svojega mesta ob-
držati."
3 S čim povzdiguje Sokol-
stvo telesne sile in moralo? So-
kolstvo povzdiguje telesno in duševno
blagostanje v prvi vrsti z vsestransko
telovadbo. Druga sredstva, kakor kul-
turno-prosvetna, uporablja le toliko, ko-
likor pospešujejo in izpopolnjujejo prvo
v svrho hitrejšega napredovanja.
4. Kako povzdiguje telovad-
ba telesne sile? Telovadba vpliva
na razvoj vsega telesa. Kosti, ki so v
mladosti mehke in gibčne v sklepih, bi
postale v starosti trde in le težko gib-
ljive, ako bi ne telovadili. Tudi so kosti
telovadca lepše zraščene in zravnane,
nego netelovadca.
Vse mišice telovadca so močne, lepo
razvite in odporne. Kateri netelovadec ima
mišice telovadcu enake? Pa tudi na no-
tranje organe vpliva telovadba ugodno,
Želodec lažje prebavlja, kri se hitreje
pretaka po žilah, srce je odpornejše,
pljuča izdatneje in globlje dihajo, nava-
5
dimo se hitreje misliti i. t. d. Skratka:
telovadba nam daje vse, kar človek po-
trebuje, da je zdrav, močan in lep.
5.	Ali je zdravje potrebno?
Vsakdo ve ceniti zdravje, kadar je bolan,
vse je pripravljen dati zanj, ker je ne-
obhodno potrebno za življenje. Kdor ni
zdrav, hira in umre. Telovadba ne po-
vrača zdravja bolnim, v to svrho imamo
zdravnike. Ona teži za tem, da z utrje-
vanjem telesa utrjuje odpornost zoper
razne bolezni.
6.	Ali je moč potrebna? Ni
ga poklica, ki bi ne potreboval telesne
moči. Kdor je močan, laže opravlja svoj
poklic in tudi je gotovo, da ga bode
dalje in laže opravljal nego slabotnež.
Moč olajšuje človeku življenski boj in
mu nudi veselje do življenja in ga opro-
šča one bolesti, ki jo čuti slabotnež v
zavesti svoje slabosti. Moč vpliva po-
glavitno tudi na razvoj duševnih lastnosti
in pospešuje nravnost. „Bodimo silni,
bodimo hrabri kakor junaki minulih dob!
Da smo silni, je naša prva naloga, sila
brani in hrani, krepost krasi mladeniča
in moža", pravi Tyrš.
6
7.	Ali je želeti, da je naše te-
lo lepo? Vsakdo ve, da naše oko rado
gleda lepe stvari, bodisi lepe po obliki
ali barvi, uho rado posluša lepe glasove
pesmi ali godbe. Vse, kar je lepega, mu
ugaja. Stremljenje biti lep imajo celo
živali, — zakaj bi tega ne želel človek,
ki je najvišje in najpopolnejše bitje na
svetu? Ako gledamo povsod na dovr-
šenost in lepoto, moramo stremeti do-
seči to v prvi vrsti pri nas samih.
8.	Ali ima telovadba vpliv
na moralo? S telovadbo pridobivamo
moč in si ohranjujemo zdravje. Kdor
je zdrav in močan, ta je odkritosrčen,
vztrajen, zmeren i. t. d. To so lastnosti,
ki jih imenujemo vrline.
9.	V kakem razmerju je telo-
vadba in človeške vrline? Kdor
je močen, je odkritosrčen, zakaj gnusi
se mu bojazljivost in zvijačnost. Telo-
vadec se navadi vztrajnosti in reda. Z
izvajanjem težavnih vaj si pridobiva po-
guma. Z odpornimi tekmami si ojeklimo
voljo. Kdor hoče doseči lepe uspehe v
telovadbi, se mora odpovedati marsičemu.
Telovadec ni pijanec ne razudanec, am-
pak je zmeren v vsakem oziru. Telo-
7
vadba daje one lepe lastnosti, ki jih mora
imeti vsak človek! „Kar si pridobil z
vajo" — pravi Tyrš, „to ti naj ohranita
nravnost in zmernost!"
Pomni! Sokolstvo ne goji telovadbe
kot šport. Telovadba je le sredstvo v
dosego telesne popolnosti t. j. moči in
zdravja, s katero je v tesni zvezi tudi
morala.
10.	Na kaki ideji so osnova-
na sokolska društva? Sokolska
društva so osnovana na demokratski in
narodni ideji.
11.	Kaj znači: Sokolska dru-
štva so demokratska? Sokolska
društva so demokratska, znači, da ima
pravico vstopa v društvo vsak, neglede
na stan ali poklic, ki ga opravlja v živ-
ljenju. Dobrodošel je vsak v naši sredi,
najvišji dostojanstvenik kakor zadnji de-
Javec, ako se hoče podvreči vsem našim
načelom.
Povzdiga telesnih in nravnih moči
vsega naroda, to je ona velika naloga,
ona velika misel, ki je strla vse razločke
stanov, zato ne smemo nikogar izklju-
čevati iz naše srede.
8
V društvu so vsi enakopravni. Vsak
ima enake pravice posluževati se dru-
štvenih naprav. Nadrejenih in podrejenih
članov ni.
12.	V čem se kaže najbolj de-
mokratičnost? Demokratičnost se
kaže najbolj v sokolskem bratstvu. Vsi
člani sokolske organizacije se med seboj
tikajo. Bratstvo pa ne obstoji samo v
besedah, temveč se kaže tudi dejansko.
Član mora ljubiti člana kakor brat brata
in mu pomagati ne samo v telovadnici,
temveč povsod. Kdor.stoji v življenju
„više", ne gleda „z višine" na. »nižjega";
pomaga mu, kakor mu to veleva nje-
govo srce in kjer more pomagati. —
Zmožnejši ima v toliko večje dolžnosti,
da mora pomagati manje zmožnemu —
biti mu mora duševni vodnik.
13.	Kakšno je razmerje med
sokolstvom in narodnost j o? So-
kolska društva so naibolj narodna slo-
vanska organizacija. Sokolstvo je gojilo
narodno čustvovanje, ko so nam gospo-
darili tuji narodi. Bilo je preganjano
ravno zaradi odločne narodne zavednosti.
Tyrš je pravil: »Ljubezen do domovine,
to so ona posvečena tla, na katerih so
9
vzcvetele veje starega veka." Vsak Sokol
ljubi svojce, svoj materni jezik, svojega
bližnjega, svoj narod. Za svobodo na-
roda se je pripravljalo Sokolstvo 50 let.
V svetovni vojni se je pokazala ljubezen
do naroda v največji meri. Tisoče in ti-
soče Sokolov se je borilo za svobodo
domovine. Mnogo jih je žrtvovalo živ-
ljenje za svobodo, držeč se izreka:
„nteli smo, da narod živi v svobodi
zato smo radi za narod umirali, da bi'
bili vzor, kako je treba za domovino
živeti in umreti". Kakor dobrovoljci
(legionarji), mora delati vsak Sokol, saj
tako nas opominja sam Tyrš: »Gojimo
stvar sokolsko, gojimo stvar narodno
ki je z njo spojena, pojdimo vsem na-
prej z gesli, ki smo si jih sami zbrali"
14. Od kod ime »Sokol". Prvo
sokolsko društvo je bilo »Telovadno
društvo praško". Se le jeseni leta 1862
se je pridejalo na predlog br. Tonnerja
ime Sokol". Sokol je ptič jasnih višav
bistrih oči, svoboden. Beseda „ Sokol"
znači pn nas Jugoslovanih junaka. Sokol
bodi junak, kadar gre za blagor naroda
za svobodo, bratstvo in enakopravnost.'
c .	u se je ustanovil"
»sokol . Zapadni slovanski narodi so
bili stoletja zasužnjeni Nemcem. Propa-
dali so. Toda vstajali so možje, ki so
narodu odkrivali njegovo zgodovino in
lepoto jezika očetov. Videli so, kako so
se razni narodi osvobojevali tuje oblasti
in stremeli za narodnim ujedinjenjem.
To je opazoval tudi Tyrš. Poznal je
dobro zgodovino lastnega naroda in
zgodovino starega veka. Vedel je, kako
nepremagljivi so bili hrabri Grki, ker so
vedeli ceniti telesno vzgojo in vzgojo
ljubezni do domovine. Ustanovil je v
Pragi s pomočjo svojih tovarišev prvo
slovansko telovadno društvo. »Sokol"
naj bi bilo tisto društvo, ki bi povzdig-
nilo telesno in moralno moč ter narodno
zavednost v češkem narodu. Sokolstvo
naj bi bila narodna vojska, ki bo prema-
gala, kadar bo dovolj močna, svojega
narodnega tlačitelja — Avstrijo.
Drugi slovanski narodi so spoznavali
velike cilje Sokolstva, zato so jeli sno-
vati sokolska društva, posebno oni, ki
so trpeli v Avstriji: Slovenci, Hrvatje,
Srbi in Poljaki.
16. Ali je Sokolstvo že do-
seglo svoj cilj? Sokolstvo ne more
doseči popolnoma svojih ciljev, ker so
11
idealno zamišljeni. Doseglo jih je pa že
deloma. V svetovni vojni se je pokazala
moč Sokolstva. Zunaj avstrijskih mej so
se zbirale legije dobrovoljcev. Sokolski
voditelji so postali vojaški poveljniki, ki
so vodili sokolske čete v boj proti Av-
striji. Sokolske legije so pokazale vsetau
svetu, prvič, da Slovani nočemo biti
avstrijski sužnji, temveč da imamo težnje
po svobodi; drugič so pomagale dejansko
rušiti Avstrijo. Hrabrosti čeških legio-
narjev na francoskem bojišču je zahvaliti,
da je bila pripoznana Čehoslovaška re-
publika. Jugoslovanski dobrovoljci so
pomagali rušiti v Dobrudži, na solunski
fronti in drugod Bolgarijo, Nemči.o, Tur-
ško in Avstrijo, osvoboditi Srbijo in jugo-
slovanske pokrajine. S tem je bil dosežen
prvi cilj — svoboda.
17. Ali je Sokolstvo v svobodni
državi potrebno? Mislil bi: svo-
bodni smo, imamo svojo narodno državo
in vojsko, čemu sedaj Sokolstvo? Res
je, da imamo vse to. Toda rane izza
svetovne vojne še niso zaceljene, razmere
v državi še niso popolnoma urejene.
Imamo polno sovražnikov v državi, ki
so bili nekdaj naši tlačitelji, ki nam za-
12
vidajo svobodo in radi bi, da bi se časi
njihovega gospodovanja povrnili. S po-
močjo raznih agitatorjev v domovini in
zunaj nje rovarijo proti naši domovini.
Naloga Sokolstva je čuvati svobodo pred
temi ljudmi. Sokolstvo je rušilo Avstrijo,
pomagalo graditi našo državo in jo mora
sedaj braniti pred sovražniki. Dvigniti
mora narod telesno in moralno.
18.	Ali ima Sokolstvo še dru-
ge naloge? Svobodni smo, a pozabiti
ne smemo, da se ne veselimo vsi te svo-
bode, ki smo sinovi Jugoslavije. Imamo
še brate na Koroškem in Primorskem,
ki so prišli iz enega robstva v drugo.
Podložni so tujcu in ne smejo očito pri-
znavati, da so Slovani in da smo mi
njihovi bratje. Tudi do teh imamo dolž-
nosti.
19.	Naše dolžnosti do ne-
osvobojenih bratov. Ako smo
svobodni, ni to samo naša zasluga, tem-
več predvsem onih, ki so žrtvovali živ-
ljenje za domovino. Svoboda se ne pri-
bori s prerekanjem, ampak le s truda-
polnim delom in žrtvami. Kdo prešteje
vse žrtve za naše osvobojen je? Ako so
bili oni pripravljeni žrtvovati življenje,
13
je naša dolžnost, da ne pozabimo svojih
bratov, jim pomagamo po svojih močeh,
jih podpiramo moralno v njihovem boju
in — ko pride čas — jim pomagamo
tudi dejansko pri osvobojenju. Do tega
časa pa bodimo vztrajni in se priprav-
ljajmo v telovadnici.
II. Organizacija.
1. Kdo vodi društvo? Delo v
društvu urejuje in vodi: 1. redni občni
zbor, ki se snide praviloma mececa ja-
nuarja vsakega leta; po potrebi tudi
izredni, ki se snide na poziv odbora
ali pa, ako zahteva to 2/3 članov; 2. dru-
štveni odbor, ki sestoji iz staroste, njega
namestnika, tajnika, blagajnika, načel-
nika, načelnice, odbornikov in predsed-
nikov raznih odsekov (kakor kulturno-
prosvetnega, pevskega, godbenega, jezd-
nega, dramatičnega itd.). Odbor se voli
na občnem zboru za dobo 1 leta; 3. teh-
nično delo (delo v telovadnici, urejevanje
telovadnih ur in vodstvo telovadbe) vodi
prednjaški zbor; 4. posebni odsekovi
odbori (kakor pevski, tamburaški i. t. d.)
imajo od društvenega odbora potrjen
poslovnik.
14
2. Kdo zamore pvostati član
(članica) društva? Član sokolskega
društva more biti: 1. Vsak Slovan, ki
je najmanj 18 let star in ki je s svojim
javnim in zasebnim življenjem in delo-
vanjem dokazal svojo brezhibnost ne-
omadeževanost in značajnost; 2. ki ni
član kake politične organizacije, koje
načela so protivna sokolskim; -i. ni cian
kake druge telovadne organizacije; 4. ki
je prestal 3-mesečno preizkusno dobo
Pomni! Vsakdo je lahko član le 1
sokolskega društva in sicer istega, ki je
v kraju njegovega bivališča ali je temu
najbližji. (Resolucija mariborske skup-
ščine 30. avgusta 1920.)
3. Dolžnosti članstva. Vsak
član je dolžan: 1. Udeleževati se dru-
štvenih občnih zborov, sestankov pre-
davanj, prireditev, izletov in nastopov;
2 točno in vestno izpolnjevati poverjene
mu funkcije; 3. pomagati vedno in po-
vsod pri sokolskem delu; 4 biti vzor
v izpolnjevanju dolžnosti do društva,
organizacije in naroda vzgled vsem ne-
sokolom, braniti vsikdar z besedo a
tudi z dejanji sokolsko čast; 5. plačevat,
redno vse društvene in organizacijske
prispevke.
4.	Pravice članstva. Pravice
članstva so: 1. Na občnem zboru voliti
in tudi voljen biti v društveni odbor ali
za odposlanca na župni občni zbor, ako
je najmanj 3 mesece član društva; 2.
udeleževati se vseh društvenih naprav
(telovadbe, pevskih vaj i.t.d.); 3. nositi
sme sokolski kroj po izdanih predpisih.
5.	Kaj mora vedeti, kdor no-
si sokolski kroj? Kdor nosi kroj
mora vedeti: 1. da mora kroj odgovar-
jati do slednjega gumba predpisom; 2.
da mora biti kroj snažen, čist in zlikan;
1. da na kroju ne sme imeti nobenega
znaka razen predpisanega traka z napi-
som društva in župe; 4. da se ima
vesti v kroju dostojno, pomisliti mora, da
ga gledajo tudi drugi, ki r iso Sokolu
naklonjeni, z namenom, da kritizirajo
njegovo vedenje.
6.	K e d a j s e n o s i kroj? Kroj se
nosi, kadar določi društveni odbor župa
ali savez in to 1 1. o priliki javnih na-
stopov in izletov; 2. pri narodnih slav-
nostih in manifestacijah; 3. pri deputa-
cijah pri kakem dostojanstveniku; 4
pri pogrebu zaslužnega brata ali sestre
ako se društvo udeleži korporativno ali
pa po deputaciji.
16
7. Kedaj se kroj ne sme no-
siti? Kroj se ne sme nositi: 1. pn •
plesih ali plesnih zabavah, ako jih pri-
redi tudi sokolsko društvo (tudi reditelji
ne')" 2. pri svatbah ali drugih podobnih
priiikah ; 3. po 9. uri zvečer pri veselicah
ali nastopih. Po tej uri se mora vsakdo
preobleči v vsakdanjo obleko. Pri večjih
izletih, ki trajajo po več dni, se poda
vsak član v kroju ob določeni uri na
svoie stanovanje in se ne kaže v kroju
po gostilnah* kavarnah in drugih javnih
lokalih.	. , , ■
8.	Kdo dobi sokolski znak.-'
Sokolski znak dobi vsak član, da ga
nosi na občanski obleki ter s tem javno
kaže, da je pripadnik največje slovanske
organizacije.	.	.
9.	Pod katerimi pogoji dobi
član znak? Vsak član dobi sokolski
znak: 1. ako je najmanj 6 mesecev član
kakega sokolskega društva; 2. ako je
prinesel sliko za legitimacijo; 3. ako
ima plačano članarino pol leta naprej;
4 ako je podpisal reverz, da v slučaju
izstopa iz sokolske organizacije vrne
znak
JO. Kaj mora vedeti, kdor no-
si znak? Kdor nosi znak, mora vedeti:
1. da ga nosi prostovoljno; 2. da
mora pozdravljati vsakega člana, ki nosi
isti znak ali je v kroju, z »zdravo!"
Mlajši član pozdravlja starejše prvi. Pri
približno enaki starosti pozdravljaj prvi
in ne čakaj, da te brat pozdravi; 3. ako
govoriš s članom, ki nosi znak, ga tikaš,
akoravno ga morda ne poznaš; 4. da
se nosi znak samo na občanski obleki
in nikdar v kroju; 5. kdor nosi znak,
mora imeti pri sebi sokolsko legitimacijo
s sliko, v legitimaciji mora biti zazna-
movano, da je plačana članarina za, pol
leta naprej; 6. vedenje bodi Sokolu do-
stojno. (Nikdar ne nosi znaka v „veseli
družbi", tudi ni dostojno s sokolskim
znakom kvartati).
11.	K e d a j je prepovedano
nositi znak? Znak nositi je prepo-
vedano: 1. pri političnih zborovanjih in
demonstracijah ; 2. pri volitvenih agita-
cijah ; 3. v reklamne svrhe.
12.	Kakšen mora biti vsak
Sokol? Vsak Sokol mora biti dober
in značajen človek, zaveden Slovan, da
se ga lahko stavi drugim za vzor. Biti
mora vedno discipliniran, voljan poma-
gati drugemu, zlasti bratu in organizaciji
vsega naroda.
18
13 Kaj je sokolska discipli-
na? Šokolska disciplina je prostovoljno
podrejanje vsakega člana društvenim
pravilom, sokolskim načelom in sokol-
skemu redu. Ako je prostovoljna se
ne sme tolmačiti, da jo lahko vsakdo
izpolnjuje ali tudi ne izpolnjuje, kakor
se mu ljubi. Prostovoljna je, to je: vsakdo
naj čuti-potrebo pokoravati se določilom,
kar je potrebno v prospeh vsakega po-
sameznika, kakor tudi celote. Ker je
prostovoljna, mora biti železna in vsa-
kemu pravemu Sokolu, ki ljubi red, —
sveta.
14.	Kje mora biti Sokol po-
sebno discipliniran? Sokol mora
biti posebno discipliniran v telovadnici
pri zborovanjih in sejah ter pri javnih
nastopih.
15.	Kdo skrbi za red in di-
sciplino v društvu? Za red m di-
sciplino mora skrbeti v prvi vrst, dru-
štveni odbor, ki je za vsak nered v društvu
odgovoren.
Da vlada disciplina, je največ od-
visno od načelnika in vaditeljskega zbora
in od predsednikov raznih odsekov, ki
morajo biti stebri društvenega življenja.
16. Kako se obvlada disci-
plina? Disciplina se ne obvlada z av-
toriteto, niti z vojaško strogostjo, niti z
večnim opominjanjem, z grožnjami in
morda celo s prerekanjem. Obvlada
se edino z dobrim vzgledom, z veliko
bratsko ljubeznijo. Kdor jo zahteva, mora
biti strog nad vse in dosleden, mora pa
biti tudi miren in prevdaren, da ga ne
spravi vsaka malenkost iz ravnotežja.
Glavni pogoj pa je, da je vsak sam di-
scipliniran.
17. K e d a j vlada v društvu
dobra disciplina in vzoren rfcd?
V društvu je disciplina: 1. ako vsak
član dela, kakor zahtevajo pravila in na-
čela ne iz strahu pred kaznijo, ampak
ker ve, da kot pravi Sokol ne more
delati drugače; 2. ako vsak član posluša
brezpogojno načelnika, vaditelje in druge
funkcijonarje in izpolnjuje vse, kar
mu je bilo naročeno; 3. ako se vsak
član udeležuje vsega dela v društvu po
svojem znanju in po svojih močeh, ne
kritizira po nepotrebnem in ne raznaša,
kar se godi v društvu posebno pri sejah.'
4. ako vsak član hodi redno in točno
k telovadbi in gleda, da ne zamudi po
20
nepotrebnem nobene ure; 5. ako še
udeležuje sej, izletov, javnih nastopov,
predavanj, gledaliških predstav i. t. d.,
ter sam pri njih pomaga po svojih mo-
čeh — tudi gmotno; 6. ako se vsak
član vede v "telovadnici in zunaj nje
kakor zahteva sokolska čast.
18.	Kaj je potrebno, davlada
v društvu dobra disciplina in
red? Da vlada v društvu dobra disci-
plina in red, se mora cesto govoriti o
disciplini in redu in o njuni potrebi.
Priučiti se mora vsak posameznik na
red v telovadnici, v oblačilnici in na
izletih. Prednjaški zbor mora biti sam
dobro discipliniran, ker besede mičejo,
zgledi vlečejo.
19.	Kdo preneha biti član
sokolskega d r u št v a? Član društva
preneha biti: 1. Kdor ustno ali pismeno
javi društvu, da izstopi; 2. kogar odbor
radi neplačanih prispevkov črta (ako 3
mesece ni plačal članarine, dasiravno je
bil opominjan); 3. kdor je bUizkljuCen.
20.	Katerega člana lahko
odbor izključi? Izključi se lahko:
1. Kdor dela vedoma proti načelom in
pravilom Sokolstva; 2. kdor vedoma
21
podpira sovražnike Sokolstva; 3 Kdor
ne dela Sokolstvu časti (s pijančevanjem,
verižništvom, razgrajanjem i. t. d.);
kdor je sodnijsko kaznovan. Izključitev
je lahko trajna ali pa tudi začasna t. j.
za določeno dobo.
21. Kdo zamore i z k j 1 u č i ti ? Iz-
ključuje člane društveni odbor s potr-
dilom občnega zbora. Vsaka izključitev
se naznani župi in savezu, ki priobči
ime izključenega člana v „Sokolskem
Glasniku".
III. Sokolska načela z ozirom na po-
litiko, vero i. t. d.
1. Kakšno je razmerje med
Sokol sfvom in p o 1 i t i k o ? Sokol-
stvo ne more biti v službi nobene stranke,
bodisi politične ali tudi stanovske (raz-
redne). Sam Tyrš je rekel: „Naša stvar
ni za stranke, ampak za ves narod, ne
spreminja se, kakor politični in verski
nazori, temveč je večna, resnična in
stoji v tem smislu nad vsakim sporom".
Sokolska društva, v katerih se mnogo
politizira, gotovo niso dobra, zato pazi
vsak dober Sokol, da se ne zanetijo v
društvu politični boji. Že Tyrš je pravil,
22
da politika ne spada v „Sokola". Na-
čelni sklepi S.S.Z. (6. januarja 1919) in
J.S.S. pri raznih skupščinah : 1. Sokolstvo
je nepolitiška, toda vsenarodna organi-
zacija. Kot taka ne služi nobeni politiški
stranki in drugim posameznim stanov-
skim organizacijam ; 2. Dolžnost vsakega
člana Sokolstva je, da v zasebnem in
javnem življenju neizprosno in brezpo-
gojno uveljavlja sokolska načela. 3. So-
kolski vpliv se ne sme izrabljati nikjer
in od nikogar niti v politiškeviiiti v kake
druge nesokolske namene; 4. Člani sokol-
skih društev, morejo biti pripadniki le
takih strank, ki po svojem kulturnem
programu ne nasprotujejo sokolskemu
programu. Dodatni predlogvsavezne skup-
ščine v Osijeku 1. 1921 ; Član Sokolstva
more biti somišljenik vsake politične
stranke, ki temelji na ideji narodnega in
državnega edinstva. Politiških vprašanj
pa se v Sokolstvu samem ne rešuje in
o njih ne razpravlja.
2. Sokolstvo in vera. Načelna
izjava Jugosl. Sok. Saveza na skupščini
v Osijeku : »Jugoslovansko Sokolstvo spo-
štuje vsako versko prepričanje, zato
more biti prfpadnik katerekoli vere član
23
sokolskega društva". Ker je Sokolstvo
za ves narod Jugoslovanski, zato ne
more in ne sme zbirati samo članov
ene veroizpovedi. To je tudi bistvena
razlika med Sokolstvom in drugimi (»ka-
toliškimi") telovadnimi društvi („Orli").
V Sokolu je lahko katoličan, kakor pra-
voslaven, protestant ali musliman.
So na svetu ljudje farizeji, ki huj-
skajo nerazumno ljudstvo proti Sokolstvu,
češ, da je proti veri. Vendar Sokolstvo
ni protiversko. Že Tyrš je učil, da je
dolžnost in pravica vsakega Sokola, da
je po svojem prepričanju član cerkve
in da živi po njenih naukih, ako se pa
z njimi ne strinja, lahko izstopi. Kristov
nauk o bratski ljubezni je tudi sokolski
nauk. Ljubi svojega bližnjega kakor sa-
mega sebe! Le v bratski ljubezni je
spas vseh narodov. Sokolstvo se pa bori
proti vsem, ki hočejo vero izrabljati v
politične namene.
3. Sokolstvo in klerikalizem.
Mnogokrat se zamenja vera s klerikaliz-
mom. V časopisih se ta zamena zlo-
rablja često v politične namene. Ko se
bližajo volitve, čitaš v klerikalnih listih,
da }e vera (mesto klerikalizma) v ne-
24
varnosti. Vera je čustveno razmerje po-
sameznega človeka k Bogu in ostalim
ljudem. Vsaka vera ima svoje gotove
temelje, resnice, razodete ali pa samo
mišljene. Vsi ljudje, ki so pripadniki
enih in istih resnic in se drže istih cer-
kvenih ali verskih predpisov, so pripad-
niki iste vere ali cerkve. Duhovniki, škofje
in papež, ki se imenujejo v rimskoka-
toliški cerkvi učeča cerkev ali „klerus",
si lastijo često tudi posvetno oblast. Da
bi si pridobili tudi večjo politično moč
nad ljudstvom, zlorabljajo včasih vero v
posvetne namene.
Pod „klerikalizmom" umevamo po-
litično stranko, ki se naslanja v prvi vr-
sti na cerkveno hierarhijo in črpa iz nje
svojo politično moč. Sokolstvo je glede
verstva na stališču, da je vera najintim-
nejši in najsvetejši del notranjega živ-
ljenja vsakega posameznika. Ta bistveni
del človeškega nazora Sokolstvo ceni in
spoštuje. Vedno je pa tudi priznavalo
prepričanje in mišljenje posameznika ter
zahtevalo od svojega članstva poleg last-
nega prepričanja nravno neoporečnost
ter tudi spoštovanje prepričanja drugih.
Sokolstvo obsoja vsako zlorabo tega ple-
25
menitega čustva v katerekoli namene,
ravnotako kakor obsoja zlorabo drugač-
nih idej in organizacij za uveljavljanje
moči kateregakoli verstva. Sokolstvo je
radi tega proti klerikalizmu, proti veri
pa ni bilo in ne bo. — Resolucija J. S. S,
na skupščini v Mariboru 30. avg. 1920
se glasi:
Klerikalizem in Sokolstvo se izklju-
čujeta. Kdor se prizna klerikalnemu sve-
tovnemu naziranju, po katerem stopa
vera v politiko, da si zagotovi gospod-
stvo mednarodne katoliške hierarhije nad
državo in nad duševnim življenjem dr-
žavljanov, kdor misli, da je na polju
umstvenega raziskavanja dopustno le to,
kar dopušča ta hierarhija, ta ne more
biti Sokol. Le kdor hoče brez predsodka
iskati resrico, kdor je odločen, da spo-
štuje prepričanje vsakogar, odločen se
boriti za svobodo vesti, biti nraven in
pošten, ne iz strahu pred kaznimi in
dokler to interes cerkvene organizacije
dovoli, ampak iz prepričanja, ta je po-
zdravljen v naših vrstah. Versko prepri-
čanje vsakogar nam je nedotakljivo. Ni
Sokol, kdor ga žali, ali pa oni, ki na-
pada ali smeši javno udejstvovanje ver-
26
skega čustvovanja. Omalovaževanje ver-
stva, ki globoko vpliva na vse človeško .
čustvovanje, je Sokolstvu tuje.
IV. Zgodovina.
1.	Kdo je ustanovil prvo so-
kolsko društvo? Ustanovitelj in oče
Sokolstva je bil dr. Miroslav Tyrš. Pri
težavnem delu mu je najbolj pomagal
Jindfich Fiigner, ki je bil tudi prvi sta-
rosta praškega Sokola. Ustanovniki So-
kola so bili še: Dr. Julij Gregr, Josip
Manes, Emil Tonner, ki so pomagali
Tyršu in Fugnerju. Bili so odborniki
prvega društva, ki se je imenovalo:
„Praško telovadno društvo Sokol".
2.	Kaj mora vedeti vsak So-
kol o Tyršu? Dr. Miroslav Tyrš je
bil rojen 17. septembra 1832 v Dečmu
ob Labi kot sin zdravnika. V zgodnji
mladosti je izgubil očeta in mater. Na
gimnaziji je študiral tako dobro, da je
napravil maturo z odliko. Na vseučilišču
je poslušal modroslovne nauke. Z 28. le-
tom je bil doktor filozofije.
Kot dijak je pridno telovadil v raznih
telovadnih zavodih v Pragi. Proučevanje
zgodovine, zlasti zgodovine starih Grkov,
27
ga je privedlo do spoznanja, da je med
narodi večen boj za obstanek. Zmagu-
jejo vedno le narodi, ki so zdravi na
telesu in duhu. Sadovi njegovega študija
so se pokazali v „Sokolu".
Tyrš je predaval na raznih uči-
hščih, slednjič na praškem vseučilišču.
Spisal je več filozofskih, umetnostnih in
zgodovinskih razprav, ki so izhajale v
posebnih delih ali pa v raznih časopisih.
Nekaj časa je bil tudi poslanec.
Za nas je najvažnejše njegovo delo-
vanje v „Sokolu". Prvemu društvu je bil
tajnik in načelnik. Sokolstvo je širil z
raznimi nastopi, pa tudi s peresom. Naj-
važnejše njegovo delo je: „Zaklady telo-
cviku" (Temelji telovadbe), v katerem
razlaga svoj sestav in svoje nazivoslovje.
Leta 1871. je pričel izdajati časopis »So-
kol", ki izhaja še sedaj. Radi bolezni se
je zdravil večkrat v alpskih deželah. V
Otzu na Tirolskem se je 8. avgusta 1884
ponesrečil in utonil v reki Aachi. Nje-
govo truplo so prepeljali v Prago, kjer
je imel naravnost kraljevski pogreb. Po-
kopali so ga na olšanskem pokopališču
poleg J. Flignerja.
28
Tyrš je umrl a njegovo Sokolstvo se
je širilo in se širi, zvesto se držeč nje-
govih naukov. Uresničile so se deloma
že njegove želje: Svoboden je njegov
narod. Njegovi nauki so pa krepko poma-
gali tudi nam Jugoslovanom do svobode
in ujedinjenja.
3. Kaj moramo vedeti o Jin-
x dfihu Fugnerju? Prvi starosta če-
škega Sokolstva J. Ftigner se je rodil
10. septembra 1822. v Pragi kot siti bo-
gatega trgovca. Ko je dovršil nižjo
gimnazijo, je vstopil v uk v trgovino
svojega očeta. Oče ga je poslal v svet,
da spozna svetovni promet in trgovino.
Vrnivši se v domovino je prevzel
1. 1846. trgovino po očetu. Bil je poleg
tega tudi glavni zastopnik italijanske
zavarovalne družbe. Izvoljen je bil tudi
v praški mestni občinski svet in v tr-
govsko zbornico.
S Tyršem se je spoznal slučajno.
Tyrš je spoznal njegovo ljubezen do
domovine in njegovo plemenitost. Na
prvem občnem zboru praškega Sokola
je predlagal Tyrš njega za starosto. Fug-
nerjeva skrb za „Sokola" se nam kaže
v dejstvu, da je dal na lastne stroške
29
postaviti svojemu društvu krasno stavbo
s telovadnico. Dokazuje nam pa to tudi,
kako je cenil Sokolstvo. Na njegov pred-
log se je uvedlo sokolsko bratstvo in
tikanje. Demokratska ureditev Sokolstva
je torej njegova zasluga.
Žal mu ni bilo sojeno, da bi dolgo
deloval v „Sokolu" Jedva je zgradil
Sokolski dom, ki ga je stal skoraj vse
premoženje, je umrl 15. novembra 1865.
Tyrš je dal smernice ,Sokolstvu, Fiigner
je pa učil s svojimi zgledi in dejanji,
kakšno bpdi naše delo, držeq se izreka:
Niti dobička niti slave!, zato ga po
pravici imenujemo poleg Tyrša ustano-
vitelja Sokolstva.
4. Kako se je razvilo Sokol-
stvo na Češkem? Sokolstvo je da-
nes najmočnejša slovanska organizacija.
Posebno hitro se je širilo na Češkem.
Češka Obec Sokolska je imela 1. 1921.
že 3010 društev in odsekov s 368.888
člani (z naraščajem 618.150 duš). Kako
se je Sokolstvo razvijalo, nam kaže ude-
ležba na vsesokolskih zletih v Pragi, ki
jih je bilo do leta 1921. 7. Udeležbo
kaže sledeča statistika:
30
Zlet	Leta	V spre- vodu	Telovadilo je :		
			članov	članic	naraščaja
1.	1882	1600	700	—•	—
II.	1891	5600	2500		
III.	1895	7366	5271	—	700
IV.	1901	11.000	6705	867	1988
V.	1907	12.550	7600	2400	1000 n. 1800 d.
VI.	1912	1 / .72 + 4.157*	10.120	5457	
VII.	1921	55.000	27.000	23.000	15.720 12.607 d.
					
*gostov.
Podrobno sliko razvoja Čsl. Sokolstva podaja
knjižica Pivko, Sokolstvo L, Maribor 1923.
5. Kako se je razvijalo slo-
vensko Sokolstvo? Slovenci so
prejeli Sokolstvo od Čehov. Sokolska
misel je postala močna vez slovanskih
plemen.
Ljubljana je sledila češkemu zgledu
takoj po ustanovitvi praškega Sokola.
Že koncem leta 1862. so snovali v Ljub-
ljani sokolsko društvo, toda oblast, ki ji
31
ustanovitev tega društva ni bila ljuba, je
zavlačevala potrjenje pravil. Potrdila jih je
šele 25. septembra 1863. Dne 1. okto-
bra 1863. se je vršil ustanovni občni
zbor »Južnega Sokola". Prvi učitelj telo-
* vadbe je bil Štefan Mandič. Leta 1867.
je bilo društvo radi spopada z ljubljan-
skimi Nemci razpuščeno. Dne 20. februarja
1868. se je ustanovilo novo društvo
„Telovadno diuštvo Sokol v Ljubljani".
Začetno delo je bilo težavno, manjkalo1
je potrebnih vaditeljev, vztrajnosti in
pravega umevanja za Sokolstvo.
Leta 1871. je prišel v Ljubljano
Jan Z. Vesely, Tyršev gojenec v praškem
Sokolu, z njim je prišlo v društvo novo
življenje. Razveseljivo se je dvignila telo-
vadba vseh oddelkov. Pa tudi to delo
ni imelo trajnega uspeha. Vesely je po
tričetrtletnem bivanju v Ljubljani zopet
odšel. Društvo je pričelo životariti. Izven
Ljubljane so osnovali v dobi leta 1864.
do 1870. več društev (Kranj, Ilirska Bi-
strica, Postojna, Planina, Vipava), a no-
beno se hi moglo razviti in ohraniti.
Dobo 1875—1895. zovejo dobo u-
padka slovenskega Sokolstva. Nova dru-
štva so nastajala v Mozirju (1880), Trstu
32
(1882), Gorici (1887), Novem mestu
(1887), Celju (1890), Prvačini (1890),
Zagorju (1890), Postojni (1894). Toda
v nobenem društvu niso pravilno ume-
vali Sokolstva in njegovih vzvišenih
nalog. Število telovadcev je bilo ne-
znatno, telovadba ni bila urejena po
Tyrševih načelih.
O priliki 25-letnice Ljubljanskega
Sokola se je vršil I. slovenski vsesokol-
ski zlet leta 1888., ki se ga je udeležilo
180 članov vseh petih društev, telovadilo
je 60 članov.
Pravi sokolski duh je zavel šele
po letu 1895. z nastopom dr. V. Mur-
nika, ki je dal telovadbi resen značaj
in skrbel za izobrazbo vaditeljev. Nova
zdrava društva so nastajala po Sloveniji.
Leta 1904. se je vršil II. slovenski vse-
sokolski zlet v Ljubljani, katerega se je
udeležilo 1720 članov slovanskega so-
kolstva, poleg 490 Slovencev 220 Hr-
vatov in 1000 Čehov.
Istega leta je pričel izdajati dr. Mur-
nik časopis „Slovenski Sokol", ki je
izhajal do začetka vojne 1. 1914. Po
zletu se je pričelo živahno delo na so-
kolskem polju. Leta 1905. se je ustano-
33
vila „Slovenska Sokolska Zveza", kateri
je bil prvi starosta dr. VI. Ravnihar in
načelnik dr. Murnik. Tedaj je imela
zveza 21 društev in 8 odsekov. V letih
1909.-1913. se je izvršila organizacija
žup. SI. S. Z. je štela 1. 1912. 88 dru-
štev in 24 odsekov s 7.620 člani.
Slovensko Sokolstvo je častno nasto-
pilo tudi pri mednarodnih tekmah v Lu-
ksemburgu (1909), Turinu (1911) in v
Parizu (1913).
Leta 1913. se je slovensko Sokolstvo
pripravljalo na slovenski vsesokolski zlet,
kojega je pa vlada prepovedala. Zlet se
ni mogel vršiti niti 1. 1914.
V letih svetovne vojne je bilo sokol-
sko delo ukinjeno.
Ob prevratu je prevzelo Sokolstvo
nalogo, skrbeti za varstvo in vzdrževanje
reda.
Slovenska sokolska zveza je priprav-
Jjala ujedinjenje jugoslovenskega Sokol-
stva, ki se je izvršilo na Vidovdan leta
1919. v Novem Sadu.
6. Razvoj hrvatskega Sokol-
stva. Prvo društvo je bilo ustanovljeno v
34
Zagrebu leta 1874. ; imenovalo se je
„Hrvatski Sokol". Prvi starosta je bil
Ivan Vončina, telovadni učitelj pa Fri-
derik Singer. L. 1876. je bil izvoljen za
starosto dr. Josip Fon, za načelnika pa
Josip Hochman. Fon je bil najmarljivejši
organizator hrvatskega Sokolstva. Društvo
si je zgradilo leta 1884. lep „Sokolski
dom" in vzgojilo mnogo vaditeljev in
sokolskih delavcev, ki so snovali nova
društva po drugih hrvatskih krajih (Za-
dar 1885, Vukovar 1885, Gospič 1889,
potem zaporedoma Senj, Karlovac, Ma-
karska, Osijek, Pulj, Sibenik, Sarajevo
itd.). Hochman je izdajal (1 leto) časopis
„Sokol", pozneje pa »Gimnastika", ki
jo je urejeval do smrti 1893. Za Hoch-
manom je bil urednik lista dr. Bučar.
Leta 1904. je bil ustanovljen „Savez
hrvatskih sokolskih društava". Prvi sta-
rosta je bil dr. Stjepan Miletič, načelnik
pa Drago Šulce, Miletičev naslednik je
bil dr. Lazar Car. Savez je izdajal ča-
sopis „Hrvatski Sokol", ki mu je bil
urednik dr. Bučar. V Zagrebu sta se
vršila tudi dva vsesokolska zleta in sicer
leta 1906. in 1911.
7. Razvoj srbskega Sokolstva.
Neurejene razmere v Srbiji, zlasti dolgo-
35
trajne vojne, niso dopuščale, da bi se
narod intenzivno oprijel sokolskega dela.
Prvo sokolsko društvo so osnovali še-le
leta 1882. v Beogradu. Deset let za tem
se je ustanovilo drugo telovadno društvo
„Dušan Silni". Obe organizaciji sta se
pozneje (1. 1910.) združili v „Savez so-
kolskih društava Dušan Silni".
Na nekdanjih avstrijskih tleh so se
osnovale samostojne srbske sokolske žu-
pe, pet po številu, med katerimi je bila
najmočnejša župa Fruškogorska, s se-
dežem v Sremskih Karlovcih, ki je iz-
dajala tudi svoj časopis „CpncKH Coko".
Urejeval ga je starosta dr. Laza Popovič
Po statistiki za leto 1913. je imelo celo-
kupno srbsko Sokolstvo 122 društev s
7940 člani, izmed teh je bilo 3096 telo-
vadcev in 329 telovadk.
8. Kako je nastal „Jugoslo-
venski Sokolski Savez"? Svetov-
na vojna je osvobodila in ujedinila tri
jugoslovanska plemena: Srbe, Hrvate in
Slovence. Sokolstvo vseh 3 plemen
, ki je od prvih začetkov gojilo slovansko
vzajemnost, je sklenilo, da se v zmislu
narodnega ujedinjenja združi v enotno
organizacijo. Ta združitev se je izvršila
36
na Vidovdan (28. junija) 1919. v Novem
Sadu. Vse tri plemenske zveze so pre-
nehale in na njih mesto je stopil Jugo-
slovenski Sokolski Savez. Za prvega sta-
rosto je bil izvoljen dr. Ivan Oražen, za
načelnika Stane Vidmar. Za sedaj je se-
dež Saveza v Ljubljani. Po smrti dr.
Oražna je postal starosta dr. Vladimir
Ravnihar. Savez je priredil 2 pokrajinska
zleta in sicer leta 1920. v Mariboru, leta
1921. v Osjeku. Leta 1922. se je vršil
I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljub-
ljani, ki se ga je udeležilo nad 10.000
članov, telovadilo je 2800 članov in 2200
članic. O priliki tega zleta se je vršila
tudi mednarodna tekma, na kateri so do-
segli češki Sokoli zopet 1. mesto, pa
jngoslovenska vrsta. Savez je štel 1921.1.
361 društev s 59.205 pripadniki.
9. Sokolstvo pri ostalih Slo-
vanih. Za Slovenci so se oprijeli naj-
prej Sokolstva Poljaki. Prvo društvo
je bilo ustanovljeno leta 1867. v Lvovu.
Sokolstvo se je naglo razvijalo po Ga-
liciji. Po vzgledu avstrijskih Poljakov so
si snovali tudi oni v Ruskopoljski in v
Nemčiji enaka društva. Delo so vodile
zveze. Po vojni se je poljsko Sokolstvo
37
združilo v enotno zvezo s sedežem v
Varšavi.
Rusi ni imajo dve vrsti telovadnih
društev in sicer „Sokil" in „Sič". Njih
društva gojijo tudi ognjegastvo.
Bolgari so si osnovali prvo sokolsko
društvo leta 1885. Kmalu so pa izpre-
menili svoje ime v „Junak", kar znači
isto kakor „ Sokol". Zveza Junakov se
lepo razvija in ima svoj časopis „3,3,paBe
H CHJia".
Sokolstvo v Rusiji se dolgo ni
moglo uspešno razvijati. Okrog 1. 1910.
je odšlo v Rusijo okoli 40 čeških sokol-
skih učiteljev in vaditeljev, ki so pričeli
s sokolskim delom. Imeli so že lepe
uspehe, a prehitela jih je svetovna vojna,
ki je ustavila vse sokolska delovanje.
Boljševiška vlada je zatrla zadnje ostanke
sokolskih društev na Ruskem. Uverjeni
smo pa, da pride kmalu doba obnovitve
in živahnega razvoja Sokolstva na Rus-
kem. Ruski dijaki in ostali Rusi, ki žive
v slovanskih osvobojenih državah, se
udeležujejo marljivo sokolske telovadbe
in spoznavajo naše demokratske uredbe,
da postanejo po vrnitvi v svojo veliko
domovino sokolski vodniki.
38
narodna in univerzitetna
knjiunica
00000465997
00000465997
IIIIII1IIIIIIIIIIIIIII
Sokolska župa Maribor
t. Zbor! I. 1922....... 1-— Din
2.	Dnevnik mladega človeka
1922...........1.50 „
3.	Sokolski Vestnik. I. 1921. 5—
4.	Sokolski Vestnik. II. 1922. 9.—
5.	T. G. Masaryk 1922. . . 1*50
6.	Zbor! II. 1923. ...	2-—
7.	Češkoslovaško Sokolstvo.
1862—1922. .	9-_
...... »
8.	Sokolski katekizem. 1923. 2.50
je izdala: