C.C. Postale. - Esce ognt mercoledi e sabato. -18 novembre 1925. Posann-rna Stevilkß 25 stotink. Izhala: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo leto 15 L. « pol leta 8 L. « četrt leta 4 I. Za inozemstvo celo leto 35 L. Na naročlla brez dv- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Poldc Kemperle. ffltöfaßMLI st. 92 V Gorici, v sredo 18. novetnbra 1925, utovm. Nvirankirana pisnia ä:; m spri'lvmajo. Qglas-. se računalo po dogo- voru in se plačalo v r* prej. List izdala kon sorcil +GORIŠKE STRAŽL ¦ Tisk Zadruine tiskarn, v Oorici, Riva Piazzm ta št. 18. V pray a in urcdniitvo ulica Mameli Stcv. f>. — (prej Scuole). — ¦ ^Pereče vprašanje. Danes se hočemo dotukniti vprm šanja, o katerem v naši javnosti ni bilo skoro še niti govora, ki pa marsikaierega našega pridnega ml a* deniČH in marsikaierega skrbnega očeta teži in tlači kot mova. Vpra; šanje se tiče naše učeče se mladine, našega zorečcga razumništva. Naše Ijiidstvo jc hiJo vedno uka; željno. $e v čusih, ho je bila sola nekaka predprnvicn plemstva in bogategu meščansiva, naj demo mnogo priprosiih kmečkih fantov , po iakrntnih šol:;h in marsikaferi izmed njih si je s svojo nadarjeno; stjo in pvidnostjo priboril svetovni sloves. Ko smo prišli do svojih lastnih sol, so se isle množile in si- rile, da smo imeli na, vseh poljih svoj izobraženi n&reiščaj in smo lahko povsod fckmovali s svojimi kuliurnimi sosedi lev vsako mesio \ lahko zusedli s svejim človckom. j Spnmnimo se samo, kako je hru- melo in vulovilo na iisočc sloven* skega dijašlvu v predvojnih letih po goriških ulicah, pu iniamo j:;sno sliko o pesircsii in bogatosti naše predvojne sole. In vsa fist a sfevi'na mludež je vedro gledala v svetlo bodočnosi. Bilo ni nikukih znprek, ki bi ji zastavljale pot do ci!jč<. Knko je pa dancs? Imamo lepo stevilo visokošolcev, od katerih nekatevi dokončujejo .T.VÜ./V ŠLtuijv V iriOZtiiit&ivii, usLtii't posečajo italijanska vseučilišču. Imumo iudi precejšnje šie\>:lo srcd* nje-šolskega dijašiva, ki tu v Go? rici od leta do leta narašču. In kakšna bodočnost se obeta tej twši mladini? Ali ne bostu zustonj trud in nupor, ki ju mora prenesti ükademik, ko se pripravlju zu nv/.- nc i/.pite? AH ne bossa znrnan bo; jazen in bridkost mladega srednje? šolčka, ko stisne prvikrat pod paz? duho učene, dragc knjige? Ali nc bodo brezplodni froski in žrive, ki jih je treba doprinesti za študenta. se vprašuje oče, ko šteje težkc novce ?a: sianovunje in knjige? To so vprašanja, 1o so moreče skrbi, ki nas lurejo. Jn onravičeno! Kakor sioje y.edaj razmere, ne move naš človek po končunih viso* kosolskih študijuh računati na dr- žavno službo. Le predobro vemo in mncpi tudi čutijo, knko je bilo ve? liko shvenskih uradnikov odslov; ijcnih iz državnn službe samo zato her so bili Stovend. Od takrat se pa ni položcij prv.v nič zboljšal, mos gočc se > je dunes nnčeli, vzeli v resen pve? Ires. Preüleduti in prešteti morumo vrsie našega visoko* in srednješoh skegu dijašlva in določiti smernice, po katerih naj se v bodočc vrši šo* hinje naše mladine. Preudariti in ruzmotriti moramo točno, kukšne sole naj obiskujejo naši otroci, da bodo prišli do kruha in ne bodo žrtve in trud zuman. Staršem, ki večkrnt ne vedo kako in kaj, bomo Sli potem lahko y. resnim nasvetom na roko in mladini, naši bodočno; sti, bomo ustvurili možnost dela in ustvarjanja. Kaj se godi po svefu? V Ju^oslaviji še vedno niso naj= i vcčje stranke Srbov, Hrvatov in ! Slovencev izpeljale uiedinjenja. Narod, ki želi popolne bratske slo« ge, da učvrsti svojo bo^ato clržavo, je razcepljen. Mesto sporazuma vseh treh bratov, se ie pojavila bolj politična pogodba med srbsko radikalno in hrvaško stranko go spoda Kadiea. Niso pa vpoštevani Slovenci z nobeno svojih strank, ee izvzamemo, da sedi med vladni? mi poslanci Slovenec Ivan Pucelj, ki se od dne do dne pretvarja. Toda upanje je še vedno veliko. Vladne stranke trdijo, da ure vsa njih politika in borba za tern, da se ustvari resnieni sporazum. Ne moremo tajiti, da je z zvezo radi* eevcev in radikalov storien velik korak na poti sporazuma. Toda vo* dilni politiki so bodisi iz strankar* skih koristi ali vsled čcsa druge^a ostali le na pol poti. Še radičeva stranka ie morala sleherni dan se boriti v Bel^radu, da jc prišlo do zveze med niimi in Pašieem. Sivi ju,i*oslovanski mini« strski predsednik je zvit in prcmc* ten politik; šelc, ko ie videl, da ne more Stefan Radio vee škoditi rj-- dikalnim postojankam, se je omceil. M(;d tern so pa tudi drugc stranke prav pridno na delu za svoi obstoj in moč. Med ljudstvo! ; 20. oktohra je bila otvorjena pr? ! va seja narodne skupščine v Beo* ] i>niüu. Važnejše posle v niej so si j razdelili radieevci in radikali. Opo? i zieija je bila potisnjena v stran. Tudi ni prišlo pred skupšeino nie ¦ važnejših zakonskih viaertov. Le ! invalidni zakon, kjcr je sijajno branil pravice teh bednikov nckda* nji ^oriški kultunii delavec posla? nee France Kremzar, je bil sprejet. Zato so imeli voditelji s^lavnih parlamentarnih skupin dovolj easa, da so žli med ljudstvo. Samostojno demokratski tjlavar Svetozar Pribi? «jevič je hodil po shodih po vseh svojih volivnih okrožjih. Ravnota- ko je voditelj slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec šel med svoje volivce in k bratom Hrvatom. Konc'em oktobra je sei na politi* čno potovanje po Dalmaciji in po Hrvatski. Po do^ovoru s hrvatsko ljudsko (rueko) stranko so se vr* šili velikanski shodi po vseh vecjih dalmatinskih krajih. Vodia ljudske stranke, k? hoče priklicati v zivljc? nje nesebičen in nestrankarski spo? razum vseh treh narodov, je bil novsod z navdušcnicm sprejet. Vodja hrvatske liudske stranke Stiepan BariO, ki je povsod sprem= Ijal Jrja Korošca, je raz<.{alil sebi« čno politiko Radičevo do aolecia. Iz Dalmacijc sta šla Ijudska votii* telja med Heree^ovce. Ta teden sta že imcla vee shodov, ki so privabili stotine priproste.ua ljudstva. , Tega velikega ljudskega gibanja, ki je kot val zajelo nekdanje radi? eevsko politieno pol.je, se je pre? strašil Radic sam. Zaeel ie prctiti Korošcu in njegovim sotrudnikom, da bo pa on prišel v Slovenijo in i:aeel pridobivati Slovenec za svojo politiko. Za v nedeljo je že bajc pripravljen Radieev shod v Ljub« Ijani. Poslanee Trnjar bo pa set Staierce snubit. \rse te grožnje pa bodo menda bolj malo izdale. Za enotno ljudsko stranko Jugoslavjje. dornen Korošeevcga politienega potovanja po hrvaških in dalma= tinskih krajih jc ogromen. Pred Radiecvim nastopom je imela pre? eejsnjo moe hrvatska pučka stran- ka, po duhu in dclu posestrima slo- venske ljudske stranke. Stefan Ra- dic pa je s svojimi blesteeimi gesli potegnil za seboj veeji del Hrva* tov. V tej borbi pa i)ueka stranka ni imela pravega orožja. Ni imela niti močnih gospodarskih, niti prosvet* nih, niti mladinskih organizacij. Zrasla jc nekako nad ljudstvom, v nekem idejnem svetu, ki ie bil pre* malo dostopen priprostemu selja* ku. Mamceih gesel kot jih je upo? rabljal Radic pa ni hotela in ni mo* *i\i metati med ljudi. Nieni prvaki so pokret pueke stranke usmerili skoro bi rekli zgolj v versko stran, niso pa uvideli kot Krek v Sloveniji potrebe po omenjenih organizaci* jah. Krščanska ljudska stranka mo* ra v političnih borbah imcti za svoj eil j, da prekvasi vsc javno življenje s krščanskim du horn. Nikakor pa ne, kot sc večkrat napaeno trdi, da ima krščanska ljudska stranka skr* beti le za versko življenje, za vse drugo pa naj ji ne bo nič mar. To nacelo je nekajkrat škodilo hrvat* ski pučki stranki. Ni pognala s svo* jimi načeli korenik v ljudstvu. Spor s slovensko ljudsko stranko ii je pa toliko škodil, da ni dobila od Kre* kovih učencev pobude in podpore. : Letös se je pa obrnilo na bolje. Za? j čela so vstajati širom Hrvaške no? \ va društva in organizacije. Imeli so : že vcč krasno uspelih mladinskih j dni. Če bo po tej poti nadaljevak i hrvaška ljudska stranka, bo z la? likoto tekmovala z Radičevo, ki ni zasidrana z organizacijami med ! liudstvom, ampak živi boli od ble? j stecih gesel. Tako okrepljena se morata združiti hrvatska in sloven? ska ljudska stranka v močno bor? beno čcto. Z njeriih praporov bo blcsteče odsevala prava ljudska de? mokracija in bratski sporazum. S Koroščcvim delom je položen že temelj za enotno ljudsko stranko Jugoslavije. Izpolnjeni upi. Odkar je Radic poslal v vlado svoje ljudi, je vedno dclal na to, da bi tudi on prišel v ministrsko palačo. Vedno in povsod ie pou* darjal, da ne bo sporazum popolen, če ne vstopi tudi on v vlado. Radi? kali so se ga sprva branili, češ, da mu skupščina ni še potrdila poslan? skih pravic. Nato je že prišla iz Beograda vest, da bodo Radieu da? li ministrstvo brez ministrske list? nice; nato jc zopet bilo slišati po Zagrebu, da bo Stefan Radic uka? zal svojemu n'ecaku, naj njernu i~>rc? pusti svoj ministrski stolcc. Med vsa ta ugibanja in Radičeve upc p.?.dc vest, dct je v čctrtek pros vet? ni minister Velja Vukičevič podal ostavko radi nekih brezpomembnih in malenkostnih sporov. Politicni krogi so trdili, da je ta ostavka iz? zvana po radičevcih, ki so hoteli, da postane njih vodja minister ali pa se spuntajo. To se je tudi izkazalo za resnič? no, ker že prihajajo glasovi iz ju? goslovanske prestoiice, da je bil da? vi Šteian Radič imenovan za pro-- svetnega ministra. Nekdanji republikanec in hud nasprotnik radikalov je torej po? stal minister v isti radikalni vladi. Upi so izpolnjeni... Med tern ko druge stranke sku? šajo pridobiv.' ' za svoia načela ljudske množice, se pogania Radič za časti. Ali pa je s tern sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev bližje rcšitvi, je še veliko prašanje. Pred kratkim smo obvestili naše bravcc, da je italijanska finančna komisija prišla z Ämerikanei na čisto. Domcnili so se, da bo Italija odplačala svoj dolg na tak naein, da nc bo trpelo škode italijansko gospodarstvo in da bo ameriški upnik prišel do posojene glavnice in njenih obresti. Koncem junija je priznal itali- janski poslanik v Washingtonu 2138.5 milijonov dolarjev italijan? skega dolga z obrestmi vred. Pri si? nančnih pogajanjih v Washingtonu so določil). da mora Ttaliia plačati 2407 milijonov dolarjev. Po dana- šnji valuti bi to izdalo nekako 60 milijard lir. Toda ta znesek bo Ita? lija odplačevala postopoma tekom 62 let. Prvih pet let plača Italija po 5 milijonov dolarjev; v naslednjih 10 lctih od 14 do 18 miliionov; v poznejših 10 letih 20 do 30 milijo? nov; v četrti dobi 31 do 38; v peti 43 do 50; v šestem desetletiu 56 do 67 in v zadnjem razdobiu od 1980. do leta 1987. bo plačala Italija po 56 do 62 milijonov dolariev. Dobra pogodba. Za italijansko državo je ta za- ključek precej dober. Znani italijanski narodni gospo* dar Luigi Einaudi pravi, da se mo? ra država te pogodbe veseliti. Če bi naložil danes 435 miliionov do>- larjev po 5% in vlekel obresti, bi to zneslo koncem 62 let ravno 2407 milijonov dolarjev. Torei, zaklju? čuje Einaudi, Italiji ni treba nič drugega kot deti na stran tiste bore milijone pa so plačane ameriške milijarde. Toda to še ni tako olaj? ševalna okoliščina, ker če hočeš denar nalagati, ga moraš že imeti. Bolj važno je to, da so se Ameri? kanci udali, naj plaeuje Italija svoj dolg polagoma skozi 62 let. Čc bi Amerika zahtevala od svoiih dol? žnikov, naj kar danes vse poplača* jo, bi se ti z dušo in telesom mo? rali prodati. Tekom 62 let pa se bo italijansko gospodarstvo že toli? kanj okrepilo, da bodo zmogli tiste obroke. Ravno s tern pa so rešenc italijanske finance, ki bi iim grozi? le težke ure, če bi Amerikanci ne popustili. Kaj bi bilo, če bi v Wa* shingtonu trdo zahtevali. da mora Italija takoj plačati vseh 2407 mili? jonov dolarjev, ee ne bi sc ji vra? čunavale ogromne obresti. Priznati je treba, da je italijansko finaneno odposlanstvo doseglo s tern uspeh. To se je takoj videlo tudi na de? narnih trgih, kjer je italiianski de* nar pridobil nckaj na vrcdnosti. Po sklenjencm dogovoru je si? nar.čni minister Volpi takoj noteg? nil iz žepa listnico in plačal nrvi Stran 2. »GORISKA STRA2A« obrok italijanskcga dolga v znesku petih milijonov dolarjev. Gospodarske posledice. Hvalo, ki jo pojejo listi italijan* skemu finančncmu odposlanstvu, je nekoliko preglasna. Vcndar Ita* lija bo zdaj svoj državni proračun z vcčjo gotovostjo izdelovala kot doslej, ko sploh ni vedcla, koliko glavnice in koliko obrcsti bo šlo za Amerikance. Lira, smo dciali že, je poskočila; italijansko gospodarstvo se bo okrcpilo. Vrhu vsega tega pa bo Italija lahko spct naicla v Amc* riki posojilo. To je že tudi storila za 100 milijonov lir. Uspeh v Ame* riki je italijansko vlado tudi opo* gumil, da se bo šla še z Angleži po* i botat, koliko hočejo imeti pa oni za svojih Italiji posojenih 553 mili* jonov angleških funtov. Pa tudi splošno pomeni ta ita* lijansko*ameriški finančni dogovor velik korak naprcj v gospodarskih odnošajih med Kvropo in Ameriko. Podlaga vsch političnih dogodlja* jev je pa ravno urejeno gospodar* sko življenje. Ko se bodo izgladili vsi gospodarski spori med cvrop* skimi državami bo tudi marsikaka politična napctost pornvnana. Zato pozdravljamo vse mirnc gospodar* ske dogovore z odkritim vescljem. DNEVNE VE5TI. »Goriška Pratika« za leto 1926 je, kot smo že poročali, izšla in je na prodaj v tobakarnah in drugih razprodajalnah časopisov itd. v me* stu in na deželi. Razprodajalci z dežele naj »Pratiko« naročijo kar pri Knjigarni K. T. D. Gorica, kjer dobijo primeren popust. Kdor želi naročiti naj ne mudi! Novi kardinali. Dne 14. decembra bo papež Pij XI. povzdignil v lajnem konzisto* riju 4 prelate v kardinale. Ti so: Bonaventura Ceretti, papežev po* slanik na Francoskem, Henrik Ga* spari, papežev poslanik v Braziliji, O'Donell, nadškof v Armaghu in Alexander Verde, tajnik kongre* gacije za svete obrede. 17. decem* bra pa bodeta iste časti prejela nadškofa v Sevilji in Granadi na Španskem. Cerkvenim oskrbnistvom! Načelstvo »Zadruge cerkva« je pooblastilo č. g. Angelja Cargo v Sovodnjah, da uredi denarne za* deve zadruge, torej tudi izterja ti* ste zneske, ki so jih posamezne članice zadrugi dolžne. Vsak naj se obrne do njega v stvareh zadruge. »Tekma« v Mirnu. Dramatični odsek »Slov. izobra* ževalnega društva« v Mirnu vpri* zori v nedcljo dne 22. t. m. Funtko* vo dramo tridejanko: »Tekma«. Prireditev se bo vršila v dvorani g. Marmolje; začetek točno ob 3Mj popoldne. Kakor vedno upamo tudi sedaj na mnogoštevilen obisk do* mačinov in sosedov. Pridite, ne bo vam žal! Znano, globoko zamišlje* no delo bo vam nudilo mnogo du* šcvnega vžitka. Vesela vest s Korotana. Uradno porocilo iz Celovca pra* vi, da je koroški deželni zbor raz* pravljal v četrtek o nujnem pred* logu poslanca Zeinitzerja. Poslanec zahteva, naj se sestavita za pro* učitev pritožb slovenske narodne manjšine na koroskem dve komi* siji. Ena naj se bavi s pritožbami glede pravnih razmer, druga pa ra* di šolstva. Predlog je bil soglasno sprejet. V komisijo so poslali tudi oba slovenska poslanca dr.ja Petka in župnika Poljanca. Na Koroskem so Slovenci silno trpeli pod nemškim pritiskom. Gornja vest pa kaže, da se je zbu* dil pri vodilnih možeh cut pošte* nja in pravičnosti. Koroskim Slo* vencem se bo morda jarem zrah* Ijall Vladna prepoved. Uradna vest iz Jugoslavije pravi, da je vlada prepovedala vsc spo* minske slavnosti ob obletnici rapal* ske pogodbe. Volitev dveh podpredsednikov poslanske zbornice. Danes 18. t. m. prične poslanska zbornica zopet s svojim zaseda* njem. Ker sta prejšnja podpred* sednika ljudovec Di Rodinö in zna* ni Giunta odstopila, se bo najprvo lzpopolnilo predsedstvo. Kakor po* ročajo fašistovski listi bo Giunta zopet izvoljen, na mesto Di Rodi* no pride pa fašistovski prvak Acerbo. Zveza narodov. 7. decembra se bodo spct price* la posvetovanja Zveze narodov. V prvi vrsti bodo govorili o rešitvi Avstrije pred gospodarskim polo* mom. Holandski protestantje proti Vatikanu. Na Holandskem, kjer so protc* stantje v premoči, je zaeela gonja proti Vatikanu. V poslanski zbor* nici so že sprejeli načrt, da se od* pravi holandski poslanik pri sv. stolici. Toda druga zbornica naj* brže tega ne bo sprejcla, kcr se ka* toliški živelj vedno bolj uveljavlja. Tudi papežev poslanik bo ostal še naprej na svoj em mestu. »Popolo« — prenehal! Glavno glasilo italijanskc ljudske stänke »Popolo« je v soboto prene* hal izhajati. V zadnji številki iz* javlja, da bo list začasno prenehal izhajati, ker je nastal tak položaj, da so oblastva list vsak dan plenila. Glavni fašistovski tajnik, ki je za* hteval, naj sc »Popolo« ustavi, ima zdaj delo olajšano. Spraviti sc mo* ra še na Amendolov »Mondo« in milanski »Corriere della Sera«. »Prvi« minister. V soboto so se zbrali ministri na posvet. Na zboru so odobrili nov zakonski načrt, ki govori o »pr* vem« ministru. To je ministrski predsednik. Po tern načrtu je ta od* govoren le kralju in le kralj ga mo* re odstaviti. Vsi drugi ministri so od njega odvisni. Če noče »prvi« minister, se ne more noben načrt predložiti senatu ali poslancem. Oe se kdo spozabi nad osebo »prvega« ministra, sc kaznujc z dosmrtnim zaporom. Kdor bi ga pa le oprav* ljal, bo sedel 30 meseeev in plačal globo. »Prvi« minister je zdaj Mussolini. Proti podmornikom. Angleški admiralski urad poro* ča, da jc izginil podmornik »M. 1«. Nedaleč od obalc se je spustil v globine, a se ni več dvignil. 60 mož posadke je pokopanih v mrzlem grobu. Vsled te nesrece jc predsed* nik najvcčje londonske paroplov* ne družbe objavil v listih proglas na ljudstvo in vlado, naj sc že en* krat podmornice odpravijo, ker so barbarsko orožje v vojni in ni člo* veško življenje na njih nikdar do* volj varno. Bo kaj izdal ta klic? Dvomimo! Zarota. Iz Barcelonc pišejo, da so tarn odkrili zaroto proti španskemu sa* modržcu Primo dc Riveri. Več po* slancev, generalov in uglednih po* litikov jc sklcnilo, da bodo rešili Spanijo diktatorskega jarma. Pra* vijo, da ima general Primo de Ri* vera tako dobro policijo, ki je vse prej izvohala. Zdaj zarotnike za* pirajo kar na debelo. To zaroto so skovale framasonske lože. Zgrabili so že voditelja framasonov gene* rala Octoaro. Zasačen tat. V zadnjem času so iz več pisaren izginili pisalni stroji. Iz občinskih uradov v Vrtojbi, Sovodnjah, Mo* ši in tržiškega fašistovskcga urada se je posrečilo na skrivnosten na* čin odnesti dragocene stroje. O ta* tovih ni bilo ne duha ne sluha. Pred I dnevi pa je prišel k g. Malena, ki ima v Gorici v ulici Garibaldi za* stopstvo in trgovino pisalnih stro* jev »Continental« ncki gospod, ki mu je ponudil dva stroja v nakup. G. Malena je bil pripravljen skle* niti kupčijo in neznanec jc odšel, rekoč, da se vrne s stroicma. Ker se je pa trgovcu zdela vsa zadeva nekoliko sumljiva, je sporočil stvar policiji. Tej se jc posrečilo zajeti nevarnega uzmoviča ravno ko je peljal oba stroja v trgovino Male* na. Stroja sta bila spoznana zu ona, ki sta bila vkradena v občinskih uradih v Sovodnjah in Moši. Pošte* njtikovič se imenuje Viktor Cle* mente iz Turjaka. Je zadržan. Preiskovalni sodnik proti zarot* ni.ški družbi na Mussolinija je u* radno določil za Zanibonijevcga zagovornika senatorja Scialojo. Ta sc je pa branil prevzeti zagovorni* štvo, češ, da ga zadržujcjo njegovi posli v inozemstvu. Kralj i prihajajo. Iz Bolgarijc se čujc, da ic krvavi profesor (>ankov končal svojc mi* nistrovanje. V državi pričakujcjo novih dogodkov. Širijo se vesti, da se bo spct vrnil na bolgarski pre* stol odstavljcni car Ferdinand Ko* burški. Tudi na Madžarsko sc bodo menda vrnili Habsburžani. Spoštu* jejo jih še vedno zelo. Pred krat* kim so obsodili v Budimpešti ne* kega častnika, ker je žaliivo govo* ril o bivšem ccsarju Karlu. Sodniki so ga obsodili na globo poldrugega miljona madžarskih kron, ker je »razžalil njcgovo veličanstvo«. V »carstvu nebeškega sina«. Na Kitajskem menda sploh ne bo mini. Državljanska vojna divja še vedno z vso krutostjo. Maršal Cang*Tso*Lin, gospodar Mukdcna, se jc že približal Pekingu. Krščan* ski general F"eng*Hu*Siang se je moral umakniti. Mestne novice. Sejem sv. Andreia. Še malo časa nas loči od običaj* nega vsakoletnega Andrejevega sejma na Travniku. Trgovska*obrt* na zveza bo tudi letos poskrbela za pripravne in obenem okusne stojnicc in kolibc. Trgovci, ki žele gledc tega kakih pojasnil, naj se obrnejo na omenjeno zvezo na Corso Vitt. Em. Ill, 10/1. * Smrtna kosu. V moški dobi 67 let je dne 12. t. m. v Gorici premi* nul g. Jakob Meth'escek, očc od* vetnika dr.ja Petra Medveščcka. Blagopokojnik je bil izredno mar* ljiv in skrben oče svoji ljubljeni družini, ki jo je vzgojil v zdravih krščanskih načelih in jo privcdel do visokega ugleda. Priprost in skromen je bil v zunanjosti, a pod navidezno trdo skorjo je plamtelo izredno blagočuteče sree, ki je tvo* rilo bogato zakladnico najlepših vrlin. Kako ga je čislalo občinstvo, je pokazal nele eel gaj zclcnja in žlahtnih cvetlic, ampak tudi njegov nadvse veličasten v soboto se vrše* či pogreb. Težko preizkušenim ostalim iskreno sožalje, njemu pa večni pokoj v domači zcmlji, ki jo je ljubil z vscm žarom svoje duše! Sleparski mešetar. V vinski zalogi bratov Abuja v Gorici se je predstavil dne 10. 11. t. 1. mož, govoreč istrsko hrvaško narečje in je ponudil trgoveem okrog 800 litrov črnega vina po 4 lire. — Pojasnil je čisto mirno, da je vino iz bližnjih gričev mestne okolice, last kmeta, ki mu dolguje večjo svoto denarja, kot je to po* nudeno blago vredno. — Trgovca sta ponudbo kratkomalo odbila. — Drugega dne se neznanec zopet po* javi pri goriomenjenih bratih. Vsi* ljivega moža se nista mogla druga* če odkrižati, kot da sta obljubila, da kupita vino po 2 L. — Kazal je kot da ni nič prida s to kupčijo, a še vendar je dejal: »da dobim vsaj en del denarja od mojega dolžni* ka,« in odšel je. Posestnik Rafael Ferfolja iz Voj* ščice štev. 35 je že en dan prej ho* dil po mestu od krčme do krčme in ponujal dobro kraško kapljico. Že obupal je skoro; a glej: kar ncna* doma stopi predenj neznani Istran in se predstavi za mestnega trgov* ca. Po kratkem razgovoru je bila med njima sklenjena kupčija: Fer* folja proda vino po 4 L, namišlje* ni trgovec pokuša vino na mestu v Vojščici, kjer vzame tudi vzorec in naslednjo sredo mora biti vino že pred goriško pošto. V sredo ob določeni uri je stal pred ]>o.štnim poslopjem voz z vi* nom; ob njem že stoji neznanec, ki sc opravicuje pri Ferfolji, češ da se je skre.ual s svojim družabnikom radi prcvisoke cene, vsled Cesar je bil prisiljen prodati vino bratoma Abuja in ga zato povabi, naj pclje vino pred njuno klet. — Tudi do* bro! Prcveč je zaupal nesrečni kmet neznancu. Po končancm prctakanju čaka l:erfolja zunaj pri vozu, zviti ne* znanec pa potegne v pisarni svoto L 1658 za prodano vino po dome* njeni ceni. Ne da bi potrdil prejem, se izmuzne z nekim izgovorom in se poda s Ferfoljo v gostilno pri »kočijažih« v Gledališki ulici, kjer naj bi napravila obračun. Pa tudi tu se nestrpno opraviči, da gre na po* što in da se takoj povrne. — A ni i1,a bilo več. Dolgo je čakal Ferfolja pri po* liču vina, dokler ga potrpežljivost ni minila. Išče v gostilni, na pošti, vse zastonj. 5ele v Abujevi kleti se mu razreši zagonetka, ko zve, da je slepar prodal vino po 2 L in da je ves denar odnesel v neznane kraje. Zadevo ima v rokah goriška kve* stura. Našim ljudem pa svetujemo: Boditc previdni z neznanimi tr* govci! Velerodni gospod senator Juri Bombig komisar goriške občine. V zadnji številki »Goriške Sira* že« sem bral, da Ste se Vi nasproii poshmcu dr.ju E. Besednjaku izja? vili zopcr io, du bi slovenski otro; ci, ki obiskujejo ljudske sole v Go* rici, imcli pruvico do pur ledenskih ur slovenskegii pouka. Dovolitc mi, gosnod senator, du Vas o tej priliki spomnim na dogo? dek iz letu 1922. Nekegu popoldne Ste me našli v čakalnici Južne že* leznice v Gorici in Ste me vprasali. knj prav za prav Slovenci želimo i>lede na ljudske sole v Gorici. Od- govoril sem Vam na kratko: »Po? polno slovensko ljudsko solo z ob- veznimi dodatnimi urami v Has lijanskem jeziku. Vsaka druga re; šitev je krivična in v nasprotju s krščanskimi načeli o enakopravno? sti narodov, ki zive v isti državi.« Vi Ste tedaj odßovorili: »Bodite vendar zadovoljni z laško šolo. Vasi otroci pa bodo imeli 2 ali 4 ure tedenskega pouka v materinem jeziku in bodo tako popolnoma ob? vladali svoj jezik. To ni nikakor krivično; krivično bi bilo, ko bi Vam odrekali dodatne ure v mate- rinem jeziku.« Gospod senator! Pretekla so ko? maj tri leta in Vi ste svoje načelo o pravičnosti in krivičnosti popoU noma prevrgli. Kako naj si to spre> membo tolmačim? Ali se je pri Vas uresničil rek »Honores mutant mo; res«, ali pa Ste zavrgli temeljno načelo krščanstva in Ste popolno? ma zabredli v paganski nacionalu zem. Ni moja naloga, da bi od Vas tirjal javnega odgovora, ki ga itak nikdar ne bi dali; dovolil pa sem si opuzoriti Vas na gorenji dogodek, ki pn'cti, da s Svojim sedanjim zaz nik an j em bornih dodatnih sloven; skih ur ne naslopate z našo manj; šino niti mosko niti kavalirsko. Z najodličnejšim spoštovanjem Šček Virgilij, bivši drž. poslanec »OORIŠKA STRATA« Stran 3. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Med osebami, pri katerih je bila izvedcna hišna preiskava v soboto dnc 7. novembra, je bil naveden v našem listu med drugimi tudi g. Čičigoj Anton. Imenovani sc jc zglasil z uredništvu tcr jc izjavil, da pri njem ni bilo nikoli nobene hišne preiskave. Orožniki so sicer pri njemu bili, a so lc mimogrede vprašali po Jugu Stcfanu. Kamnje. (Tatovi.) Tatinska zalega kaj rada obisku* jc naše župnišče. V noči od pon* dcljka na torek so tatovi spet udrli v župniščc. Prisli so pa le pit vino in mlcko. V sobi nad začasno ka* pelo so vse prevrgli. Pri sosednji gostilni so drugo jutro našli vsa vrata odprta, čeprav so jih prejšnji večer z zapahi zaprli. Zdi se, da so se zlikovci prejšnji večcr tarn skri* li. To je že tretji vlom v župniščc v kratkem času. pjikrat so si tatovi upali kar ob bclcm dnevu med po* poldansko službo božjo, a so jih k sreči pregnali. Kozana. V »Goriški Straži« od 7. t. m. je bil priobeen dopis, v katerem se govori o tatvinah v našem okraju in poroea, da so tatu izsledili v ne* ki hiši med Biljano in Dobrovem. Dopisnik tudi pravi, da so našli pri domncvanem tatu mnogo pokra* dcncga blaga tcr polno klet gala? mov in pršutov. Osumljcni se je zglasil v našem uredništvu in nam o zadevi dal točna pojasnila. Imel je res hišno prciskavo in so mu od* ncsli nekaj blaga, katerega so mu pa /e deloma vrnili, o ostalem pa tudi lahko s prieami dokažc, kje ga je kupil. O pršutih in šalamih pa ni bilo nc duha in sluha in tudi nobe* nega kolesa niso pri njem našli. Jemljemo te izjavc radi na znanje in jih priobeujcmo, ker nočemo de* lati nikomur krivice. Črniče. Dne 9. t. m. se je vršila pri po* sestniku Ivanu Podgorniku iz Črnič hišna številka 117. javna dražba. Kakor smo doznali, se je ista vršila vsled nekc pomote, katere ni za* krivil imenovani. Škoclo, ki jo je pri tern utrpel, jc že dobil povrnjeno. Da ne bo nepotrebnih govoric po okolici izjavljamo to resnici na ljubo. Podmelec. (Iz potne torbe.) Dne 8. t. m. je bilo zelo slabo vreme. Ves blaten in zamazan sem priromal v prijazno vas. Moja sla* ba volja se je pa takoj razpršila, ko scm čul, da ima tukajšnja »Kmctska Čitalnica« javno prire* ditcv. Uverjen sem bil, da bom vžil par lepih, zabavnih uric. Po italic janski toeki je nastopil pevski zbor in podal prav dobro: »Oj, poglejte ptičke^. Pevcem se je poznalo, da so dobro izvežbani in da niso prvič na odru. Pogrešal sem pa med pev* ci mlajših moči. Kje tiei vzrok, da sodelujejo pri petju večinoma sa* mo starejši? Tcmu je treba vseka* kor odpomoei! Po petju so proiz* vajali znano igro »Navadcn člo* vek«. Igra ni lahka in mora biti, če hoee imeti uspeh, prav dobro in točno podana. In igrana je bila res izborno in z ljubeznijo. Ker vem, da bi mi g. urednik ne dovolil, da hi se razplctel v kritiko, ker bi mu vzel preveč prostora, naj samo kratko povem, da so vsi igralci in igralkc neprieakovano dobro rešili svoje vloge. Bil sem očaran. Edino, kar je igro prcccj kvarilo, so bile slabe maske. Dobro maskiranje jc za povoljni uspeh vsake igre nujno potrebno. Človck bi mislil, da tako igro in take igralce poseti obein* stvo iz vsch soscdnih vasi, toda v tern oziru je bilo žalostno, narav* nost sramotno; igrali so skoraj pra* zni dvorani. Bilo je res slabo vre* me in ni bilo pričakovati navala, kot ga igra zasluži, a vendar tako pa le ne gre, da bi vsak dež oplašil člane okoliških društev, ki vedo kaj bi mislili in čutili ako bi se jim to povračalo. Ker ne poznam podmel* ških razmer, ne morem reči, kako da scm celo domačinov videl zelo malo. Čitalničarji kljub tej neprili* ki pogumno naprcj! V izobrazbi in samozavesti, katero gojite in ima* te, je naša bodočnost. Popofnik. Dornberg. (»Mlinur in njegova hči«.) Nedeljska prircditev prosvetne* ga društva »Citalnice« nas je vno* vie prepričala, da ima društvo spo* sobne igralce, ki so s svojo igro osvojili vsakega gledavca — in kot šc nikdar nam tudi tokrat ni bilo žal, da smo se odzvali društvene* mu vabilu. Opazovali smo tudi teh* nično stran vprizoritve. Deset sprememb, skorö vsaka slika dru* gačna in vedno sta oder kakor tudi razsvctljava odgovarjala nemalim zahtevam igre. Prav lepe so bile slike »med grobovi« in »na vrtu«. Pretresljivo nas je pa ganila zadnja slika — smrt Marice; odigrana je bila dovršeno! To igro smo videli pri »Oitalnici« /c pred tremi leti in ugotovili sedaj, kaj premore dobra volja. Igralci, dobro napredujete! Vstrajajte! Ne bilo bi prav, ako bi ne omenili šc »Sirote«. Lep prizor* ček, dobro insceniran in izvršen. Z'd\ nam ni bilo, da smo kljub poz* ni uri še pet minut posedeli. Javno pa moram ožigosati, kar scm že večkrat opazil, — nerazumevanje gostilnicarke, ko podpira balinca* nje ob vhodu v dvorano; to moti obiskovalce in predstavo, zato naj se to prepreči! Dvorana je bila pol* na, a starejših mož sem vse prema* lo opazil! Udeležencc. Črni vrh nad Idrijo. Pred dnevi je umrl otrok nekega železničarja * domačina, ki je slu* žil v Trstu. Ob zadnjem premcščc* vanju naših železničarjev tudi nje* mu ni bilo prizanešeno in je bil prestavljen v Bologno. V Bologni ni mogel dobiti stanovanja, zato je bila družina prisiljena, da se loči od družinskega očeta in se naseli v drugem kraju, kar jc scveda zdru* zeno s stroški, ker je treba voditi dvojno gospodinjstvo. Razume se, da so to velikanske žrtve in se mo* ra tak revež boriti z vsemi silami za obstanek. A tega nie ne upošte* va g. dr. Rosato iz Idrije. Ko je imenovanemu železničarju umrl otrok, je prišel konstatirat smrt. To je v redu in v skladu z zakoni. To pa ni v redu in najbrže tudi ne v skladu z obstoječimi zakoni in jc znamcnje skrajno nesocialnega mišljenja, če g. zdravnik zahteva L 50 za konstacijo smrti in si poleg tega naroeil na stroške stranke še luksus avtomobil, za katerega je treba zopet štcti svojih L 85. AH misli g. doktor, da imajo ubogi že* lezničarji tako sijajne place kakor on, da bi mogli v bednem social* nem položaju utrpeti take stroške samo za konstatacijo smrti? Gornja Kanomlja. Že dolgo časa se nismo oglasili v nobencm časopisu in tudi v. naši priljubljeni »Goriški Straži« ne. Mogoče bo kdo mislil, da smo spa* li, toda nismo spali, temveč samo bolj na tihem delali. S pomočjo prosvetnega društva v Sp. idriji smo si ustanovili prosvetno društ* vo, ki se zelo živahno giblje in kaže že lepe uspeh© na izobraževalnem polju. Zlasti gresta nam z lepim vzgledom naprcj predsednik in taj* nik. Pa tudi ostali člani so se opri* jeli z vso vnemo društva in zlasti pridno čitajo društvcne knjigc. La* libog, da nas je še malo, pa trdno smo uverjeni, da bo ljudstvo po* časi uvidelo, da je to prava pot, po kateri naj hodi mladina, če si ho* čemo ustvariti res boljšo bodoč* nost. Starsi zavcdajte se, da bo izo* bražena in plemenita mladina v po* nos vam in okraju ter bo tudi nje* na prihodnost svetlejša kot je se* danjost. Iz Bovca. Dobro informirani dopisnikar »Edinosti« je vabljen prvo nede* ljo v decembru na prireditev, ki jo prircdi naraščaj bovški. Ker bodo igrali sami novinci, nimamo vaj sa* mo dvakrat na teden pač pa skoro vsak večer. Torej je »Čolnič« po* polnoma nedolžen in se ne laže svojim čitateljem, kakor se zdi go* spodu. Gorjansko. Dne 4. novembra je praznoval naš č. g. kurat svoj imendan. Kot ustunovitclju mu je tukajšnje pro* svetno društvo priredilo prisrčen slavnostni predvečer. V društve* nem krogu so zapeli svojemu pevo* vodju društveni pevci, nakar je sledila primerna deklamacija. Nato ga je v prisrenih besedah pozdra* vil društvcni predsednik in mu po* dal častno diplomo. Kakšno nav* dušenje je vzkipelo iz mladih sre članov in članic, ko se jc č. g. ku? rat ginjen zahvalil in želel društvu, da bi vstrajalo kot dosedaj. V mi* nulem poletju ustanovljeno društ* vo prav živahno deluje; mladina se vedno v veejem štcvilu zbira iz tu* kajšnje in sosednih vasi. Kljub raz* nim neprilikam, ki jih je povsod dovolj, upamo, da bo naše delo vstrajno in uspešno. Ustanovitelju društva č. g. kuratu pa kličemo: Bog ga ohrani še na mnoga leta v naši sredi! — Prosvetno drušfvo v Gorjimskem. Vreme. (Mo/.je in fantje mi romanju.) 2,0, od nekdaj je prijazna vre? menska dolina, ki se po pravici imenuje »paradiž Krasa«, privab? ljala vcrnike od blizu in dalcč k starodavni romarski cerkvi, posve* čeni Materi Božji Vnebovzetja. Lepa cerkev stoji na nizkem gričku ob vodi »Reki«, nekoliko proč od zunanjega šuma in hrupa. Dne 9. nov. t. 1. so semkaj pohiteli naši možjc in fantje. Kljub skrajno ne* ugodnemu vremenu jih je priro* malo okrog 700, ki so skupno z možmi vremenske župnije maloda* ne napolnili prostorno cerkev. Ka* kor smo zvedcli, bi bila vdeležba romarjev vsaj še enkrat tako veli- ka, da jih ni vstavilo dežcvje. Ob* hajanih je bilo okrog 200. Pobož* nost, ki ji je prisostvovalo 8 du = hovnikov, se je vršila natančno P;> sporcdu, kakor je bil objavljen. L dr. J. M. Kržišnik, dekan v Trnor vem, g, Jan. Kalan, žiipnik v Kne* žaku in g. Fr. Kovačič, župnik Košani so v jedrnatih in izcrpnih govorih orisali vzor katoliškega moža in fanta v luči vere in ljubez* ni do Marije. Ognjevite besede so globoko segle v srea vdeležencev, ki so ves čas z napeto pozornostjo sledili izvajanjem. Med obojno sv. mašo ob 8. uri in 10. uri — ob 10. uri slovesna z asistenco, daroval jo je g. dekan dr. Kržišnik — so peli na koru tuji in domači pevci ter moški splošno po cerkvi. Bilo je pravo ljudsko petje. Romarska po* božnost se je končala z govorom, petimi litanijami in zahvalno pe* smijo ob 2. uri popoldne. Le pre? hitro je prišel čas ločitve. V naj* boljšem razpoloženju in z ve* sei j em v sreu so se romarji začeli vračati proti domu, nekateri celo 7 ur daleč. Zares, to je bil dan, ki ki ga je narcdil Gospod. Sprožila se je tudi miscl, da bi se tovrstno romanje priredilo vsako leto ali v Vremah ali kje drugje. Dekletom Mar. družbe, ki so za to slovesnost okusno okrasile cerkev z venci in cvetjem, Bog povrni! Iz Lokovca. V torek ob šestih zjutraj je stre* la vdarila tik hiše poscstnika Jo* žefa Šuligoja (Žagarča) in iibila dve kravi od katerih jc bila ena breja pet mesccev. Revež si je komaj za silo postavil hišo, katero je imel popolnoma porušeno vsled vojne. Sedaj ga je pa obiskala še elemen* tarna nesreea. Pri vsakem dežju razsaja pri nas nevihta s treskom. in nalivom, da se ljudje prav zares bojijo kaj bo. Letino smo imeli ne? znosno slabo. Edino sena je v obi* lici, a je slabo radi vednega dežja ob košnji. — Drugega pridelka ni, Pri nas je edini boljši pridelek krompir. Tega tudi izvozimo na trg vsako leto do 2000 kvintalov a lctos ga ne bomo imeli niti za last* no seme. Kje pa ga kupiti, ko ga ni tudi v sosednih vaseh. Prašiče mo* rajo kmetje že klati ,ker jih nima* jo s čim krmiti. Stanje je re» obupno. Nie čudnega če se fantje in možje izseljujejo v tujino. Dav- ki in doklade rasejo vsak dan. Kje pa jemati je vprašanje, če ni pri* delkov, ki bi jih lahko prodali in tako prišli do denarja. — Pred ted* nom dni se je prcsclil v svoje na novo zgrajeno hišo v bližini cer^ kve in tik sole g. nadučitelj And. Vendramin. Daj Bog, da bi dolgo ostal pri nas, ker je zelo dober in vesten učitelj ter ga imamo vsi radi. Valuta. Dne 17. novembra si dobil : la 100 franc, frankov 100— do 100.50 Lir za 100 belg. frankov 112.— do 114.— Lir la 100 švic. frankov 480. • do 485.— Lir za 100 češ.-slov. kron 73 80 do 74 30 Lir za 100 dinarjev 44 15 do 44.35 Lir za 1 sterling 120.90 do 121.20 Lir za I dolar 24 85 do 25.— Lir Novci po 20 frankov 94.- do 98.— Lir za 100 avst. kron 0.0345 do 0.0353 Lie Benccijske obveznice 68.75. Širite ,Goriško Stražoi Knjižeunost in umetnostl Koncert Ljubice Sfiligojeve. Goričani smo razmeroma le ma* lokrat tako srečni, da bi nam ne nudili domači koncerti le zborove* ga petja, ali kvečjemu še kaj dru* gega za priprosto sree. Prav radi tega moramo posebno toplo po* zdraviti sobotni program, s kate* rim je nastopila gdč. Sfiligojeva. Iz? .gleda, da postaja goriško občin* stvo dostopno tudi za resnejšo mu? ziko, če smemo tako sklepati iz do* brega poseta tega koncerta. Pevki*^ no izvajanje nas je zadovoljilo, pravtako tudi njen skrbno izšolan glas, vzorna tchnika, lahkota v po* dajanju glasu, dovršena prožnost v podajanju melodičnih linij in intimen način v izvajanju, s kate? rim so prišle vse pesmi do veljave. Spored je bil sestavljen srečno; Kogojeva »Otožnost« bi pa gotovo pridobila, čc bi bila postavljena na drugo, ali tretje mesto in ne na prvo. Izgovorjava se je zdela v splošnem pretemna, kar jc povzro* čilo in povzroča po mojem innc- nju premočno koncentriranje glasu in pa enostranska nemška sola ter mogoee tudi nemški jezik sam. Ta pogrešek je opaziti pri več pcvcih» ki delujejo v Sloveniji; slovcnski jezik jc pa le bolj svetel. — Kot pianistka se nam je predstavila v Gorici gdč. M. Vogelnik, ki si je pridobila občinstvo že kot sprem* ljevalka na klavirju, šc bolj pa, ko je nastopila samostojno. Kakor Sukovo »Hrepenenje«, tako je iz* vedla z velikim razumevanjem tudi Chopinove »Varijacije« in znala podati zlasti melodičen element v obeh skladbah na posebno dosto^ jen način. A. S. Umberto Urbanaz s Urbani: Scrittori Jugoslavs Predgovor napisal Prof. Pavle Popovič, rektor kr. beogradske uni^ verze. — Pod tern naslovom bo izšla knjiga v italijanskem jeziku, v kateri je zbral prof. Umberto Urbanaz * Urbani svoje študije in | predavanja znanih jugoslovanskih pisateljev. V tej knjigi so zastopa* ni Srbi: Branko Radičevič, Peter Petrovič*Njegoš, Milan Rakic, Jo* van Dučič, Svctislav Stefanovič^ Branislav Nušič in Borisav Stanko* vie. Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Od hrvatskih pisateljev so zasto- pani: Ivo Yojnovie, Mikn Bcgovic, Vladimir Nazor, Miroslav Krleža in Gjuro Vilovič. Knjiga vscbuje tudi ytudije slo* venskili pisatcljev: Ivana Cankarja, Ksaverija Meškota in Otona Zu* pančiča. Za italijansko javnost ic to prva publikacija tc vrste, ki ji ic glavni namen seznaniti Italiianc .z jui^o* slovanskimi pisatelji. — Naročila naj se pošiljajo na prof. U. U. Ur* bani*ja, v Postojni (Postumia Ita* lia). — Knji.Lja bo imcla približno 200 strani in bo vsebovala tudi sli- ke posamcznih pisatcljcv. — Ccna za Italijo: Lir 12.—, za Ju.qoslavijo (poštnine prosto) Din. 30.—. Socialni vestnik. Stanovanjska beda v starih časih. Pred nedavnim smo brali v »Straži« o važnem socjalncm vpra* sanju, ki tira v po^ubo širne plasti tudi slovenskega naroda. To je sta-< novanjska beda po nasib. mestib, ki sili dclavske in obrtniškc stano* vc, da v svojih stanowmjskib ka* sarnab pozabijo na vsa plemenita čustva. Toda ta socialna beda ni od da* nasnjih dni. 2e v prastarih časih je morila stanovanjska beda revne slojc in iill storila tudi nravno manj vrednc kot bo^atine. Stari zgodovinarji poročajo iz Rima, da so zidali in prizidavali celico k ce-= lici, da so nastalc tiste slovite ozke in zakrivljene rimske ulice, kjer je lahko požar v par minutah vpe* pelil vsc imetje revežev. To stavbe* no mešanico so šc hribovita tla povcčevala. Rimski satirik Martial zbada, da bi »lahko skozi svoje ok.no segel v desnico botru Noviu* su«, tako ozke in brez načrta so bile zidane stare rimske stavbe. Proletarski (tisti, ki nima drugega imetja razen otrok ~ proles) sloj je bival v takih stanovanjskih pro* ¦storih, da bi se moral globoko skloniti, ee bi hotel stopiti v spal* • nico. Sicer pa je vse /ivlienje vr* velo po ulicah in tr.^ih; sai ti reve>- 7Ä »so bili doma povsod in nikjer«, kot spet pise neki rimski satirik. Sredi tc.qa groznega uboštva so pa bili kupi bogastva. Med zcle* njem in razkošnimi vrtovi so bile pose jane diene vile iz kararskega marmorja, koder so prebivali ob? lastniki in miljonarji. Bogate Rim* ljanke so se nemalokrat kazale ob slovesnih državnih praznikih v bi? serib in dragocenem kameniu, ki bi stalo vee kot vse bajte eelega pro- letarskega predmestja. Te globoke socialne razlike so za* nctile socialne borbe, ki so dosegle svoj višek v uporih sužniev. Nižji sloji proletarcev so eakali odrese- iija. In zgodovina nam pripovedu? jc, da se jc krščanstvo najprcj za« sidralo med temi potrebnimi. V razkošne palace ni še imelo dosto- pa. Še v 2. stolctju, piše krščanski TWtclj Athenagoras, so pagani za* smehovali krščanske obeine, češ med njimi so le barbari, delavci in si are mamicc, kristjani lahko spr.e* obraeajo le sužnje, žene in otroke. Ravno to krščanstvo, ki ie najprej poiskalo po umazanih bajtah te revne in potrebne, je dokazalo ne- socialni rimski državi, da nima več mesta med narodi. Ponosni rimski imperij se je pogreznil ravno vsled velikih opisanih socialnih razlik, vslcd razlik med nizko proletarsko stanovanjsko kasarno in razkošno marmornato palačo. Isti propad vsieu enakih vzrokov grozi tudi današnji družbi. Name* sto, da bi zidali sportna igrišča, gledališča, rcprezentančne palace zidajmo raje prej stanovanjske his še. V stanovanjskih kasarnah, ]X)ds Btrešjih in kleteh ni mesta za dru* žinsko življenje, domovinsko lju- bezen in čut človečanstva! I istnica Kmetsko=delavske zveze in političnega društva »Edinosti« v Gorici. Kodrič Z., Grudišče: Tajništvo je že pravočasno odposlalo za Vas re^ kurz na pristojno mesto. 2. Bož. /., Cerkno — Straža: a) Tajništvo je vložilo na finaneno in* tendanco v Vidmu rekurz proti kazenskemu odloku; b) na pokra* jinsko daveno komisijo je vložilo rekurz proti previsokemu obdavčc* nju mlina. 3. Tuš. /., Cerknn ? Straža: Isto kot pri Bož. Jos. » 4. N. G., Cerkno: Za M. K. bo tajništvo osebno posredovalo pri prefekturi v Trstu. 5. P. /., Cerkno Hob.: Tajništvo bo v Vaši zadevi posredovalo. 6. A. K., Bovec: Vaše pismo smo prejeli in Vaši prošnji bomo ustrc* gli. I. Dr. /., Podbrdo: Pošljite tajni* štvu pismo, ki ste ga prejeli od iu nančne intendance; na to bo tajni* stvo napravilo prošnjo, da se Yarn pristojbina zniža. Plačilo gotove pristojbine za dotično napravo jc p;i predpisano po zakonu. 8. Pajn. /., Porezen 14: Ako pri* dete po drugein opravilu v Gorico, zglasite se v tajništvu. Pismene na? svete jc težko dali v tako zamota* ni zadevi. r 9. N. G., Prestranek: a) Glede Zig. bo tajništvo pismeno posredo* valo pri železniški direkciji v Tr* stu; nimamo pa mnogo upanja, da bo posredovanje uspešno; b) vpo? kojencu pritičcjo tu.di zastanki od 1. X. 1921. Če bi jih v kratkem ne prejel, obvestite nas; sporočite nam ob enem tudi številko inv. knjižice in ministrski odlok, s katerim mu je bila nriznana pokojnina. 10. A. H., Co/: Gledc Vaše pokoj* ninske prošnje bo tajništvo posre* dovalo. II. /. Š.: Sporočilo v »Gor. Stra? ži« se ni tikato Vas, marveč nekoga driigega, ki ima Vam podobno imc. 12. M. lg., Idriju pvi Buči št. 9: V Vaši zadevi bo tajništvo ponov^ no posredovalo. Posredovanje gle* de likvidaccije vojne odškodninc je zclo tcžavno in traja več časa, | predno se kaj doscže. ! 13. N. K. Zn.: \7ašo prošnjo bo-.= I mo izročili posl. Besednjaku. ! 14. Skupini K. D. Z. v ldriji: a) V zadcvi V. V. bo tajništvo posrc? dov.ilo pri direkciji; b) gledc svoj* cev Z. I. je tajništvo posredovalo pri zak,l'«dncm nadzorništvu \f Tr* stu. Listnica uredništva. A. M., Plužnu 10: Pošljite svoj konkordat in vse listinc tajništvu Kmečko * delavske zveze v Gorici, via Mameli 5, I., ki bo v yasi zadevi posredovalo. ZAHVAEA. Ob bridki izguM mojega predragega očeta ]akoba Medveščeka me veže dolžnost, da se zahvalim za vse nešteto mi izkazano sočutje in prijateljstvo ; posebno me veže dolžnost izreči prisrčno zahvalo g. dr. Bačarju. Zahvaljujem sc tudi vscm sorodnikom, prijateljem in znancem za tola- žilne obiske. poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti predragega. Gorica, 16. novembrti 1925. Dr. Peter Medvešček v svojern in svojeev inienu. ZAHVALA. Potrti v bridki žalosti se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam ob priliki prerane smrti naše ljubljene JELK^ ZAMAR na katerikoli način izkazali svoje soCustvovanje. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, pevskemu zboru iz Medane, dekletom in sorodnikom za cvetje in vence ter vsem domačinom in sosedom, ki so spremljali našo ljubljenko na njeni zadnji poti. Medana, lö. 11. 1925. Žalujoča družina CELESTIN ZAMAR Vsem ljubiteljem zimskega cvet= ja naznanjam, da imam v zalogi ho? landske čebule polnih in enostavnih hijacint in tulipanov. — Naro? čila izvršujem tudi po pošti. Just Ušaj, Gorica, ulica Favetti 6. Hlede Hilarij, priporoea svojo krojaško delavnico, Via S. Giovan* ni 2, Gorica. •— Sprcjcma vsa v to stroko spadajoča de3a. Ccne zmcr* ne, delo solidno. M zdravnih je dr. RflDO SFILIGO] Gorica, Travnik 5-1. Oskrbnistvo grofa Coronini v Šernpetru odda na prosti dražbi na lieu mesta v soboto dne 21. no* vembra ob 9. uri več parcel za sc* kanje akacije na hribu Sv. Marka. Murve in različno drugo sadno drevje visoko in nizko debelnato, lepo razraščeno ima na prodaj Uskrbništvo groia Coronini v Šem* petru pri Gorici. ZOBOZDRAVNIK Dr. L MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na TravÄ 5/11 od 9. do 12. in od 3. dO 5. V IDRJJI vsako prvo in tret jo so* boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). Tectd. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDB 32 - - (hišs. Centr. Poscrj.) VbIIHb ih\m čBškEga piatna iz znani: tovsrr^ Keoenclmrt I Raymonn, usaho- vrstno blago za poročence haHor tudi veiika iiWt snoskeqa in Imfam site. Blago soSidsioS Gene armursie^ FELBERBflUM & ROLICH GORICA CORSO VERDI 7 priporoea svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odejc ter vsake vrste plat- nenega blaga. PODRUŽNICA LjubljanshE hreditne hanhe v Gorici Coiso Veröi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 - Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva SHS Din. 10,000^.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Saiajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in iih obrestuje: na vložnc knjižicc po čistih 4% (davek placa banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostr.e papirje in srečke. PlaČa vedno priznario najvišje dnevne cene za cbveznice vojne odškodiiine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.