REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO POTRESI V LETU 1994 Ljubljana, 1995 POTRESI V LETU 1994 EARTHQUAKES IN 1994 POTRESI V SLOVENIJI LETA 1994 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1994 SVETOVNI POTRESI V LETU 1994 WORLD EARTHQUAKES IN 1994 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA GEOFIZIKO GEOPHYSICAL SURVEY OF SLOVENIA Ljubljana 1995 VSEBINA CONTENTS PREDGOVOR............................................................................................................................................... PREFACE..................................................................................................................................................... UVOD........................................................................................................................................................I INTRODUCTION......................................................................................................................................IV POTRESI V SLOVENIJI V LETU 1994..........................................................................................................1 DEJAVNOST POSAMEZNIH SEIZMOGENIH OBMOČJI..............................................................................1 EARTHQUAKES IN SLOVENIA...................................................................................................................1 PREGLED POMEMBNEJŠIH POTRESOV....................................................................................................3 SVETOVNI POTRESI V LETU 1994.......................................................................................................... 31 PREGLED REGISTRIRANIH POTRESOV IN UMETNO POVZROČENIH POJAVOV V LETU 1994 V SLOVENSKIH POTRESNIH OPAZOVALNICAH........................................................................................57 LITERATURA..........................................................................................................................................58 CIP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 550.34.100 "1994" ISSN 1318-4792 Potresi v letu 1994/ur. R. Vidrih,- Ljubljana: Uprava RS za geofiziko, 1995 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije št. 415-01-133/95 z dne 8. 12. 1995 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. PREDGOVOR Potresi v letu 1994 je že četrta zaporedna letna publikacija o potresih. Prve tri so izšle na Seizmološkem zavodu Republike Slovenije, ki se je v letu 1994 preimenoval v Upravo Republike Slovenije za geofiziko. Namen publikacije je seznaniti širši krog naših opazovalcev z našim in njihovim prispevkom k poznavanju potresne dejavnosti v Sloveniji. Pregledu potresov, ki so v tekočem letu nastali na slovenskih tleh, sledi kratek opis tistih potresnih sunkov, ki so jih v različnih predelih Slovenije čutili posamezni prebivalci. Vsakemu od teh potresov je dodana karta potresnih učinkov. Vsako leto nastane v Sloveniji tudi nekaj potresnih sunkov, ki povzročijo manjšo ali večjo gmotno škodo. V letu 1994 razen odpadanja manjših kosov ometa niso povzročili niti najmanjše gmotne škode. Zanimivo je tudi, da je večino potresov, ki so jih prebivalci čutili, spremljalo bolj ali manj močno bobnenje, ki je prestrašilo prebivalce bolj kot samo tresenje. Zadnji del publikacije je namenjen pomembnejšim svetovnim potresom, ki so nastali v tekočem letu. Urednik PREFACE Earthquakes in 1994 is the fourth successive yearly publication about earthquakes, issued by Seismological Survey of Slovenia. In the year 1994 Seismological Survey of Slovenia changes name to Geophysical Survey of the Republic of Slovenia. Its aim is to inform our earthquake observers - voluntaries about their contribution to knowledge on earthquake activity in Slovenia. The overview of the earthquakes which originated in Slovenia is followed by short description of the events felt by inhabitants, and intensity distribution maps. Every year in Slovenia there are several earthquakes, which produce light or moderate damage. Apart from smaller pieces of plaster that broke off walls, no other material damage was caused in 1994. It is interesting that many earthquakes were accompanied by loud rumbling which often frightened the residents more than the trembling itself. The last part of the publication deals with significant earthquakes in the world. Editor UVOD Na ozemlju Slovenije delujejo štiri stalne in dve začasni potresni opazovalnici. Na sliki so prikazane obstoječe in predvidene lokacije potresnih opazovalnic v Sloveniji. Stalne opazovalnice so v Ljubljani, pri Cerknici, na Vojskem in v Bojancih. Začasni pa sta na obrobju Krškega polja in y Bistriškem jarku. V prihodnosti bi bilo potrebno dograditi regionalno mrežo potresnih opazovalnic, pa tudi zgraditi lokalni mreži v okolici Ljubljane in Krškega. V Ljubljani (LJU) so instumenti za beleženje potresov postavljeni na Observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem N smislu predstavljajo srednje ugodna tla. Koordinati opazovalnice sta 14.53°E in 46.04°N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Postaja sodi med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da pokriva beleženje kratkoperiodnih in dolgoperiodnih potresnih valov na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno mrežo, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo vertikalni in dva horizontalna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa usmerjajo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema pri ls je 1300. V pogonu je tudi kratkoperiodni sistem firme Lehner & Griffith z zapisom I na fotopapir. Povečava tega sistema pri eni sekundi je 12000. Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol, ki so ga razvili strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, ter pisači Günter Volk z Astromed galvanometri. Maksimalna povečava vidljivega sistema je 50800 pri 0,33 s. Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, ki jih daje točna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali strokovnjaki na upravi, njeno točnost pa kontroliramo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF77. Z letom 1990 je v potresni opazovalnici na Golovcu začel delovati digitalni trikomponentni seizmograf SSR-1 s širokopasovnimi seizmometri WR-1 firme Kinemetrics. Ostale tri opazovalnice so regionalnega značaja in so opremljene samo s kratkoperiodnimi seizmografi. Prostore, v katerih se nahajajo merilni instrumenti, imamo v najemu v privatnih hišah pri vzdrževalcih postaj. Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki predstavljajo ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 14.43°E in 45.74°N, nadmorska višina pa 579 m. Merilni sistem sestavljajo vertikalni in horizontalna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in Günter Volk pisači z Astromed galvanometri ter uro UK-03. Maksimalna povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 95740 pri 0,5s. Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13.89°E in 46.03°N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z vertikalnim in dvema horizontalnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvoj Uprave RS za geofiziko), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Maksimalna povečava seizmografa na Vojskem je 557000 pri 0,ls. Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je enokomponentna. Zgrajena je v krednem apnencu, kar predstavlja zelo dobro seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.26°E in 45.50°N, nadmorska višina pa 259 m. Seizmograf sestavljajo vertikalni seiZmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik S0-03, pisač Kablar I z Astromed galvanometrom ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 116600 pri 0,5s. Uprava RS za geofiziko razpolaga tudi z dvema prenosnima opazovalnicama Kinemetrics PS-2, katerih namen je registracija lokalnih šibkih potresov, ki ponavadi nastopajo po močnejših potresih in jih na oddaljenejših opazovalnicah ne bi registrirali. Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BGY) beleži seizmične pojave v bližini II jezu HE Golica. Locirana je v objektu, zgrajenem v metamorfnih kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15.13°E in 46.65°N, nadmorska višina pa 480 m. Druga opazovalnica je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ) v bližini jedrske elektrarne Krško. Objekt je zgrajen na krednih apnencih v izmenjavi z laporji in predstavlja dovolj ugodno seizmogeološko podlago. Koordinati opazovalnice sta 15.44°E in 45.94°N, nadmorska višina pa 215 m. Na Upravi RS za geofiziko že več let zbiramo poleg instrumentalnih tudi makroseizmične podatke o potresih. To so učinki potresov na ljudi in njihovo okolico, zgradbe in naravo. Ko v Sloveniji ali sosednjih pokrajinah nastane potres, ki ga ljudje čutijo, pošljemo opazovalcem tistega območja vprašalnik. Opazovalci ga izpolnijo glede na to, kako so potres čutili. Na koncu leta 1994 je bilo okoli 4700 stalnih opazovalcev iz vseh območij Slovenije. Vprašalnike in na druge načine zbrane podatke (telefonski klici, ogled terena, časopisna poročila ipd.) ocenimo s pomočjo 12-stopenjske potresne lestvice MSK tako, da za vsak kraj določimo intenziteto potresa. Intenzitete narišemo na zemljevid in tako dobimo sliko potresnih učinkov. Linije, ki med seboj ločijo področja z enakimi intenzitetami, imenujemo izoseiste. III INTRODUCTION In Slovenia there are four permanent and two portable seismological stations operating. Picture shows the locations of the present and planned seismological stations. The permanent stations are situated in Ljubljana, then near Cerknica, on the mountain farm in Vojsko and in the village Bojanci. The portable stations are on the edge of the Krško Polje Field and in Bistriški Jarek Valley. Future development would require additional stations in the regional network, and local networks around the towns of Ljubljana and Krško. In Ljubljana the seismographs are situated in the Observatory, on the Golovec Hill. The subsoil is carbon sandstone, which is favorable for seismological station. The coordinates of the station are 14.53°E and 46.04°N, and the height above the sea level is 396 m. It is a first degree station, which means that it records short- and long-period seismic waves on large distances and is included in a world network. The data for the world exchange should follow some strict standards; the same is valid for the equipment. The long-period system consists of one vertical and two horizontal Sprengnether seismometers. The signal is recorded by galvanometers Lehner & Griffith with a light beam on the photo paper on the Sprengnether recorder. The magnification of the system is 1300/ls. The short-period Lehner & Griffith system is also having photographic recording. Its magnification is 12000/ls. The ink-recording system consists of Willmore MK-II seismometers, the SO-Ol amplifiers (developed by staff of Geophysical Survey), and Günter-Völk recorders with Astromed galvanometers. The system magnification is 50800 at 0,33s. All the registrations include time signals from the electronic clock UK-03 (also a product of Geophysical Survey engineers), controlled by signals of the time receiver DCF77. In the year 1993, a three component digital S SR - 1 Kinemetrics seismograph with broadband sensors WR-1 was installed at seismological observatory in Ljubljana. The other three stations have only short-period seismographs, installed in rented premises in the station-operators' houses. The station near Cerknica (CEY) is situated on the lower Jurassic limestone, which is favorable for seismological station. The station coordinates are 14.43°N and 45.74°E, and it lies 579 m above the sea level. The system consists of the vertical and two horizontal, seismometers Willmore MK-II, amplifiers SO-Ol and Günter-Volk IV recorders with Astromed galvanometers and UK-03 clock. The magnification is higher than in Ljubljana (95740/0,5s), due to the more quiet location. The Vojsko seismological station (VOY) is situated on the very favorable upper Triassic dolomites; the coordinates are 13.89°E and 46.03°N, 1073 m above the sea level. There are vertical and two horizontal seismometers Willmore MK-II, amplifiers S0-03 (another product developed by Geophysical Survey), Kinemetrics VR-2 recorders and UK-03 clock. The maximum magnification is 557000 at 0,1s. The fourth permanent station in Bojanci (VBY) is situated on the very favorable subsoil (Cretaceous limestone). The coordinates are 15.26°E and 45.50°N, and it is on 259 m above the sea level. It consists of the vertical Vegik seismometer, S0-03 amplifier, Kablar 1 recorder, Astromed galvanometer and UK-03 clock. The maximum magnification is 116600 at 0,5s. Geophysical Survey has two portable Kinemetrics PS-2 stations, aimed for registration of a weak local events, which usually follow the stronger earthquake and would not be recorded at more distant stations. The seismic station in Branik near Muta (BGY) records the events near the dam of the hydro-power plant Golica. It is situated on the favorable metamorphic rocks. The station coordinates are 15.13°E and 46.65°N, and it is 480 m above the sea level. The second portable station (KBZ) is in the village Brezje pri Senusah, near the nuclear power plant Krsko. The object is built on the Cretaceous limestone mixed with marls, which is enough favorable subsoil. The station coordinates are 15.44°E and 45.94°N, and it is 215 m above the sea level. Beside the instrumental data, Geophysical Survey also collects macroseismic data about the earthquakes, that is, the witnesses' descriptions of the earthquake effects on people and their surroundings, buildings and natural environment. When an earthquake is felt in Slovenia, the questionnaires are sent to the inhabitants of the area. At the end of 1994 there were more than 4700 permanent observers - voluntaries in all parts of Slovenia. The observers answer the questions and describe the earthquake and its effects. Questionnaires and other data (from telephone calls after the earthquake, field surveys, newspapers reports etc.) are then evaluated using the 12-degree MSK intensity scale. The intensity estimation of the earthquake is determined for each locality. When the representative estimates of the intensity have been decided, they V may be plotted on the map. Areas of any given intensity are then delineated by drawing intensity contours or "isoseismals" VI POTRESI V SLOVENIJI V LETU 1994 Seizmografi na slovenskih potresnih opazovalnicah so v letu 1994 zabeležili 130 lokalnih potresov, katerim smo lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra in globino žarišča. Pri nekaterih potresih smo opredelili tudi magnitude in ocenili intenzitete. Štirim potresom, ki so jih prebivalci čutili, pa nismo uspeli opredeliti potresnih parametrov. V različnih območjih Slovenije so prebivalci čutili 20 od omenjenih instrumentalno zabeleženih potresnih sunkov. Intenzitete potresov so bile manjše kot v prejšnjem letu, saj ni nobeden presegel V. stopnjo po MSK lestvici. Trije potresi so dosegli V. stopnjo po MSK lestvici, šest med IV. in V. stopnjo, šest IV. stopnjo, trije med III. in IV. stopnjo in dva III. stopnjo po MSK lestvici. Potresna dejavnost leta 1994 je bila po številu potresov podobna kot v preteklosti. Razen odpadanja manjših kosov ometa niso povzročili nikakršne gmotne škode. Nekatere potrese je spremljalo bobnenje. DEJAVNOST POSAMEZNIH SEIZMOGENIH OBMOČIJ Podobno kot v prejšnjih letih je nastalo kar 82% vseh potresov na treh najdejavnejših potresnih območjih. Pregled epicentrov vidimo na sliki 1 in v preglednici 1. 43 potresov ali 33% od vseh potresov je nastalo v goriško - javorniškem seizmogenem območju (B). Sledi gorenjsko - ljubljansko seizmogeno območje (Cl) z 42 potresi ali 32% od vseh potresov. 23 potresov ali 17% je nastalo v dolenjsko - notranjsko -belokranjskem seizmogenem območju (C2). V karavanško - kozjanskem območju (D) je nastalo 10 potresnih žarišč ali 7%, enako v štajersko - goričkem seizmogenem področju (F). V koroško - haloškem področju (E) so nastali štirje potresi ali 3%, v seizmogenem območju Čičarije (A) pa sta nastala dva potresa ali 1% od skupnega števila potresov EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1994 In 1994 the seismographs in Slovenian seismic observatories registered 130 earthquakes for which we could callculate focal time, epicentral microseismic 1 coordinates and the depth of the focus. For certain earthquakes we determined the magnitude and estimated the intensity. For four of the earthquakes felt by the inhabitants, no seismic instrumental parameters could be defined. In the different regions of Slovenia, the population felt 20 out of all the recorded earthquakes. The intensities of the earthquakes were generally lower than in the previous year since none of them registered more than V MSK. Three earthquakes reached the intensity of V MSK, six of them were between IV an V MSK, another six had the intesity IV MSK, three were between III and IV MSK and further two earthquakes registered III on the MSK scale. ' Similar to the previous years, the majority of the earthquakes ( 82%) occured in three of the seismicly most active regions. The survey of the epicentres is seen in the Figure 1 and table 1. 51 earthquakes or 33% of the whole numer occured in Gorica-Javornik seismogenic area (B), 42 earthquakes or 32% took place in Gorenjska-Ljubljana seismogenic region (Cl), 23 earthquakes or 17% took place in Dolenjska-Notranjska-Bela Krajina region (C2). 10 earthquakes or 7% of the whole number occured in Karavanke-Kozjansko region (D) and the same number in Stajerska-Goricko seismogenic region (F). Koroska-Haloze region (E) with four earthquakes (3%) and the region of Cicarija (A) with two earthqukes (only 1%), were the least seismicaly activite parts of Slovenia in 1994 Apart from smaller pieces of plaster that broke off the walls, no other material damage was caused. It is interesting that the earthquakes were accompanied with loud rumble which often scared the residents more then the trembling itself. In the survey of earthquakes in Slovenia the earthquakes occuring in the border regions or even focusing in the neighbouring countries were also taken into consideration. It was essential that the inhabitants in Sloveina felt them. 2 PREGLED POMEMBNEJŠIH POTRESOV V preglednici 1 podajamo pregled vseh potresov, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, mikroseizmično globino in določili seizmogeno območje nastanka. Pri nekaterih potresih je globina zaradi nezadostnega števila podatkov vnaprej predpostavljena in je označena z zvezdico, pri preostalih pa je globina izračunana. Magnitude in intenzitete smo opredelili le za potrese, za katere smo imeli dovolj podatkov. Žariščni čas je podan v svetovnem času (UTC). Da dobimo naš čas, moramo navedenim časom v obdobju od 27.marca do 25.septembra dodati dve uri, sicer pa eno uro. Štiri potrese, ki jim nismo uspeli opredeliti potresnih parametrov, vendar so jih prebivalci čutili, podajamo na koncu preglednice. Na sliki 1 so prikazani epicentri in največje intenzitete, če so bile določene. V primeru potresov z epicentri na italijanski strani, pa so prikazane največje intenzitete na slovenski strani in ne na italijanski, čeprav so bile tam večje. Poleg naštetih je bilo v Sloveniji še več šibkejših sunkov, ki jih v preglednici ne navajamo, ker nismo mogli izračunati epicentrov. Z več dobljenimi podatki iz tujih potresnih opazovalnic se določeni potresni parametri lahko delno spremenijo. PREGLEDNICA 1. Seznam potresov v letu 1994, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, mikroseizmični koordinati epicentra, globino žarišča in določili potresno območje. Pri nekaterih potresih sta podani še magnituda in intenziteta. TABLE 1. List of the earthquakes in 1994, for which hypocentral time, coordinates of epicenter, focal depth and seismogenic area were calculated. For some earthquakes the magnitude and maximum intensity (in Slovenia) were given as well. Zap št. Datum dan nies ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica NlaksinL inten. MSK Globina kni Seizm. območje 1 2 01 07 45 21.9 46.11 13.41 2.5 0 Cividale del Friuli, Italija 2 5 01 06 20 36.3 45.95 15.35 2.1 0 Studenec 3 10 01 01 43 23.4 45.54 14.38 18 Sviščaki 4 14 01 21 22 10.0 46.42 14.60 7 Logarska dolina 5 19 01 07 57 04.4 45.62 14.31 1.6 10 Kontni ce 6 19 01 08 46 15.4 46.09 15.13 1.9 III-IV 10 Podkraj pri Radečah 7 20 01 07 46 20.8 45.94 15.15 1.9 0 Mokronog 8 20 01 12 44 38.1 46.01 13.71 1.4 8* Grgar 9 22 01 07 55 26.2 46.03 14.34 1.8 III 14 Brezje pri Horjulu 3 Zap št. Dalum dan mes ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Richterjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina km Seizm. območje 10 29 01 04 22 21.3 45.66 14.25 1.8 19 Palčje 11 29 01 13 29 58.2 45.69 14.14 1.7 8 Pivka 12 1 02 05 15 13.7 45.91 14.82 1.7 III-IV 0 Muljava 13 3 02 05 49 02.5 46.03 14.26 1.0 6 Butajnova 14 5 02 04 43 11.7 46.11 14.37 1.5 11 Žlebe pri Ljubljani 15 6 02 02 59 37.1 45.61 15.25 15 Gradac v Beli Kraiini 16 8 02 01 56 14.7 45.73 15.73 1.9 8* Klake, Hrvaška 17 8 02 16 42 58.4 45.98 14.38 1.3 8* Plešivica 18 8 02 22 25 02.5 46.10 13.41 1.1 0 Cividale del Friuli, Italija 19 18 02 10 25 12.5 46.29 14.60 8 Stahovica 20 21 02 07 06 01.8 45.93 14.16 2.7 IV 17 Hotedršica 21 27 02 04 17 35.3 45.72 14.16 8* Slavina 22 1 03 02 36 44.7 46.07 14.54 0.9 9 Ljubljana -Tomačevo 23 3 03 01 58 39.9 45.66 15.09 0 Črmošnjice 24 9 03 05 11 23.7 46.07 14.77 15 Kresniške Poljane 25 10 03 03 26 19.2 46.06 14.80 9 Litija 26 21 03 18 54 11.1 46.41 15.86 2.8 IV-V 4 Ptuj 27 22 03 01 20 05.2 45.82 15.48 6 Črneča vas 28 24 03 02 03 04.3 45.61 14.35 2.4 3 Mašun 29 28 03 00 13 49.5 46.22 15.83 8 Hromeč, Hrvaška 30 28 03 00 41 31.7 46.20 15.56 2.2 IV-V 9 Zibika 31 28 03 01 56 57.5 46.09 15.05 8 Kum 32 31 03 13 06 34.1 46.18 14.78 7 Blagovica 33 4 04 09 03 17.2 45.53 14.41 8» Zatrep 34 7 04 21 39 54.3 45.86 14.62 10 Rašica 35 8 04 17 44 02.8 46.01 14.34 1.8 9 Brezje pri Horjulu 36 10 04 13 46 07.2 46.12 13.40 2.1 11 Cividale del Friuli, Italija 37 14 04 07 13 46.5 46.12 13.42 1.9 11 Cividale del Friuli, Italija 38 14 04 13 34 46.0 46.25 16.09 1.7 1 Bedenec, Hrvaška 39 16 04 03 35 08.5 46.01 13.50 1.9 4 Neblo 40 17 04 18 38 51.1 46.06 14.74 12 Jevnica 41 18 04 16 43 59.0 46.08 14.55 8 Ljubljana -Ježica 42 22 04 04 40 37.1 45.76 15.32 10 Trdinov vrh 43 27 04 09 14 18.2 45.98 14.61 8 Škofljica 44 6 05 14 02 24.2 46.73 15.12 5 St. Oswald, Avstrija 45 6 05 15 28 41.4 46.18 14.20 4 Lenart nad Lušo 4 Zap št. Datum dan nies ura Čas min sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Rirhlerjeva lestvica Maksim, inten. MSK Globina lan Selzm. območje 46 6 05 23 36 02.0 46.52 14.57 10 Obir, Avstrija 47 10 (1.1 (M 4i> 49.7 45,'>7 14.25 7 ZupIniM pri Vrhniki 48 12 05 05 42 44.5 45.83 14.91 8» Budganja vas 49 15 05 07 47 40.2 46.05 14.75 8 Velika Štanga 50 21 05 01 25 58.7 46.03 13.51 1.8 6 Kožbana 51 21 05 19 00 19.9 46.50 14.57 1.7 - 9 Obir, Avstrija 52 22 05 12 07 03.9 45.47 14.38 6 Klana, Hrvaška 53 22 05 13 53 50.7 45.54 14.68 2.3 9 Plešce, HrvaŠka 54 24 05 20 38 43.7 46.60 15.26 2.2 IV 3 Spodnja Vižinga 55 25 05 23 32 30.5 46.02 13.50 2.5 IV 0 Neblo 56 26 05 11 46 36.1 46.01 13.49 2.4 0 Neblo 57 29 05 00 16 06.3 46.26 13.29 2.1 11 Taipana, Italija 58 30 05 14 28 39.3 46.35 14.18 1.8 0 Radovljica 59 2 06 03 34 41.1 46.01 13.50 2.4 IV-V 0 Neblo 60 3 06 02 57 37.8 46.39 15.31 0 Zgornje Zreče 61 8 06 05 39 20.1 46.13 14.86 1.3 10 Kandrše 62 8 06 08 35 21.7 46.32 14.65 6 Velika Planina 63 16 06 12 07 15.4 46.38 15.10 1.7 9 Velenje 64 20 06 11 12 43.6 45.95 14.30 9 Vrhnika 65 24 06 11 18 49.0 45.65 14.46 6 Leskova Dolina 66 25 06 05 32 57.1 46.43 13.54 1.4 0 Cave del Predil, Italija 67 29 06 08 00 20.3 45.98 14.65 6 Mali Lipoglav 68 30 06 18 00 08.4 46.57 13.82 2.6 21 Fuemitz, Avstrija 69 3 07 22 47 48.4 45.69 14.10 2.3 IV 11 Vremščica 70 4 07 07 44 53.2 46.29 14.58 2.3 12 Stahovica 71 6 07 11 46 56.0 45.86 15.41 2.3 v 7 Malence 72 6 07 13 44 16.8 45.86 15.38 2.0 5 Šentjernej 73 7 07 04 43 27.6 46.28 13.71 0 Veliki Bogatin 74 10 07 02 27 30.2 45.72 14.43 1.8 4 Dane pri Cerknici 75 12 07 15 51 07.7 46.71 15.16 7 St. Oswald, Avstrija 76 19 07 10 35 36.4 46.09 14.06 23 Sovodenj 77 21 07 17 15 24.7 45.94 15.70 2.1 v 7 Kapele 78 23 07 03 37 21.7 45.93 15.69 2.0 v 11 Kapele 79 25 07 15 45 10.8 45.61 13.82 10 Muggia, Italija 80 ^ 08 11 39 27.3 45.53 15.28 7 Bedenj 81 2 08 2.1 OS 09.4 46.38 15.07 0 Velenje Zap St Dalum dan mes ura Čas min Sek Geogr. koord. °N °E Magnituda Rlchtcrjeva lestvica Maksim. in m-iv * čutili O niso čutili _L 5490 14.87 Slika 4: Intenzitete potresa 1. februarja 1994 ob 5. uri in 15 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 4: Observed intensities of the earthquake which occured on February 1st, 1994, at 5.15 UTC. POTRES 1. FEBRUARJA 1994 OB 9. URI IN 2 MINUTI PO UTC Potres je nastal v goriškem seizmičnem območju. Njegova največja intenziteta je bila med III. in IV. stopnjo po MSK lestvici. Rahlo zibanje so čutili v Anhovem, v Ložicah pri Anhovem so ropotala vrata in okna v prvem nadstropju, tresenje pa je spremljal tudi lajež psa. V Ajbi, Doblarju, Ročinju, Kanalu in Kalu nad Kanalom je bilo slišati rahlo hrumenje, ki je spremljalo šibko tresenje. Zanimiv pojav so opisali v Modrejcah, v bližini Mosta na Soči, kjer naj bi bili v vodi zračni mehurji, velikosti oreha. Ta pojav so prebivalci opazovali tudi že pri potresih v preteklosti. 12 Slika 5: Intenzitete potresa 1. februarja 1994 ob 9.uri in 2 minuti po UTC v posameznih naseljih. Figure 5: Observed intensities of the earthquake which occured on February 1st, 1994, at 9.02 UTC. POTRES 21. FEBRUARJA 1994 OB 7. URI IN 6 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,7 stopnje po Richterjevi lestvici je nastal na obrobju Logaške planote. Dosegel je učinke IV. stopnje po MSK lestvici. Prebivalci Logatca, Žibrš, Medvedjega Brda pri Rovtah in Rovt so čutili bobnenje in hrumenje, bolj kot zibanje tal. V Hrušici pri Colu in Planini pri Rakeku so učinke potresa primerjali z miniranjem. V Postojni so slišali bobnenje, v Vrhniki pa so čutili rahlo tresenje, ki . ga je tudi spremljal ropot. 13 - '5420 13.97 5450 1 -14.36 O Spodnja Idrija 21.FEBRUAR 1994 07 06 UTC O Idrija Rovte O ® CD Vrhnika * Črni Vrh ¿n o o ® Hotedršica © Logatec 0 5 10 __1_i km O © Hrušica O Planina O INTENZITETE (MSK) O © ® III e iv 3 5100 46.04 I * čutili ■ bobnenje O niso čutili ■ Postojna 5070 45.77 l Slika 6: Intenzitete potresa 21. februarja 1994 ob 7. uri in 6 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 6: Observed intensities of the earthquake which occured on February 21th, 1994, at 7.06 UTC POTRES 21. MARCA 1994 OB 18. URI IN 54 MINUT PO UTC Potres na območju Haloz je imel magnitudo 2,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Največje učinke, med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici je imel v okolici Vidma pri Ptuju, v vaseh Jurovci, Podlehnik in Tržeč. Šibko tresenje tal je povzročilo nihanje predmetov, žvenketanje kozarcev v vitrinah, ponekod (po nepreverjenih podatkih) celo fine razpoke v ometu. Prebivalci so potresni sunek primerjali z eksplozijo bombe, zato so nekateri celo bežali iz hiš na prosto. Potres so čutili tudi prebivalci Lancove vasi pri Ptuju. 14 POTRES 28. MARCA 1994 OB 0. URI IN 41 MINUT PO UTC Potresni sunek z žariščem na obrobju Kozjanskega je imel magnitudo 2,2 stopnje po Richterjevi lestvici. Tresenje tal, škripanje omar in kratkotrajno hrumenje je prestrašilo številne prebivalce vasi Hajnsko, Pustika in Zibika v okolici Pristave pri Mestinju. V Podčetrtku so prebivalci tresenje primerjali s šumom vetra. Na epicentralnem območju je dosegel največje učinke med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici. Intenzitete potresa v posameznih naseljih kaže slika 7. POTRES 20. APRILA 1994 OB 21. URI IN 25 MINUT PO UTC v > Žarišče potresa je bilo v italijanski pokrajini Pordenone, potresni sunek pa so čutili prebivalci večjega dela zahodne Slovenije, pa tudi v oddaljenejših večjih mestih -Ljubljani, Kopru in Piranu. Na sliki 1 ni označen, v preglednici pa je podan na koncu. Njegova magnituda je bila 4,4 stopnje po Richteijevi lestvici. Največje učinke v Sloveniji je dosegel v Kobaridu, Novi Gorici, Ligu, Ozeljanu in še nekaterih obmejnih naseljih, prav tako pa tudi v Idriji, Borovnici in Piranu. Te učinke smo ocenili na IV. stopnjo po MSK lestvici, saj je šlo predvsem za škripanje pohištva, vrat, nihanje pohištva, nihanje visečih predmetov ipd. Proti vzhodu so se učinki manjšali, pa vendar so potres čutili tudi prebivalci od Jesenic na severu, preko Krope, Mengeša, Škofje Loke, Ljubljane, do najbolj oddaljenih Ponikev in proti jugu preko Planine pri Rakeku do obmorskihmest Portoroža, Kopra in manjših naselij. 15 Slika 7: Intenzitete potresa 28. marca 1994 ob 0. uri in 41 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 3: Observed intensities of the earthquake which occured on March 28th, 1994, at 00.41 UTC. 16 Jesenice O 20. APRIL 1994 21 25 UTC Kobarid CpOModrej q Mengeš Sovodenj Ljubljana n Nova Gorica Ozeljan ž&oo o. Dobrovo 0 Borovnica Q Logatec © Ponikve Planina INTENZITETE (MSK) O II - m (D m-a> m-iv © IV * čutili ■ bobnenje O niso čutili LucijaO Portoro: Slika 8: Intenzitete potresa 20. aprila 1994 ob 21. uri in 25 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 8: Observed intensities of the earthquake which occured on April 20th, 1994, at 21.25 UTC. 17 POTRES 23. JULIJA 1994 OB 3. URI IN 37 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,2 stopnje po Richterjevi lestvici je nastal na območju Radelj ob Dravi. Učinke IV. stopnje po MSK lestvici je dosegel v Muti, na Kozjem vrhu in v Breznem pri Podvelki, nekoliko manjše učinke pa v Podvelki, v Radljah ob Dravi in Pamečah. Poleg šibkega tresenja je potres spremljalo močno bobnenje, ki je spominjalo na oddaljeno grmenje. Slika 9: Intenzitete potresa 24. maja 1994 ob 20. uri in 38 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 9: Observed intensities of the earthquake which occured on May 24th, 1994, at 20.38 UTC. 18 POTRES 23. JULIJA 1994 OB 3. URI IN 37 MINUT PO UTC V Goriških Brdih je nastal potres z magnitudo 2,5 stopnje po Richterjevi lestvici in največjimi učinki IV. stopnje po MSK lestvici v naseljih okoli Dobrovega. Nekatere prebivalce je sunek prebudil, saj so tresenje tal primerjali z globinskim miniranjem. Na sever so učinki segali do Liga, na jug do Vrtojbe, proti vzhodu pa učinkov ni bilo. Slika 10: Intenzitete potresa 25. maja 1994 ob 23. uri in 32 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 10: Observed intensities of the earthquake which occured on May 25th, 1994, at 23.32 UTC. 19 POTRES 10. DECEMBRA 1994 OB 22. URI IN 22 MINUT PO UTC Na sliki 11 so prikazana naselja, kjer so občutili prebivalci potresni sunek, katerega žarišče je bilo na italijanski strani. V Goriških Brdih, predvsem v Kojskem, Dobrovem, Šmartnem, Vedrijanu, Imenju in Travniku so bili učinki med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici. Tresenje šip, škripanje lesenega opaža na stropu in občutek grmenja v oddaljenosti, so vznemirili prebivalce. Veliko prebivalcev je opozarjalo na obnašanje živali med potresom. Magnituda potresa je bila 2,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Slika 11: Intenzitete potresa 2. junija 1994 ob 3. uri in 34 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 11: Observed intensities of the earthquake which occured on Jun 2nd, 1994, at 03.34 UTC. 20 POTRES 15. JUNIJA 1994 OB 7. URI IN 2 MINUTI PO UTC Šibek potresni sunek z žariščem v Bistriškem jarku je vznemiril prebivalce Branika nad Muto, kjer so bili učinki med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici. Vpliv potresa je zajel zelo majhno območje v Bistriškem jarku (slika 12). Prebivalci so opazili premikanje slik na stenah, premike manjših nestabilnih predmetov in žvenket šip in steklenine. Slika 12: Intenzitete potresa 15. junija 1994 ob 7. uri in 2 minuti po UTC v posameznih naseljih. Figure 12: Observed intensities of the earthquake which occured on Jun 15th, 1994, at 07.02 UTC. POTRES 3. JULIJA 1994 OB 22.URI IN 47 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,3 stopnje po Richterjevi lestvici je vznemiril prebivalce dela Brkinov, med Pivko na severu in Ilirsko Bistrico na jugu. Največje učinke, IV. stopnje po MSK lestvici je dosegel v Dolnji Košani, Šmihelu in Šembijah, nekoliko manjše pa v okoliških naseljih. Tresenje je spremljalo rahlo bobnenje, ki je še dodatno prestrašilo prebivalce. 21 Slika 13: Intenzitete potresa 3. julija 1994 ob 22. uri in 47 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 13: Observed intensities of the earthquake which occured on July 3rd, 1994, at 22.47 UTC. POTRES 6. JULIJA 1994 OB 11. URI IN 46 MINUT PO UTC Eden izmed treh najmočnejših potresov v letu 1994, ki je dosegel največje učinke V. stopnje po MSK lestvici je imel žarišče pri Kostanjevici na Krki. Njegova magnituda je bila 2,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Prebivalka Zameškega, kjer je potresni sunek tudi dosegel V. stopnjo, je primerjala tresenje tal z majanjem tal pod nogami kot na ladji. Močno bobnenje, ki je spremljalo potres, je povzročilo še večji preplah med ljudmi. Naselja s posameznimi intenzitetami potresa kaže slika 14. Na sever so segali učinki do Brestanice, na zahod do Šmatjeških Toplic. 22 T 5520 15.26 5100 46.04 INTENZITETE (MSK) 0 HI €> III-IV e iv ^ iv-v (3 v * čutili ■ bobnenje O niso čutili 6. JULIJ 1994 11 46 UTC 5550 15.64 a Zdole ^ O Sromlje Krško O O 0U ou o or o> Artiče °0° Šmarješke Toplice O Leskovec O ZameŠko oo o Cerklje Krška vas Slika 14: Intenzitete potresa 6. julija 1994 ob 11. uri in 46 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 14: Observed intensities of the earthquake which occured on July 6th, 1994, at 11.46 UTC. POTRES 21. JULIJA 1994 OB 17. URI IN 15 MINUT PO UTC Med potresi z največjimi učinki v tem letu je bil tudi potres z žariščem vzhodno od Brežic in magnitudo 2,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegove učinke kaže slika 15. Največji učinki, V. stopnje po MSK lestvici so bili v vaseh Bukošek, Loče in Mihalovec pri Dobovi. V vasi Bukošek je iz strehe gospodarskega poslopja zdsnilo pet strešnikov, v poslopju pa so se premikali predmeti. V Mihalovcu so pri vratih odpadli manjši kosi ometa. Vsepovsod je potres spremljalo bobnenje, ki je povzročilo, da so nekateri prebivalci zapuščali hiše. Proti jugu so učinki potresa hitro zamrli, na severu pa so dosegli Žagaj pri Bistrici ob Sotli. Na zahodu so prebivalci slišali bobnenje tja do 23 Krškega in Cerkelj. Potresni sunek so čutili tudi prebivalci ia hrvaški strani (podatke za ta in naslednji potres je zbral mag. I. Sovič iz GeoUikalnega zavoda "Andrija Mohorovičič" iz Zagreba). Slika 15: Intenzitete potresa 21. julija 1994 ob 17. uri in 15 minut po UTC v posameznih naseljih in del izoseiste IV. stopnje. Podatke za Hrvaško je posredoval I. Sovič iz Geofizikalnega zavoda "AndrijaMohorovičič" iz Zagreba. Figure 15: Observed intensities of the earthquake which occured on July 21th, 1994, at 17.15 UTC, showing part of the isoseismal line for degree IV on the MSK scale. The data for Croatia was collected by I. Sovič, Geophysical Institute "Andrija Mohorovičič", Zagreb. 24 POTRES 23. JULIJA 1994 OB 3. URI IN 37 MINUT PO UTC Tudi zadnji potres, ki je dosegel največje učinke V. stopnje po MSK lestvici je bil na brežiškem območju. Njegovi učinki so bili podobni kot pri zgoraj opisanemu potresu, tudi magnituda je bila podobna, 2,0 stopnje po Richterjevi lestvici. V Velikih Malencah pri Krški vasi so se po nepreveijenih podatkih, ob hiši postavljene stopnice premaknile za cca 5 centimetrov. Dodatno paniko je povzročilo močno bobnenje, ki je spremljalo potres. Na sliki 16 vidimo potek dela izoseiste IV. stopnje po MSK lestvici in območje, ki gaje potresni sunek zajel. INTENZITETE (MSK) (Dm m-rv 5100 © iv (5 v * čutili m bobnenje ® O niso čutili Sromlje O 46.04 Slika 16: Intenzitete potresa 23. julija 1994 ob 3. uri in 37- minut po UTC v posameznih naseljih in del izoseiste IV. stopnje. Podatke za Hrvaško je posredoval I. Sovič iz Geofizikalnega zavoda "AndrijaMohorovičič" iz Zagreba. Figure 16: Observed intensities of the earthquake which occured on July 23th, 1994, at 03.37 UTC, showing part of isoseismal line for degree IV on the MSK scale. The data for Croatia was collected by I. Sovic, Geophysical Institute "Andrija Mohorovicic", Zagreb 25 POTRES 4. NOVEMBRA 1994 OB 2. URI IN \1 MINUT PO UTC Potres z magnitudo 2,0 stopnje po Richterjevi lestvici je nastal na zahodnem obrobju Gorjancev. Slika 17 kaže potek izoseiste IV. stopnje po MSK lestvici, največje učinke, med IV. in V. stopnjo pa je potres dosegel v Velikih Brusnicah, Lazah in Vinji vasi. Močan sunek ob kratkotrajnem potresu je povzročil žvenketanje šip, ki gaje spremljalo bobnenje. Vpliv potresa je zajel majhno območje do Bele cerkve pri Šmaijeških Toplicah na severu in Metlike na jugu. Slika 17: Intenzitete potresa 4. novembra 1994 ob 2. uri in 17 minut po UTC v posameznih naseljih in del izoseiste IV. stopnje. Figure 17: Observed intensities of the earthquake which occured on November 4th, 1994, at 02.17 UTC, showing part of the isoseismal line for degree IV on the MSK scale. 26 POTRES 16. NOVEMBRA 1994 OB 14. URI IN 15 MINUT PO UTC Potres je zajel obsežen del jugozahodne Slovenije med Studenim pri Postojni na severu in Podgradom pri Ilirski Bistrici na jugu, med Podnanosom na severozahodu in Snežniškim pogorjem na jugovzhodu. Magnituda potresa ni bila opredeljena, največji učinki pa so dosegli IV. stopnjo po MSK lestvici. Zanimivost tega potresa je v tem, da je bilo bobnenje močnejše od tresenja. Nekateri so bobnenje primeijali z miniranjem, drugi grmenjem, v Podnanosu pod Nanosom pa so imeli občutek, da se hrib vali v dolino. Postavlja se vprašanje, če ni šlo za učinke, ki jih lahko povzroči letalo, ki prebije zvočni zid, Slika 18: Intenzitete potresa 16. novembra 1994 ob 14. uri in 15 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 18: Observed intensities of the earthquake which occured on November 16th, 1994, at 14.15 UTC. 27 POTRES 10. DECEMBRA 1994 OB 22. URI IN 22 MINUT PO UTC Šibek potresni sunek z magnitudo 1,6 stopnje po Richterjevi lestvici je povzročil predvsem bobnenje, ki so ga slišali prebivalci v okolici Idrije, Spodnje Kanomlje in Logatca. Njegovi učinki so ocenjeni na III. stopnjo po MSK lestvici. 5110 46.13 O OO O o o t= 5 km 10 =d Cerkno O O o o Spodnja Kanomlja O O ° O Spodnja Idrija 10.DECEMBER 1994 22 22UTC Idrija O o «o ° / Črni Vrh O Gorenja vas O o Žiri O o o Rovte O o o o o o Ajdovščina q 5410 13.84 o o Hotedrščica Q) Logatec INTENZITETE (MSK) (D m ■ bobnenje 5440 O niso čutili 14.22 l_ Slika 19: Intenzitete potresa 10. decembra 1994 ob 22. uri in 22 minut po UTC v posameznih naseljih. Figure 19: Observed intensities of the earthquake which occured on December 22th, 1994, at 22.22 UTC. 28 POTRES 14. DECEMBRA 1994 OB 3. URI IN 38 MINUT PO UTC Žarišče enega najmočnejših potresov v tem letu je bilo v goriško - javorniškem potresnem območju, na mejnem območju z Italijo. Magnituda potresa je bila 2,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Na sliki 20 vidimo intenzitete v posameznih naseljih, največja ocenjena paje bila med IV. in V. stopnjo po MSK lestvici v kraju Livek med Kobaridom in Tolminom. Potresni valovi so na sever segali do Bovca in Trente, na jug do Kojskega. Potresni sunek so čutili v večini mest na italijanski strani, medtem ko so v Sloveniji učinki proti vzhodu hitro zamrli. Prebivalci so poleg tresenja čutili močno bobnenje, podobno grmenju. Nekateri so šum, ki je nastal pred potresom primeijali s šumom med potresom leta 1976 v Furlaniji. Škripanju strešnih konstrukcij, nihanju lestencev, žvenketanju oken in tresenju pohištva se je ponekod pridružilo tudi odpadanje manjših kosov ometa. Podatke za Italijo je posredoval dr. A. Tertulliani -Istituto Nazionale di Geofísica iz Rima. ZAKLJUČEK Potresna dejavnost leta 1994 je bila po številu šibkih potresov podobna kot prejšnja leta, s tem, da ni noben potres presegel V. stopnjo po MSK lestvici. Razen odpadanja manjših kosov ometa niso povzročili niti najmanjše gmotne škode. Zanimivo pa je tudi to, da je večino potresov spremljalo bolj ali manj močno bobnenje, ki je ponekod prestrašilo prebivalce celo bolj kot samo tresenje. V preliminarnem pregledu potresov v Sloveniji smo upoštevali tudi potrese, ki so nastali na mejnem območju ali so celo imeli žarišča na sosednjih ozemljih. Bistveno je, da so jih čutili prebivalci v Sloveniji, upoštevati pa je treba tudi napako, ki nastane pri izračunu epicentrov. Metode in podatki, ki so nam na razpolago omogočajo izračun lege epicentrov s natančnostjo nekaj kilometrov. 29 Slika 20: Intenzitete potresa 14. decembra 1994 ob 3. uri in 38 minut po UTC v posameznih naseljih. Podatke za Italijo je posredoval A. Tertulliani, ING, Rim. Figure 20: Observed intensities of the earthquake which occured on December 14th, 1994, at 03.38 UTC. The data for Italy was collected by A. Tertulliani, ING, Rome. 30 SVETOVNI POTRESI V LETU 1994 Pregled najmočnejših potresov, ki so v preteklem letu prizadeli svet, je podan kronološko v preglednici. Za tiste, ki so povzročili smrtne žrtve ali gmotno škodo, pa so podani kratki opisi. Želeli smo narediti seznam potresov, ki so imeli magnitudo večjo od 6.0, upoštevani pa so tudi potresi z manjšo magnitudo, ki so povzročili veliko gmotno škodo ali teijali smrtne žrtvie. Kot osnovni vir seizmoloških podatkov podanih v preglednici smo uporabljali preliminarne mesečne sezname epicentrov (Preliminary determination of epicenters -Monthly listing), ki jih izdaja Nacionalni center za obveščanje o potresih (National Earthquake Information Center), del ameriške geološke službe (US Geological Survey) v Denveiju, Colorado. Dodatne informacije smo poiskali predvsem med časopisnimi poročili o potresih; v takih primerih je naveden vir. Preglednica vsebuje le osnovne podatke o potresih, kot so datum, žariščni čas, zemljepisni koordinati, globina (h), dve vrsti magnitud (MB in MS) ter območje, ki ga je potres prizadel. MB je magnituda, ki jo izračunamo iz prostorskih valov potresa, MS pa iz zapisa površinskega dela valovanja. Ker je magnituda le ocena za sproščeno energijo v žarišču, ki je ni mogoče neposredno izmeriti, ampak le oceniti iz zapisa potresa, in ker sta metodologiji za izračun MB in MS nekoliko različni, prihaja včasih do precejših medsebojnih odstopanj. V preglednicah podane magnitude so ,srednje vrednosti, določene iz podatkov, ki so jih posredovale seizmološke postaje, kjer je bil potres zabeležen (potres blizu jugovzhodne obale Rusije v Tihem oceanu, 21.07. 1995 je zabeležilo 83.3 postaj, med katerimi tudi štiri slovenske - to je največje število postaj, ki so sporočile podatke za nek potres v letu 1994). Za del potresov smo imeli na voljo podatke o žrtvah ali škodi, ki so jo le-ti povzročili. Te opise smo skušali podati čimbolj jedrnato in se omejiti na najbolj bistvena dejstva. Za mnoge potrese, predvsem pa za take, ki so se zgodili pod oceani ali na neobljudenih območjih, nimamo nobenega podatka o morebitni škodi. Če v kratkem povzamemo tragične učinke potresov v letu 1994, pridemo do naslednjih približnih številk: več kot 1600 mrtvih in pogrešanih, 1100 ranjenih ljudi; približno 118000 jih je ostalo brez domov, 50000 zgradb pa je bilo poškodovanih ali popolnoma 31 uničenih. Te številke so močno podcenjene, ker za mnoge potrese ni bilo natančnejših podatkov. Največ žrtev je povzročil potres 6. junija v Kolumbiji. V začetku so poročali o približno 250 mrtvih in 500 pogrešanih osebah, vendar je pozneje število žrtev zraslo čez 1000. Vzrok za to so bili številni plazovi, ki so se sprožili v goratih predelih države in uničevali cele vasi. Najgloblji potres v letu 1994 je bil 9. junija na obmejnem območju med Perujem in Bolivijo. Seizmologi so izračunali, da je bilo žarišče 650 km globoko. Najplitvejši potres na našem seznamu je imel žarišče v globini le lkm. To je bil potres 29. januaija v severni Kaliforniji (smrtnih žrtev ni povzročil, povečal je le materialno škodo, ki je nastala ob potresu 17. januaija). Največjo MB magnitudo (7.3), kot tudi največjo MS magnitudo (8.1) je dosegel potres 4. oktobra na Kurilskih otokih. Več o teh in številnih drugih potresih boste našli v nadaljevanju tega besedila. PREGLEDNICA: Seznam vseh potresov v letu 1994 na svetu, katerih magnituda je presegla 6,0 stopnje po Richteijevi lestvici in potresov, ki so povzročili gmotno škodo, ranjene ali celo smrtne žrtve. Datum ura Čas min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 03.01. 05 52 27.6 36.03 N 100.10 E 8 5.8 5.5 Qinghai, Kitajska 03.01. 13 24 13.8 49.27 S 164.22 E 16 6.0 6.0 Aucklandski otoki 04.01. 19 31 59.8 04.30 S 135.15 E 11 5.8 6.0 Irian Jaya, Indonezija 10.01. 15 53 50.1 13.34 S 69.45 W 59 6.4 Peru-Bolivija 11.01. 00 51 56.3 25.23 N 97.20 E 10 6.0 5.9 Myanmar-Kj tajska 16.01. 00 42 43.2 40.33 N 76.01 W 5 4.2 Pensilvanija, ZDA 16.01. 01 49 16.2 40.33 N 76.04 W 5 4.6 Pensilvanija, ZDA 17.01. 12 30 55.3 34.21 N 118.54 W 18 6.4 6.8 južna Kalifornija. 17.01. 23 23 30.6 34.33 N 118.70 W 10 5.7 5.9 južna Kalifornija 19.01. 01 53 34.9 03.18 S 135.97 E 23 6.1 6.8 Irian Jaya, Indonezija 19.01. 22 27 31.3 42.30 N 121.96 W 7 4.2 Oregon, ZDA 21.01 02 24 29.9 01.02 N 127.73 E 20 6.2 7.2 Halmahera, Indonezija, 32 Datum ura Cas min sek Koordinati 0 0 h km MB MS Območje 21.01. 18 00 17.6 04.86 S 103.67 E 90 6.1 južna Sumatra, Indonezija 29.01. 11 20 35.9 34.31 N 118.58 W 1 4.9 5.3 južna Kalifornija 01.02. 09 30 55.1 17.23 N 73.52 E 10 5.0 južna Indija 03.02. 09 05 04.2 42.76 N 110.98 W 8 5.4 5.5 Wyoming, ZDA 05.02. 23 34 09.9 00.59 N 30.04 E 14 5.8 6.0 Uganda 11.02. 14 59 50.5 42.76 N 110.96 W 5 4.8 Wyoming, ZDA 11.02. 21 17 31.1 18.77 S 169.17 E 206 6.4 otočje Vanuatu 12.02. 04 16 26.8 10.79 S 128.80 W 15 6.3 6.4 - južni Pacifik 12.02. 17 06 58.1 32.06 N 130.58 E 31 4.8 5.3 Kyushu, Japonska 12.02. 17 58 23.9 20.55 S 169.36 E 28 6.4 7.1 otočje Vanuatu 15.02. 17 07 43.8 04.97 S 104.30'E 23 5.9 7.0 južna Sumatra, Indonezija 15.02. 21 09 39.5 36.10 N 100.16 E 20 5.6 5.5 Qinghai, Kitajska 15.02. 21 11 56.4 20.40 S 168.87 E 20 5.7 6.4 otočje Loyalty 16.02. 06 46 57.0 20.10 S 168.91 E 13 5.7 6.4 otočje Vanuatu 16.02. 06 48 58.0 18.99 S 168.13 E 13 5.9 6.4 otočje Vanuatu 18.02. 04 19 07.5 45.33 S 96.23 E 10 5.6 6.1 jugovzhodni indijski hrbet 1 23.02. 08 02 04.7 30.85 N 60.60 E 6 6.1 6.1 južni Iran 25.02. 02 30 51.5 38.85 N 20.53 E 36 5.3 5.1 Grčija 26.02. 02 31 11.0 30.90 N 60.55 E 9 5.8 6.0 severni Iran 01.03. 03 49 00.8 29.10 N 52.62 E 13 5.8 6.0 južni Iran 02.03. 03 38 03.8 19.80 N 72.80 W 59 5.2 5.0 območje Haitija 03.03 23 54 01.0 28.90 N 52.47 E 33 4.9 3.9 južni Iran 09.03. 23 28 06.7 18.04 S 178.41 W 563 6.6 otočje Fidži 09.03. 23 50 24.2 17.96 S 178.26 W 591 6.0 otočje Fidži 11.03. 03 12 11.3 34.22 N 139.17 E 10 5.2 5.1 blizu južne obale Honšuja 14.03. 04 30 07.6 01.08 S 23.93 W 10 6.0 centralni srednjeatlantski hrbet 14.03. 04 30 15.7 01.28 S 23.57 W 10 6.2 6.4 centralni srednjeatlantski hrbet 14.03. 20 51 24.9 15.99 N 92.42 W 164 5.8 6.2 obmejno področje Mehika-Gvatemala 30.03. 19 55 46.0 28.99 N 52.75 E 54 5.5 južni Iran 31.03. 22 40 52.1 22.06 S 179.53 W 580 6.1 južno od otočja Fidži 08.04. 01 10 40.8 40.61 N 143.68 E 13 6.0 6.3 blizu vzhodne obale Honšuja, Japonska 13.04. 22 22 29.9 03.14 S 135.97 E 29 6.0 6.3 Irian Jaya, Indonezija 18.04. 17 29 54.1 06.47 S 154.93 E 26 6.6 6.7 Solomonovo otočje 2,04. 03 51 44.5 05.70 S 154.12 E 28 5.9 6.6 Solomonovo otočje 23.04. 15 00 52.7 14.18 S 167.54 E 11 6.0 6.0 otočje Vauuatu 27.04. 09 23 26.2 21.52 S 173.67 W 28 6.2 6.1 otočje Tonga 29.04. 07 11 29.6 28.30 S 63.25 W 562 6.3 provinca Santiago del Estero, Argentina 33 Datum ura ¿as min sek Koordinati O 0 h km MB MS Območje 01.05. 12 00 35.7 36.90 N 67.16 E 19 — 6.0 6.3 Hindu Kush, Afganistan 02.05. 17 14 00.8 01.12 S 97.48 E 15 6.2 5.8 jugozahodno od Sumatre, Indonezija 09.05. 12 36 37.2 02.06 S 99.73 E 28 6.0 5.5 južna Sumatra, Indonezija 10.05. 01 49 03.4 19.61 S 69.79 W 52 5.8 severni Čile 10.05. 06 36 28.3 28.50 S 63.10 W 601 6.4 provinca Santiago del Estero, Argentina 11.05. 08 18 15.6 02.01 S 99.77 E 21 6.0 6.3 južna Sumatra, Indonezija 13.05. 20 12 27.8 07.97 N 123.19 E 33 5.6 5.6 Mindanao, Filipini 18.05. 03 54 00.5 44.72 N 149.40 E 26 6.0 5.9 Kurilsko otočje 23.05. 01 41 42.2 18.17N 100.53 W 55 6.0 Gerrero, Mehika 23.05. 05 36 01.6 24.17 N 122.54 W 20 5.7 6.0 Tajvan 23.05. 06 46 16.1 35.56 N 24.73 E 76 6.0 Kreta, Grčija 23.05. 15 16 57.1 24.07 N 122.56 E 26 6.0 5.8 Tajvan 24.05. 04 00 42.1 23.96 N 122.49 E 16 6.2 6.7 Tajvan 25.05. 04 03 41.2 04.20 S 135.49 E 33 6.0 6.4 Irian Jaya, Indonezija 26.05. 08 26 52.4 35.31 N 04.10 W 10 5.7 5.8 Gibraltarska ožina 29.05. 14 11 50.9 20.56 N 94.16 E 36 6.2 6.2 Myanmar 31.05. 17 41 55.5 07.41 N 72.03 W 12 6.3 5.6 severna Kolumbija 02.06. 18 17 34.0 10.48 S 112.84 E 18 5.7 7.2 južno od Jawe, Indonezija 03.06. 21 06 59.8 10.36 S 112.89 E 26 6.1 6.4 južno od Jawe, Indonezija 04.06. 00 57 50.6 10.78 S 113.37 E 11 6.0 6.3 južno od Jawe, Indonezija 05.06. 01 09 30.1 24.51 N 121.91 E 11 6.1 6.6 Tajvan 06.06. 20 47 40.5 02.92 N 76.06 W 12 6.4 6.6 Kolumbija 09.06. 00 33 16.2 13.84 S 67.55 W 631 7.0 severna Bolivija 09.06. 01 15 17.8 14.36 S 68.44 W 650 6.1 mejno območje Peru-Bolivija 13.06. 21 15 02.6 05.47 S 151.84 E 18 5.8 6.0 Nova Britanija, Papua Nova Gvineja 15.06. 09 22 57.2 10.34 S 113.66 E 20 6.0 6.1 južno od Jawe, Indonezija i 15.06. 10 28 50.6 10.17 S 113.75 E 29 5.7 6.0 južno od Jawe, Indonezija 16.06. 10 12 46.9 07.40 S 128.13 E 109 6.0 moije Banda 16.06. 11 28 15.2 14.64 S 72.86 W 116 4.6 osrednji Peru 18.06. 03 25 15.8 42.96 S 171.66 E 14 6.2 7.1 Južni otok, Nova Zelandija 20.06. 09 09 02.9 28.97 N 52.61 E 9 5.9 5.7 južni Iran 30.06. 09 23 21.3 36.33 N 71.13 E 227 6.1 mejno območje Afganistan-Tadžikistan 01.07. 10 12 41.2 40.23 N 53.38 E 41 6.0 5.2 Turkménistan 04.07. 21 36 41.9 14.89 N 97.32 W 15 6.1 6.1 blizu obale Oaxace, Mehika 13.07. 02 35 56.0 16.62 S 167.52 E 33 6.4 7.3 otočje Vanuatu 13.07. 11 45 23.3 07.53 S 127.77 E 159 6.5 moije Banda 21.07. 18 36 31.7 42.34 N 132.87 E 471 6.5 blizu jugovzhodne obale Rusije 34 Datum ura čas min «k Koordinati o 0 h km MB MS Območje 24.07. 17 55 40.3 16.96 S 167.57 E 21 5.9 6.5 otočje Vanuatu 25.07. 22 00 22.9 56.36 S 27.37 W 81 6.3 otočje Južni Sandwich 29.07. 00 17 45.4 52.40 N 168.33 W 11 6.0 5.6 otočje Fox, Aleuti 02.08. 14 17 52.1 52.43 N 158.04 E 145 6.0 blizu vzhodne obale Kamčatke 04.08. 22 15 37.7 06.34 S 131.76 E 33 6.2 5.6 otočje Tanimbar, Indonezija 06.08. 11 03 51.8 32.96 S 151.23 E 10 5.3 blizu jugovzhodne obale Avstralije 08.08. 21 08 31.6 24.72 N 95.20 E 122 6.0 Myanmar 10.08. 02 11 15.0 26.95 N 54.35 E 44 4.8 4.4 južni Iran 14.08. 00 46 20.4 44.71 N 150.10 E 17 6.0 5.9 vzhodno od Kurilskih otokov 14.08. 01 31 12.9 44.69 N 150.01 E 19 6.2 6.1 vzhodno od Kurilskih otokov 18.08. 00 45 47.2 07.43 S 31.75 E 25 6.0 5.7 jezero Tanganika 18.08. 01 13 05.7 35.52 N 00.11 W 9 5.7 5.9 severna Alžirija 18.08. 04 42 57.3 44.77 N 150.16 E 15 6.2 6.5 vzhodno od Kurilskih otokov 19.08. 10 02 51.8 26.64 S 63.42 W 564 6.4 provinca Santiago del Estero. Argentina 20.08. 02 21 11.0 44.61 N 149.33 E 23 6.0 5.2 Kurilsko otočje 20.08. 04 38 50.5 44.66 N 149.18 E 24 6.2 6.1 Kurilsko otočje 22.08. 17 26 37.5 11.51 S 166.45 E 142 6.2 otočje Santa Cruz 28.08. 18 37 20.6 44.78 N 150.06 E 19 6.1 6.6 vzhodno od Kurilov 30.08 06 13 35.8 44.74 N 150.12 E 51 6.2 5.6 vzhodno od Kurilskih otokov 31.08 09 07 25.9 43.72 N 146.01 E 76 6.0 Kurilsko otočje 01.09. 07 11 53.4 26.45 S 27.41 E 5 Južnoafriška republika 01.09. 15 15 53.0 40.40 N 125.68 W 10 6.6 7.0 obala severne Kalifornije 01.09. 16 12 40.7 41.18 N 21.20 E 14 5.8 Makedonija 13.09. 04 28 01.0 29.29 N 129.91 E 34 5.8 6.2 otočje Ryukyu 16.09. 06 20 18.7 22.53 N 118.71 E 13 6.5 6.7 Tajvan 01.10. 16 35 20.7 17.75 S 167.68 E 17 5.9 6.5 otočje Vanuatu 01.10. 17 46 37.5 17.77 S 167.83 E 33 5.8 6.3 otočje Vanuatu 04.10. 13 22 55.8 43.77 N 147.32 E 14 7.3 8.1 Kurilsko otočje 04.10. 13 42 52.3 43.79 N 147.19 E 61 6.1 Kurilsko otočje 04.10. 15 24 15.9 43.53 N 147.91 E 20 6.3 Kurilsko otočje 04.10. 16 01 02.4 43.71 N 147.99 E 16 6.3 Kurilsko otočje 04.10. 16 06 20.6 43.43 N 147.90 E 18 6.0 Kurilsko otočje 04.10. 19 16 28.9 43.77 N 147.50 E 35 6.0 5.6 Kurilsko otočje 05.10. 20 39 48.4 43.95 N 147.34 E 40 6.2 5.5 Kurilsko otočje 07.10. 02 36 09.2 43.61 N 147.29 E 52 6.1 Kurilsko otočje 07.10. 03 25 58.1 41.66 N 88.75 E 0 6.0 južni Xinjiang, Kitajska nuklearna eksplozija 07.10. 15 24 03.4 42.87 N 146.06 E 24 6.0 5.2 blizu obale Hokkaida, Japonska 35 Datum ura čas min sek Koordinati 9 O h km MB MS Območje 08.10. 21 44 07.2 01.26 S 127.98 E 17 6.4 6.8 Halmahera, Indonezija 09.10. 07 55 39.5 43.91 N 147.92 E 33 6.5 7.1 Kurilsko otočje 09.10. 08 48 55.1 43.86 N 148.06 E 36 5.9 6.1 vzhodno od Kurilskih otokov 12.10. 06 43 39.7 13.77 N 124.53 E 16 5.8 6.1 Luzon, Filipini 13.10. 05 04 24.9 01.21 S 127.91 E 11 6.1 6.3 Halmahera, Indonezija 15.10. 00 39 25.4 03^80 S 152.15 E 9 5.6 6.1 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 16.10. 05 10 00.9 45.75 N 149.17 E 117 6.4 Kurilsko otočje 18.10. 17 12 50.9 43.58 N 147.10 E 60 6.2 Kurilsko otočje 27.10. 17 45 58.0 43.51 N 127.42 W 20 5.6 6.0 blizu obale Oregona 31.10. 11 48 13.9 03.02 N 96.19 E 29 5.7 6.2 severna Sumatra, Indonezija 05.11. 02 16 03.3 57.19 S 157.86 E 25 6.1 6.1 otočje Macquarie 09.11. 18 21 02.6 43.56 N 147.14 E 54 6.2 5.2 Kurilsko otočje 14.11. 19 15 30.6 13.52 N 121.07 E 32 6.1 7.1 Mindoro, Filipini 15.11. 20 39 37.2 47.45 N 154.93 E 12 5.8 6.0 Kurilsko otočje 20.11. 16 59 05.6 02.00 S 135.93 E 16 5.8 6.3 Irian Jaya, Indonezija 10.12. 16 17 38.5 18.14N 101.38 W 48 6.6 6.2 Guerrero, Mehika 15.12. 11 20 22.1 37.82 S 177.52 E 33 5.9 6.4 blizu V. obale Novega otoka. Nova Zelandija 27.12. 17 32 50.8 31.97 S 179.86 E 212 6.0 otočje Kennadec 28.12. 12 19 23.0 40.53 N 143.42 E 27 6.4 7.5 blizu vzhodne obale Honžuja J nska 28.12. 22 23 55.8 32.96 S 179.86 E 54 5.6 6.0 južno od otočja Kermadec 28.12. 22 37 46.3 40.38 N 143.64 E 11 5.9 6.0 blizu vzhodne obale Honšuja. Japonska 30.12. 06 56 16.8 38.18 N 39.67 E 10 4.7 Turčija 31.12. 02 57 20.8 20.52 N 109.33 E 33 5.7 5.3 jugovzhodna Kitajska Pregled pomembnejših potresov, ki so povzročali škodo ali celo smrtne žrtve in o katerih smo uspeli zbrati več podatkov. Osnovni podatki so podani v preglednici. Potres 3. januarja - pokrajina Qinghai, Kitajska Ob potresu je bilo ranjenih pet ljudi, poškodovanih pa najmanj 56 hiš. Potres 17. januarja - južna Kalifornija Potres z epicentrom v okolici mesta Nordridge je zahteval 60 smrtnih žrtev, več kot 7000 ljudi je bilo ranjenih in najmanj 20000 jih je ostalo brez domov. V okrožjih Los Angeles, Ventura, Orange in San Bernandino je bilo poškodovanih več kot 40000 stavb, veliko težav pa so povzročili tudi številni porušeni nadvozi avtocest. Ponekod je avtomobile dobesedno pometalo na nižje ležeče ulice. Največ škode je bilo v 36 stanovanjskih naseljih, medtem ko so poslovne stolpnice utrpele le manjše poškodbe, večinoma so popokala okenska stekla. Požari, ki so nastali po potresu, so povzročili dodatno škodo v dolini San Fernando ter v mestih Malibu in Venice, Prebivalci so sicer klicali na pomoč gasilce, a jim ti niso mogli kaj dosti pomagati, saj je bil zaradi številnih popokanih vodovodnih cevi pritisk vode prenizek (Republika, 18.01.). Velike televizijske družbe, ki tudi v največjih nesrečah vidijo priložnost za dober zaslužek, so bile s svojimi ekipami in znanimi novinatji na terenu že prej kot v pol ure. Tako so lahko gledalci v ZDA in drugod po svetu "v živo" opazovali dogajanje na ulicah ob popotresnih sunkih , ki jih je bilo več kot 1000 (Delo, 20.01.), najmočnejši med njimi je dosegel magnitudo MS=5.9. Slovenec je 11.02. poročal o zanimivih ugotovitvah NASE. Ta je s pomočjo omrežja 45 postaj, povezanih v globalni sistem za določanje položaja (GPS), ugotovil premikanje 1103 m visokega vrha nad doloino San Fernando. V nekaj sekundah je zrasel za 38 cm, se premaknil za 16 cm proti severu in za 14 cm proti zahodu. Ko seje gora Oat umirila, je bila za 2 do 3 cm višja in za 3 cm južneje kot pred potresom. Ta potres velja za daleč "najdražjo " katastrofo v letu 1994. Zavarovalno škodo so namreč ocenili na 10 do 12 milijard US dolaijev. Potres 17. januarja - južna Kalifornija 11 ur po glavnem potresu je nastala najmočnejša ponovitev, ki pa je povzročila le dodatno gmotno škodo. Potres 19. januarja - Oregon, ZDA Potres je povzročil rahle poškodbe na območju mesta Dorris. Potres 21. januarja - otok Halmahera, Indonezija Na območju zaliva Kau je ob potresu sedem ljudi umrlo, 40 pa je bilo ranjenih. Poškodovanih je bilo 550 hiš. Potres so močno čutili v mestu Ternate na istoimenskem otočku ob zahodni obali Halmahere. Potres 29. januarja - južna Kalifornija Močno prestrašene prebivalce Los Angelesa in okolice je ta potres dodatno vznemiril, vendar ni povzročil novih žrtev niti večje gmotne škode. Potres 3. februarja - Wyoming, ZDA Na območju mest Afton - Auburn in Fairview so nastale rahle poškodbe. Potres so čutili tudi v nekaterih mestih v zveznih državah Idaho in Kolorado. 37 Potres 5. februarja - Uganda Na območju mesta Fort Portal so potres in njegove posledice zahtevale štiri smrtne žrtve, od tega dve ob zemeljskem plazu, ki se je sprožil po potresu. Več ljudi je bilo ranjenih, poškodovan pa je bil tudi velik del zgradb v mestu. Ta potres so čutili tudi v Kampali in vzhodnem Zairu. Potres 11. februarja - Wyoming, ZDA Popotresni sunek je povzročil nove manjše poškodbe v mestih Afton - Auburn in Fairview. Potres 12. februarja - otok Kyushu, Japonska Kljub dokaj nizki magnitudi, je bila v mestu Okuchi ena oseba lažje poškodovana. Potres 15. februarja - južna Sumatra, Indonezija Umrlo je najmanj 207 ljudi, ranjenih je bilo 2000, 75000 pa jih je ostalo brez domov. Znatne poškodbe so povzročili tudi zemeljski plazovi in požari. Večina teh poškodb je nastala na območju mesta Liwa, kjer je bilo poškodovanih tri četrtine vseh hiš, tiste pa, ki so ostale, so bile tako razmajane, da niso bile več uporabne (Dnevnik, 18.02). Potres so čutili v večjem delu južne Sumatre, v nekaterih območjih Jawe in v približno 700 kilometrov oddaljenem Singapuiju. Škodo so ocenili na približno 170 milijonov US dolarjev. Potres 23.februarja - južni Iran V območju pokrajine Sistan je sedem ljudi je umrlo, mnogo pa je bilo ranjenih. Potres 1. marca - južni Iran V mestu Firuzabad in v okolici sta umrli dve osebi, 15 jih je bilo ranjenih. V goratih predelih province Fars je nastala precejšna škoda ( Dnevnik 02.03. piše o desetih na pol porušenih vaseh) tudi zaradi zemeljskih plazov, ki so se sprožili po potresu. Potres 2. marca - Haiti V tem potresu, ki so ga čutili na skoraj 700 kilometrov širokem območju od Santiaga na Kubi do Santa Dominga v Dominikanski republiki, so štiije ljudje umrli, poškodovanih je bilo nekaj hiš na območju mesta St. Luis du Nord na Haitiju. Potres 3. marca - južni Iran Na območju Firuzabada je bilo nekaj dodatne gmotne škode, k sreči brez človeških žrtev. 38 Potres 30. marca - južni Iran Ob potresu je bilo v mestu Firuzabad ranjenih najmanj 30 ljudi. Potres 18. aprila - otočje Solomon Potres so močno čutili v skoraj 1000 kilometrov širokem pasu od južnih otočkov otočja Solomon do Nove Irske. Potres 21. aprila -> otočje Solomon Ta, nekoliko šibkejši potres so čutili na otoku Nova Britanija, ki spada k Papui Novi Gvineji. Potres 10. maja - provinca Santiago del Estero, Argentina Ob tem zelo globokem potresu (601 km) o žrtvah ali gmotni škodi ni bilo poročil, zato pa so ga čutili prebivalci na izredno velikem območju od Mendoze v Argentini do južnočilskega mesta Arequipa, kar je več kot 1700 kilometrov. Potres 11. maja - južna Sumatra, Indonezija Potres je povzročil nekaj manjše škode v mestu Padang v osrednjem delu Sumatre, čutili pa so ga tudi v Singapuiju in južni Maleziji. Potres 13. maja - Mindanao, Filipini Na južnofilipinskem otoku so bile na območju mesta Cotabato tri osebe ranjene, poškodbe pa so nastale na več kot štiridesetih hišah. Potres 23. maja - Guerrero, Mehika Dva zaporedna potresa, prvi z magnitudo 6.0 in drugi z 5.4, sta močno prestrašila prebivalce glavnega mesta Mehike, ki so panično zapuščali poslopja. Čutili so ju tudi v nekaterih drugih mestih, a človeških žrtev in večje gmotne škode nista povzročila. Potres 23. maja - Kreta, Grčija Prebivalci mest Chanie, Rethimnona in Herakleiona na Kreti so zbežali na ulice, potresni sunek pa so čutili na vsem Peloponezu, v vzhodni Siciliji in celo v severnem Izraelu. Potres je na Kreti povzročil precej škode, v Chanii sta se zrušili strehi dveh šol in minaret stare mošeje. Pouk so morali zaradi varnosti tamkajšnjih otrok za nekaj časa prekiniti (Republika, 24.05). 39 Potres 25. maja - Irian Jaya, Indonezija V okrožju Panai je bilo nekaj zgradb poškodovanih, na epicentralnem območju so se sprožili zemeljski plazovi. O gmotni škodi nimamo podatkov. Potres 26. maja - Gibraltarska ožina Ob potresu, ki so ga čutili v večjem delu severnega Maroka, je bila v mestu Al Hochemia ranjena ena oseba, nekaj zgradb pa je bilo poškodovanih. Potres 31. maja - severna Kolumbija Na epicentralnem območju je bila ena oseba ranjena in nastalo je nekaj škode na zgradbah. Potres so čutili v večjem delu severne Kolumbije, v Bogoti in tudi v Caracasu v Venezueli. Potres 2. junija - južno od Jave, Indonezija Cela vrsta potresov in do štiri metre visoki valovi tsunamija, ki so se pojavili po glavnem sunku, so za seboj pustili pravo razdejanje. Umrlo je 250 ljudi, 27 je pogrešanih, 423 ranjenih, mnogi so postali brezdomci, saj je bilo porušenih ali poškodovanih 1500 hiš, približno 300 ribiških čolnov se je potopilo. Voda je dobesedno odnesla 100 metrov skoraj stokilometerske obale, ki sojo nekoč obiskovali turisti in navdušeni deskaiji (Republika, 06.06). Telekomunikacijske zveze so bile pretrgane in mnoge ceste neprevozne, tako daje bilo težko priti do informacij o stanju v najodročnejših krajih. Potres 5. junija - Tajvan Močan potres je zahteval eno žrtev, dve osebi sta bili ranjeni. V glavnem mestu Taipehu so dodatno škodo povzročili številni požari in plazovi. Prekinili so promet na nekaterih avtocestah, nastalo pa je tudi več zemeljskih razpok. Potres so čutili tudi na nekaterih najjužnejših japonskih otokih. Potres 6. junija - Kolumbija Katastrofalen potres, ne toliko zaradi svoje moči, ampak zaradi številnih plazov zemlje in blata, je povzročil vsaj 295 mrtvih, 500 pogrešanih in 13 000 brezdomcev ter veliko gmotno škodo (Dnevnik 10.06. navaja 1000 mrtvih). Plazovi z ognjenika Nevado del Huila so zasuli 5 vasi, kjer je živelo skoraj 10 000 prebivalcev, vendar se je večina uspela umakniti in si na varnejših mestih postavila začasna bivališča (Republika, 09.06). Blato in kamenje sta zajezila reko Paez, kar je povzročilo poplave na območjih mest Belalcazar in Neiva, tako da so se ljudje umikali na višje ležeča območja. Končno 40 število žrtev najbrž nikoli ne bo znano, ker bo večina trupel ostala za vedno pokopanih pod velikim plazom. Potres 9. junija - severna Bolivija V tem močnejšem in globjem potresu od kolumbijskega (žarišče je bilo v globini 631 km), je po neuradnih podatkih izgubilo življenje pet ljudi v Peruju. Potres je glede na magnitudo povzročil malo gmotne škode (manjše poškodbe na zgradbah, popokana okenska stekla, prekinitev telefonskih zvez ter električne energije), vendar je bila panika med prebivalci velika. Moč, predvsem pa izjemna globina žarišča, sta osnovna vzroka, da so potres čutili na več kot 10000 kilometrov veliki razdalji od skrajno južnih predelov Južne Amerike pa vse tja do Toronta v Kanadi. Po podatkih Nacionalnega centra za obveščanje o potresih iz ZDA je to najmočnejši kadarkoli zapisani potres s tega območja in tudi prvi, ki so ga čutili celo v Severni Ameriki. Potres 16. junija - centralni Peru Potres in plazovi so na območju mesta Cotaruse poškodovali nekaj hiš, tako da so nekateri prebivalci ostali brez domov. Potres 18. junija - južni otok, Nova Zelandija Potres je povzročil nekaj škode na zgradbah v mestu Christchurch. Plaz, ki se je sprožil ob potresu je zasul eno od avtocest, čutili pa so ga na celotnem območju Južnega otoka ter na nekaterih območjih Severnega otoka. Potres 20. junija - južni Iran V pokrajini Fars so umrli vsaj trije ljudje, 100 pa jih je bilo ranjenih. V bližini mesta Firuzabad je bilo 12 vasi uničenih, 50 pa težje poškodovanih. Zaradi plazov je bilo nekaj cest zaprtih. Potres 4. julija - blizu obale Oaxace, Mehika Dve osebi sta umrli pod steno, ki se je podrla ob potresu v mestu Oaxaca, nekaj jih je bilo ranjenih. Potres so čutili v zveznih državah Guerrero, Puebla in Veracruz, kot tudi v glavnem mestu Mexico City. Potres 13. julija - otočje Vanuatu Čeprav je bil to do sedaj eden najmočnejših potresov v tem delu sveta (Dnevnik, 14.07.), večje škode ni povzročil. Čutili so ga prebivalci na večjem delu otočja. 41 Potres 21. julija - blizu jugovzhodne obale Rusije Poročil o morebitnih žrtvah ali škodi ni bilo, čutili pa so ga predvsem prebivalci gosto naseljenega območja na vzhodni obali osrednjega japonskega otoka Honšu, pa tudi na najsevernejšem otoku Hokkttidu. Potres 24. julija - otočje Vanuatu Delo je 26. julija o tem potresu poročalo, da ni povzročil večje gmotne škode. Epicenter je bil namreč precej oddaljen od naseljenih območij. Potres 6. avgusta - blizu jugovzhodne obale Avstralije V mestu Cessnock, ki leži približno 150 km severno od Sydneya, je nastalo nekaj resnejših poškodb na zgradbah, nekaj manjših pa v bližnjem Newcastlu. Potres so čutili še v nekaterih mestih jugovzhodne Avstralije, vendar od tam o škodi niso poročali. Potres 8. avgusta - Myanmar Potres so močno čutili v dolini reke Brahmaputra v Indiji, prav tako pa tudi v Daki v Bangladešu. Potres 10. avgusta - južni Iran V mestu Bastak in njegovi okolici je bilo nekaj hiš uničenih, 30-60 % pa poškodovanih. Poročila o naravnih nesrečah s tega območja so običajno zelo skopa. Potres 18.avgusta - severna Alžirija Potres je sredi noči presenetil prebivalce Mascare, Siga in Orana, ki so dan dočakali kar na prostem. Veliko hiš se je zaradi neustrezne gradnje sesulo. Največ človeških žrtev je bilo v okolici Mascare, kjer naj bi bil tudi epicenter, skupaj pa je bilo 159 mrtvih, 289 ranjenih in 8000 do 10000 brezdomcev (Slovenec 29.08. navaja 171 mrtvih in 15 000 brezdomcev). Ruševine so zasule precej cest, kar je delo reševalcem dodatno oteževalo. Potres 19. avgusta - provinca Santiago del Estero, Argentina O učinkih potresa v Argentini nimamo podatkov, vemo pa, da so ga čutili v mestu Antofagasta v Čilu. Potres 1. septembra - Južnoafriška republika Kljub dokaj nizki lokalni magnitudi (ML=2.7), je potres zahteval v rudniku zlata Vaal Reefs 3 smrtne žrtve in 13 ponesrečenih. 42 Potres 1. septembra - obala severne Kalifornije V mestu Honeydew so nastale manjše poškodbe, potres pa so Čutili v številnih mestih severne Kalifornije ter ponekod v južnem Oregonu. Potres 1. septembra - Makedonija Na območju Bitole, kjer je bil epicenter potresa, je bilo mnogo ljudi ranjenih, nastala pa je tudi gmotna škoda. Potres so čutili v severni Grčiji in jugozahodni Bolgariji. Potres 16. septembra - Tajvan V kitajskih provincah Fujian in Guangdong je ena oseba umrla, 400 pa je bilo ranjenih. Na tem območju je nastalo precej škode, poškodbe na zgradbah in zemeljske razpoke pa so opazili tudi na tajvanskem otočku Peng-hu. Potres so čutili v skoraj 500 kilometrov oddaljenem Hong Kongu. Potres 4. oktobra - Kurili Ob najmočnejšem potresu v letu 1994, ki je imel žarišče v dnu Tihega oceana blizu kurilskega otoka Šikotan, je na južnokurilskem otoku Iturup umrlo oz. bilo pogrešanih vsaj 10 ljudi, gmotna škoda pa je bila ogromna. Velika veijetnost je, da so bile smrtne žrtve in gmotna škoda tudi na ostalih Kurilskih otokih, saj so nekateri časopisi pisali o večini podrtih hiš (Slovenec, 7.10.), vendar točnih podatkov o tem ni. Na japonskem otoku Hokkaido je neki 73-letnik umrl zaradi srčnega napada, 340 ljudi je bilo ranjenih. Ob vzhodni obali tega otoka so pričakovali močan tsunami in so prebivalce na to pravočasno opozorili (Republika, 05.10.), vendar so bili morski valovi, ki so dosegli obalo pri pristanišču Kuširo 67 minut po potresu, visoki "le" do 2 metra. Potres so čutili na severnem Honšuju in v 800 kilometrov oddaljeni prestolnici Japonske, Tokiu. Po navajanju nekaterih tiskovnih agencij je bil to najmočnejši potres, kar so jih do sedaj zaznali na Japonskem, po glavnem sunku pa se je Hokkaido močneje zatresel še 20-krat. Potres 8. oktobra - Halmahera, Indonezija Ena oseba je umrla, 12 ljudi je bilo težje in 40 lažje ranjenih. Potresni sunek je povzročil nastanek 3 metre visokih valov tsunami (Republika, 11.10), ki so poškodovali nekaj več kot 500 zgradb ter posamezne mostove in pomole na otočku Obi. Potres so močno čutili tudi 250 kilometrov južneje v mestu Ambon. 43 Potres 13. oktobra - Halmahera, Indonezija Za ta potres imamo le podatek o 12 ranjenih prebivalcih otoka Obi ter nekaj poškodovanih hišah. Potres 14. novembra - Mindoro, Filipini Na otokih Luzon in Mindoro sta potres in pozneje še tsunami povzročila pravo razdejanje. Umrlo je vsaj 78 ljudi, več kot 220 je bilo ranjenih. Večino žrtev in škode so povzročili 10 do 15 metrski valovi, ki so uničili več kot 500 hiš, 18 mostov in potopili nekaj ribiških ladij. Med žrtvami je bilo precej otrok starih od enega do petih let, ki so utonili v svojih domovih, ko so jih zalili valovi (Slovenec, 16.11). Na epicentralnem območju, kije bilo približno 140 kilometrov južno od Manile, so opazili pojav likvefakcije (utekočinjenja tal). Skupaj je bilo na otoku Mindoro popolnoma porušenih približno 800 hiš, več kot 3000 je bilo poškodovanih, veliko električnih in vodovodnih napeljav paje bilo potrganih. Potres 20. novembra - Irían Jaya, Indonezija Potres so močno čutili na otokih Biak in Yapen, kjer je bilo na območju mesta Serui ranjenih 28 ljudi, mnogo zgradb je bilo poškodovanih. Potres 28. decembra - blizu vzhodne obale Honšuja, Japonska Epicenter potresa je bil med Hokkaidom in Honšujem, tako daje največ škode nastalo v obmorskem mestu Hachinohe, kjer sta dve osebi umrli, ko se je podrl pod neke igralnice, ena pa zaradi srčne kapi. 274 ljudi je bilo težje in lažje ranjenih (Republika, 30.12 ). Potres so čutili tudi v Tokiu, kjer pa ni bilo škode, le rahel preplah med prebivalci. Potres 30. decembra - Turčija Ob potresu sta bili v mestu Diyarbakir ranjeni dve osebi, nastale pa so tudi manjše poškodbe. Potres 31. decembra - jugovzhodna Kitajska V provincah Guangxi in Guangdong je bilo ranjenih vsaj 360 ljudi, več kot 1100 hiš je bilo poškodovanih. Potres so čutili tudi v Hong Kongu. 44 Slika 21: Geotektonske plošče, ki gradijo Zemljo. Figure 21: Distribution of the geotectonic plates over the Earth globe 45 « a- N> Kj C«5 •S, CJ" o' ■S 8 C«3 <3. Kj K« i rs, S2! a <5 I o ? O a « o >! Ci S 'S s ? VO vo < o u MAGNITUDE (po Richterju) • • m 10000 SVETOVNI POTRESI V LETU 1994 H Slika 23: Močnejši potresi v Evropi v letu 1994. Figure 23: Strongest earthquakes in Europe in 1994. 48 Slika 24: Močnejši potresi v Aziji v letu 1994. Figure 24: Strongest earthquakes in Asia in 1994. 49 Slika 25: Močnejši potresi v Severni Ameriki v letu 1994. Figure 25: Strongest earthquakes in North America in 1994. Slika 26: Močnejši potresi v Južni Ameriki v letu 1994. Figure 26: Strongest earthquakes in South America in 1994. 51 Slika 27: Močnejši potresi v Afriki v letu 1994. Figure 27: Strongest earthquakes in Africa in 1994. L „n— 0 km 1000 1 i O fc Slika 28: Močnejši potresi v Avstraliji in delu Oceanijie v letu 1994. Figure 28: Strongest earthquakes in Australia and part of Oceania in 1994. 53 Slika 29: Močnejši potresi v Atlantskem oceanu v letu 1994. Figure 29: Strongest earthquakes in Atlantic Ocean in 1994. 54 WW D L km 5000 _J —i—j-i IX C Slika 30: Močnejši potresi v Pacifiškem oceanu v letu 1994. Figure 30: Strongest earthquakes in Pacific Ocean in 1994. 55 0 km 2000 1-1 c^ V, Slika 31: Močnejši potresi v Indijskem oceanu v letu 1994. Figure 31: Strongest earthquakes in Indian Ocean in 1994. 56 PREGLED REGISTRIRANIH POTRESOV IN UMETNO POVZROČENIH POJAVOV V LETU 1994 V SLOVENSKIH POTRESNIH OPAZOVALNICAH Mesec Oddaljeni potresi Bližnji potresi Lokalni potresi Eksplozije Skupaj Januar 53 76 27 35 191 Februar 74 69 23 19 185 Marec 64 67 33 48 212 April 78 77 17 35 207 Maj 84 50 49 57 240 Junij 53 46 40 43 182 Julij 93 65 25 55 238 Avgust 135 77 33 72 317 September 84 66 26 57 233 Oktober 154 65 16 47 282 November 73 63 17 65 218 December 78 50 13 42 183 Skupaj 1023 771 319 575 2688 57 LITERATURA 1. Hržič, M., Cecič, I., Deterding, M., Šinkovec, M., Vidrih, R., Živčič, M., Mukavec, R., 1994. Preliminary seismological bulletin, No. 1 - 22. Seismological Survey R of Slovenia, Ljubljana. 2. Hržič, M., Cecič, I., Deterding, M., Šinkovec, M., Vidrih, R., Živčič, M., Mukavec, R., 1994. Preliminary seismological bulletin, No. 23 - 24. Geophysical Survey R of Slovenia, Ljubljana. 3. Preliminary Determination of Epicenters, Monthly Listing, January - December 1994. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. 4. Vidrih, R, Cecič, I., Živčič, M., 1995. Potresi v Sloveniji v letu 1994. Ujma št.9, 77 - 86, Ljubljana. 58 NASLOVNICA Po ljubljanskem potresu 14. aprila 1895 je zanimanje za potrese in seizmologijo zelo naraslo. V letu 1897 je začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro Ogrski monarhiji in na ozemlju kasnejše Jugoslavije. Instrumenti so bili postavljeni v kleti realke na Vegovi ulici in so delovali do leta 1919. Zanimanje za potrese je spodbudilo našega znanega arhitekta in urbanista Maksa Fabianija (1865 - 1962), ki je v letu 1912 naredil osnutek za seizmološki observatorij, ki ga prikazuje naslovnica. Fabiani je pri svojem bogatem ustvaijalnem delu že zgodaj začel opozarjati na probleme slabe gradnje. Leta 1899 je v poročilu "Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane" napisal devet priporočil za izboljšanje gradnje. Na sliki je na levi strani spodaj vpisana letnica 1897 (MDCCCXCVII), ki pomeni začetek potresnih opazovanj v realki v Ljubljani. Desno spodaj pa je vpisana letnica 1913 (MCMXIH), ki veijetno pomeni nastanek načrtov za potresni observatorij. Kljub temu, da so že v začetku stoletja razmišljali o potresnem observatoriju, so ga začeli graditi šele leta 1955; s stalnim beleženjem potresov pa so začeli v letu 1958. Danes je za potrebe seizmologije observatorij na Golovcu premajhen, saj je vsa oprema, knjižnica, številni merilni instrumenti in 11 zaposlenih na vsega skupaj manj kot 90 m2. 59 COVER PAGE After the Ljubljana earthquake of April 14, 1895 the general interest in earthquakes and seismology increased. In 1897 first seismological observatory in Austro-Hungarian Monarchy (and later also on the territory of Yugoslavia) was established. The instruments were placed in the cellar of secondary college in Vega Street and were operating until 1919. Increased interest in earthquakes inspired our architect and urban designer Maks Fabiani ( 1865-1962) to design a project for a seismic observatory in 1913. It can be seen on the cover. Fabiani had been, throughout his productive work, always exposing problems of inappropriate construction rules. In 1899 he published a report "Regulation of the Capital City of Ljubljana" and proposed nine recommendations for improvements of the construction plans. The year 1897 (MDCCCXCVII) is marked in the left bottom corner of the picture. It signifies the beginning of all seismic observations in Ljubljana college. In the right bottom corner the year 1913 is marked (MCMXIII) and most probably signifies the time of the creation of the architectural designs of the seismological observatory. Despite the fact that the observatory had been planned since the beginning of the century, the construction of the seismological observatory started only in the 1955. Constant recording of the earthquakes began in 1958. Today the size of Golovec observatory does not suit the demands of seismology since all the equipment, the library and numerous measuring instruments are all placed together with 11 employees in the area smaller than 90 square metres. 60 Uredil: R. Vidrih Avtoiji besedil: Uvod: P. Sinčič, R. Vidrih, I. Cecič Potresi v Sloveniji leta 1994: R. Vidrih, I. Cecič, M. Živčič Svetovni potresi v letu 1994: R. Mukavec Avtoiji slik: I. Cecič: 2-20 R. Vidrih: 1 M. Živčič: 21-31 Naslovnica: R. Vidrih, M. Gostinčar Slike narisal: R. Vidrih Računalniška obdelava: P. Sinčič 6]