Slev 237. Posamezna Številka stane 1 Din. V LfatiiiaRf, v ptieli dne 27. aklonra 1922. Leto L m_j Naročnina ~—a za državo SHS: a) po pošti meseinv Din b. dostavljeno n dom ma«e6oa....... 10 za inozemstvo: !Be*eSno.......DU tO E= Sobotna izdaje: =ss v Jnfloalaviji.....Din 1« T laoiMmatvn...... W s Cone inseratom: s Snoatolpaa petitna vrata malt oglasi po Dtn.1'— ia Din. V50, veliki oplast nad 45 mm vt-žlne ro Din. 2 —, poslana itd. po Din. 3"—. Pri večjem asročUn iiopost Izhaja vsak dnn izvzomil itonedelika tn dneva po p«u> niku ob i, url zjatrel. HT Uredništvo ie v Kopitarjevi ollol Stev. 6/111. Boaopial m ae vračal«; netranUlrana pisma se se sprejemajo. Oredn. telet. 8tv. 50, oprava. Str. 328. Uprava Je v Kopitarjevi nI. 8. — Račon poStne hran. ljubljanske 81.6110 ssa naročnino ln it. 349 sa oglase, sagreb 39.011, sirsjev. 7563, praSlce mdnnaj. 24.797 Nov poglavar SKS. Osamljeni! Osamljeni! To je obupni odjek politike Samostojne kmetijske stranke v Sloveniji. Kamor se ozrejo, ni stranke, na katero bi se mogli nasloniti, ker se vsak boji, da si z njo vred naprti tudi vso odgovornost pred ljudstvom, katero je ta stranka varala od prvega dne, ko je stopila pod pokroviteljstvom dr. Žerjava v politično življenje. Najprej je SKS iskala zavetja pri zemljoradnikih, pa se je tam tako osovražila, da nobena parlamentarna skupina ne govori o politiki sSlovenačkih kmetijacaKIuba samostojnih seljaka« potrebni vladi, da more vzdržati centralistični režim in nadvlado nad Slovenci in Hrvati. Kakor hitro pa bi bila voljna kaka druga skupina vstopiti na njihovo mesto, pa samostojnih tudi vladinovci ne bi več pogledali po pesnikovih besedah: Zamorec, izpolnil si svojo dolžnost, zdaj pa pojdi, kamor hočeš, ne potrebujemo te več. Kakšno razburjenje se je polastilo samostojnih .politikov, ko se je izvedelo, da bi vladne stranke pri eventuelni rekonstrukciji vlade raje sprejele v vlado zemljoradnike, da se iznebe samostojnih, samo če bi zemljoradniki hoteli; nekoga Pašič za vzdrževanje režima razen demokratov pač potrebuje. Samostojni torej tudi pri vladnih strankah niso uvaževani. Kdo pač naj čisla breznačelno politiko, ki gre v volivni boj z avtonomi-stičnim in republikanskim programom, po volitvah pa s polno paro zajadra v najskrajnejše centralistične vodo in pomaga protislovenskemu političnemu kurzu? To se tako nekako sliši kakor nemški pregovor: Den Verrat lieb* ich, den Verriiter veracht* ich. Vlada pač potrebuje :>samo-stojne« glasove, dokler jih ima, ko pa pridejo volitve iu bo prevarano ljudstvo samostojni centralistični privesek pometlo, bo konec SKS in čiča Pašič ne bo več isl-al lam, kjer nič ne bo najti. S samostojnimi vred bo pa izginil tudi izgovor sedanjih vladinovcev, da režim ni protislovenski, ker ga podpira in soglaša ž njim vendar del slovenskega ljudstva, ki ga zastopajo v narodni skupščini poslanci Samostojne kmetijske stranke. Če bi svobodoljubno slovensko ljudstvo odobravalo centralistični jarem in srbski imperializem nad Hrvati iu Slovenci ter bi bilo tako suženjskega duha, da bi bilo hvaležno za centralistične batine, potem bi osamljenost Samostojne kmetijske stranke ne bila tako strašna, kakor je. Častna seveda ne bi bila. Čashia je osamljenost za politično stranko samo tedaj, ako ne gre v kolo korumpiranih strank, ako njihove ponudbe načelno odklanja iz razlogov čistih rok, poštenosti in ljudskega blagra. Ne samo častna, ampak tudi ponosna je taka osamljenost v kolu strank, če ima za seboj ljudske množice. Bodočnost je taki stranki zagotovljena, ker zdrav ljud;;! i organizem za dolgo dobo ne trpi korupcijskih bul in gnojnih ran, marveč jih izloči in se razčisti. Taka osamljenost pa seveda ni nobena osamljenost, nego samo združen odpor zdravega ljudstva proti strankam korumpiranih politikov, ki vihtijo b!5 nad ljudstvom. Samostojna kmetijska stranka pa ni-toa m seboj ljudstva, nima za seboj voliv- cev, je torej osamljena v ljudstvu, zapuščena od ljudstva. Ta osamljenost boli in gospod Pucelj premišlja, kje bi mogel zazreti skozi oblake te osamljenosti žarek solnca in obupno steguje po njem svoje ministrske roke. Mož se je pri tem spomnil, da se je dr. šusteršič v svoji brošuri odrekel tistim načelom, ki jih je ravno on prej proglašal zu nezmotljiva, in da ima v svojem življenju samo še en cilj, škodovati stranki, ki je sicer ni on osnoval, pač pa ji dolgo dobo načeloval. V tem možu, ki ga mi vsled njegove usode, ki si jo je s svojo brošuro sam skoval, pomilujemo, vidi Samostojna kmetijska stranka zadnji žarek upanja in zato so vezi med dr. Šu-steršičem in ministrom Pucljem ob odobravanju Pašiča, ki se trese za centralistični državni kurz, veliko ožje, kakor je to javnosti znano. Oba sta se sporazumela na program, ki naj bi rušil strnjene vrste Slovenske ljudske stranke. Nekako uverturo k tej novi orientaciji v stranki »kmetijaca« dela že skozi nekaj tednov glasilo te najbolj protikmetijske in najbolj protislovenske stranke, kar jih pozna slovenska politična zgodovina. Svoje pristaše, kolikor jih jim je še ostalo, pripravlja na onega, ki ga je ob svojem postanku grdilo in blatilo kakor nihče drugi, ki jim pa naj bi bil sedaj radi svoje sorodne miselnosti in enako velikega sovraštva do stranke krščanskega ljudstva rešitelj in učitelj. Na eni strani mislijo, da se bodo s tem obdržali na površju, na drugi pa so mnenja, da zadoste s to novo kombinacijo svoji nenasitni osveti. Na obeh straneh so pa v hudi zmoti. Sodba slovenskega ljudstva nad nositelji centralizma, protislovenske politike in podpiratelji režima, ki vodi slovensko ljudstvo v gospodarsko in kulturno propast, je sklenjena. Vrste krščanskega ljudstva so pa tudi tako strnjene, da bi zadel ob granit, kdorkoli bi skušal butati vanje Pašlčev načrt. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Pašič-Pribiče-vičeva taktika po kumanovskih slavnostih bo stremila za tem, da se odloži demisija vlade in da se otopi Davidovičeva akcija. Če se kriza ne bo dala odložiti, jo bo Pašič proglasil samo za delno in bo kabinet samo rekonstruiral. Ta kabinet bi izpeljal samo uradniški zakon, invalidski zakon in zakon glede vojne odškodnine. Nato bi Pašič vnovič izzval krizo in potem sam sestavil volivno vlado, o katero bi sprejel samo Pribičeviča in druge svoje zaupnike. Razprave o konvenciji i Italijo. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Danes dopoldne je konferiral notranji minister T i m o-t i j e v i č z zunanjim ministrom dr. N i n -či če m radi informacij o pripravah fašistov na Reki. Kakor se čuje, bo vlada takoj po svojem povratku od kumanovskih slavrosti imela sejo, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju konvencij z Italijo. Odhod k praškim slavnostim. Belgrad, 26. okt. flzv.) Danes zjutraj ob 8. uri so odpotovali v Prago ministri dr. Kumanudi. Pucelj, Omerovič in Mila-dinovič, 72 narodnih poslancev in nekaj časnikarjev. Belgrad, 26. okt. (Izv.) V družbi poslancev je odpotoval danes v Prago finančni minister dr. Kumanudi v posebni misiji, da s češkim finančnim ministrom dr. Rašinom razpravlja o načinu, kako bi se rešila finančno-gospodarska vprašanja obeh držav in da se pouči o tozadevni akciji dr. R a š i n a. V Prago jc že pred par dnevi odpotoval pomočnik finančnega ministra g. Dušan P 1 a v š i č , da sondira teren za razprave. ČEŠKI KREDIT ZA NABAVO BLAGA. Praga, 26. okt. (Izv.) Povodom obiska dr. Kumanudija v Pragi se bo razpravljalo tudi o kreditu, ki bi ga dala Češkoslovaška Jugoslaviji za nabavo raznega blaga. Ta kredit ne bo znašal 500 miljonov, marveč samo 200 miljonov češkoslovaških kron. ii uellki oelik strni ,£ueze iindstua'! Vsi na shod! Posojilo za nabavo po! milijona pušk. Belgrad, 26. okt. (Izv.) »Politika« poroča. Francoska vlada ponuja naši državi posojilo v znesku 100 milijonov frankov za nabavo orožja. Vlada bo to zadevo predložila parlamentarnemu finančnemu odboru, ki bo tozadevno razpravo končal še ta teden. Takoj nato pride posojilo pred plenum narodne skupščine. (O tej oborožitveni akciji smo mi že pred tedni poročali in 3e bomo nanjo še povrnili. Op. ur.) »Glavni prosvetni zavod«. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Prosvetno ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki naj pripravi zakonski načrt o glavnem prosvetnem zavodu za celo državo, ki bi dajal iniciativo za prosvetna vprašanja. V omenjeni komisiji so vseučiliški profesorji Aleksander Belič, Čeda Mitrovič in Vlado Čorovič, Kongres invalidov v Belgradu. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Dne 28, oktobra sc vrši v Belgradu kongres invalidov iz cele države. Železniško ministrstvo je za to priliko dovolilo invalidom brezplačno vožnjo po železnicah v Belgrad in nazaj domov. Angleški parlament razpuščen. Prisega novih ministrov, — LIoyd George o zunanji politiki in volivnem gibanju. London, 26. okt. (Izv.) Kralj je danes podpisal proglas, s katerim se razpuiča angleški parlament. London, 26. okt, (Izv.) Danes je kralj sprejel v avdienci bivše ministre. Popoldne so novi ministri prisegli. London, 26. okt. (Izv.) Reuter poroča: Angleški bankir Mackay-tdgar jc izjavil, da mora biti prvo delo nove vlade v zunanji politiki, da prizna rusko sovjetsko republiko. London, 26. okt, (Izv.) Na zborovanju narodne liberalne stranke je L1 o y d George j ev svojem govoru izjavil, da mora biti politika Anglije miroljubna, a nc strahopetna. To je edina pot do ljudskega blagostanja. Lloyd George je nato govoril o dardanelskih morskih ožinah in o repa-racijskem vprašanju. Glede zadnjega je dejal, da bo Nemčija morala plačati, kolikor je v njeni moči. Glede društva narodov govornik ni nikdar spremenil svojega stališča. Cilj angleške politike mora biti, da se ohrani društvo narodov, ki jc edini porok za mir na zemlji in za ljudsko blagostanje, London, 26. okt. (Izv.) Narodna liberalna stranka, kateri pripada L1 o y d George, je sklenila, da postavi vsakemu liberalnemu kandidatu Asquithove stranke nasproti po enega narodno liberalnega kandidata. London, 26. okt. (Izv.) Delavska stranka sc v svojem programu zavzema za popolno neodvisnost Egipta, za samovlado Indije in za najširšo ustavno svobodo Irske. PO FAšISTOVSKEM KONGRESU. Neapel, 26. okt, (Izv.) Fašistovski kongres je mirno končal. Po kongresu je ptišlo do nekaterih incidcntov. Fašisti so razbili prostore lista »II Mondo«. Rim, 26. okt. (Izv.) »II Paese* poroča, da bodo fašisti dobili v novi vladi štiri c,; Pod tem imenom so stopili pred ljubljanske volivce s proglasom, ki smo ga včeraj objavili, pristaši tistih skupin, ki so v razpuščenem občinskem svetu ljubljanskem tvorili delovni blok, izvzemši narodne socialiste, ki so uskočili in s tem zatajili svoje delo v delovnem bloku zadnjega občinskega sveta. Cela Ljubljana, izvzemši samo tiste parasite, ki bi radi živeli samo od dela drugih, je navdušeno odobravala delovanje tega bloka v občinskem svetu ljubljanskem. Zato se nismo varali, da bo v Ljubljani vse, kar misli pošteno, odobravalo, da stopi pred volivce z enotnim programom, kakor ga je začela izvrševati v občinskem svetu stara koalicija, četudi brez narodnosocialne cok-Ije, zato pa tudi številno nič manjša in slabša, pač pa v komunalnem programu enotnejša. Boj proti demokratom in vsem, ki se jim obešajo na frake 1 To ie bil prvi povod za skupen nastop v volivnem boju. Nad 40 let so demokratje pod različnimi imenskimi firmami gospodarili občinskemu svetu ljubljanskemu, da je bela Ljubljana skoro zaspalo v blatu in gospodarskem nazadnjaštvu. Ljubljana se je pri zadnjih volitvah vzd~amila in iztrgala mestno gospodarstvo starokopitni demokratski kliki. Tega demokrafska klika nI mogla prenesti in se ji je zdelo nemogoče in nedo-pustljivo, da je v občinskem svetu ljubljanskem zapihal svež veter, ki je čistil nesnago mestnega gospodarstva in je pokazal mnogo socialnega smisla. Zato je izprosila od sedanjega z njimi istovetnega režima razpust občinskega sveta ljubljanskega j n tako spremembo občiuskega vo-livnega reda, ki naj bi ji zagotovil pri bodočih volitvah večino, ako bi nasprotne stranke nastopale samostojno in postavile vsaka svojo listo; v zvezi z narodnimi socialisti so upali pod skupno listo dobili relativno največ glasov, vsled česar bi jim po v ta namen prikrojenem zakonu pripadlo samoposebi polovico manj enega od vseli odbornikov in še toliko odbornikov, kolikor bi od ostalih odborniških mest odpadlo nanjo po proporcu od števila dobljenih glasov. To frivolno igro z ljudsko voljo so jim opozicionalne stranke — izvzemši narodne socialiste — izpodnesle s tem, da niso postavile za volitve nobenih strankarskih list, ampak so pr pustile pristašem teh strank, da so se združili na podlagi skupnega delovnega progrmaa na eno samo li-j sto, ki bo čisto naravno dobila ogromno večino glasov. To je znak politične uvidevnosti in zrelosti! Ta skupina je stopila v javnost z imenom Zveza delovnega ljudstva«.. Nomen ost omen, ime. samo že pove njen program: Kar ne živi od lenobe in zgolj na stroške bližnjega, kar dela, bodisi telesno bodisi z umom, bodisi uradnik, bodisi obrtnik, bodisi delavec bodisi upokojenec ali kdorkoli, ki poštenim potom skrbi zase in svojo družino in se je v življenju ravnal po izreku sv. Pavla: "Kdor ne dela, naj ne je«, vse to naj se združi speci-elno za ljubljanske občinske volitve in s tem prepreči nakane demokratov, ki bi se hoteli zopet polastiti mestnega gospodarstva in tam ustvariti slično žalostno sliko, kakor so io v državnem gospodarstvu. ,V boi za zvezo delovnega ljudstva! NOVA IRSKA USTAVA. Dublin. 26. okt, (Izv.) Irski parlament je sprejel novo irsko ustavo. Ustava bo predložena angleškemu parlamentu v ratifikacijo, Vabila na orientsko konferenco Pariz, 26. .okt. (Izv.) Agence Havas poroča: Angleška in francoska vlada sta določili besedilo za vabila raznim državam na orientsko konferenco. Italija soglaša z besedilom. Vabila bodo najbrž že danes razposlana. Ruska sovjetska vlada in Bolgarija bosta dobili povabilo. Ameriške združene države bodo naprošene, da pošljejo v Lausanne svojega pooblaščenca, ki pa naj bi imel širše pooblastilo kot za konferenco v San Remo. Belgrad, 26. okt. (Izv.) Včeraj sta francoski in angleški poslanik obiskala zunanjega ministra dr. N i n č i č a in mu sporočila, da se prične orientska konferenca dne 13. novembra v Lausanni. Po rvala sta našo vlado, da sodeluje na konferenci, Poleg naše države bodo na konferenc: sodelovale izmed balkanskih držav ie Rumunija, Turčija in Grška. Turško dclegacijo bo vodil Kemal paša. Spalajkovič poroča. Belgrad, 26. (Izv.) Danes je prišel v Belgrad naš pariški poslanik Spalujkovič. Njegov prihod je v zvezi z orientsko konferenco, na kateri bo naša država zavzela odločno stališče v smislu svojih interesov. Venizelos pride v Belgrad. Zagreb, 26. (Izv.) >Slobodna Tribuna« prinaša naslednjo brzojavko iz Aten: V političnih krogih se pripisuje posebna važnost skorajšnjemu prihodu Venizela v Belgrad in pa sestanku dr. Ninčiča s Poli-tisom v Solunu. Naš poslanik v Atenah je Bkoro vsak dan — včasih tudi po večkrat na dan — v grškem zunanjem ministrstvu. Romunija za nevtralen pas med Turčijo In Bolgarijo. Pariz, 26. okt. (Izv.) Listi poročajo iz Bukarešte: Rumunija bo na orientski mirovni konferenci zahtevala, da se ustanovi nevtralen pas med Turčijo in Bolgarijo. Politirne 4- Režim nasilja. Zagrebška ^Narodna Politika< objavlja na uvodnem mestu, da j Ie zaupno izvedela, da pripravljajo »demo- j rratje« v Hrvatski in Slavoniji režim »mo- ; fne roke«. Pokrajinski namestnik Deme-trovič je predložil v Belgradu načrt za »pa-cifikacijo separatistov v Hrvatski«. Načrt »o odobrili pašicevci v radikalni in demokratski stranki. V prvi vrsti je pripravljeno premeščenje 700 uradnikov. V režimski kvalifikaciji so ocenjeni kot »državotvorni elementi« samo pristaši demokratske stranke. Proti ostalemu prebivalstvu pa bodo nastopali teroristično in izrabili vsa vladi razpoložljiva sredstva. Uporabili bodo tudi jugolašiste.Kadar bo pritisk najhujši , tedaj bodo razpisali volitve. Ta načrt je bil izdelan po Pribičevičevih navodilih v tajništvu demokratske stranke v Zagrebu. Zdaj bo konec sveta, še prej pa demokratskega nasilstva! -f Ivan Hribar kot strankar. Danes, ko sede na vseh važnejših mestih v državi pristaši vladnih strank, vprašuiejo nekateri, katera stranka je postavila g. Ivana Hribarja na sedanje mesto. G. pokrajinski namestnik je v Sloveniji eksponent srbske radikalne stranke, ki izdaja v Sloveniji dva lističa, »Radikala* v Kočevju in »Samoupravo« v Gornji Radgoni. Slednjo urejuje iz Belgrada dr. Lenard in ji skuša dati neko slovensko obiležje, dobro vedoč da bi je sicer noben Slovenec ne povohal. Tako se lovijo kalini, pa v Sloveniji jih ni več dosti, G. Ivan Hribar je torej radikal. V Sloveniji ta stranka dejansko sploh ne obstoji, ker par uradnikov in par drugih ljudi, ki iz koritarskih nagonov iščejo »veliko stranko«, vendar še ne tvori stranke, k večjemu na papirju. Tudi to je znak režima, da je v Sloveniji na prvem mestu v politični upravi eksponent Pašičevih velesrbov. Toliko takta je še imel gospo-din Pašič, da nam ni poslal v Slovenijo kakšnega radikalnega Albanca — tudi ti eksistirajo — ampak to pot Slovenca po rodu, ki pa ne pripada nobeni stranki na Slovenskem, Ker pa nočemo delati g. Hribarju nobene krivice, moramo konsta-tirati, da je sicer radikal, da pa ni vnet samo za interese radikalne stranke, ampak tudi za Samostojno kmetijsko stranko, za liberalne starine in, če mu to kaže, tudi za mladinske demokrate. Če je treba, se gre poklonit tudi ministru dr. Zeriavu. Interno je tudi dober Slovenec, neke vrste avtonomist, kar bi danes sploh vsakdo rad bil, celo tisti, ki so nas še pred pol letom proglašali radi našega avtonomističnega stališča za protidržaven element. Nasproti centralistom v Belgradu je pa g. Ivan Hribar seveda popoln centralist, in če bi nam ti ubili zadnjo sled samostojnega gospodarskega, kulturnega in upravnega življenja, bo g. Slovenec Ivan Hribar kimal kot radikal. Ako je kljub pripadnosti k radikalni stranki ohranil še kaj čuta za j svoj lastni narod in za osvobojeno zdru- i ženo Slovenijo, ki je bila nekdaj tudi njegov ideal, bomo videli dne 29. oktobra, na praznik samoosvoboditve slovenskega naroda. -f Naprednost polnih ust. Včerajšnja »Jugoslavija« že toči bridke solze, da se je NSS izločila iz bloka v mestnem rvetu ljubljanskem, in mito toži po prejšnjem županu Periču. ker je ostal zvest stari koaliciji s »klerikalci«, kakor imenuje »Jugoslavija« v svoji naprednosti pristaše SLS Priznava pač naprednost SLS v gospodarskih in socialnih vprašanjih naprednost ji pa odreka na kulturnem polju torej ravr.o tam. kjer je SLS toliko storila, da ii vse druge slovenske stranke v preteklosti skupaj ne sežeic do gležnjev. Ko bi obstojala kulturna naprednost same v gobez-danju o naprednosti potem priznavamo, da na celem svetu ne r>i bilo naprednejših strank kakor JPS in NSS. Kulturna naprednost »naprednjakov« se dandanes posebne izrazito pojavlja v pobijanju celokupnega slovenskega šolstva, začenši od zasilnih ljudskih šol do slovenske univerze, katere ustanovitev je uspeh narodnih predstavnikov SLS v začasnem narodnem predstavništvu. Z vso energro mora SLS ves čas, odkar so na vladi »napredne« stranke, stati na straži in se boriti za obstoj slovenske univerze. Je-li to bistvo naprednosti »naprednih« strank? Taka naprednost je v naših očeh narodna sramota. V čem neki obstoji potem »naprednost«, ki so jo »naprednjaki« polnih ust? Ko bi »Jugoslavija« to vendar že povedala, tako jasno in brez ovinkov, pa k o n -kretno, ker puhlic smo od nje že dovolj slišali, vsak dan drugačne, kakor je pač menjala svoj jugoslovanski, centralistični, narodnosocialni, avtonomistični. slovenski intakodalje — program. -f Tudi Žerjavovci protidržavna stranka. Današnji »Slov. Narod« polemizira s svojim bratom »Jutrom« takole: »Vemo sicer, da hočejo gotovi ljudje, ki so z vsem svojim delovanjem v preteklosti pokazali, da so jim stranka in poedine osebe vse, narod in država pa hekuba, ako ne služi- ta zgolj njihovim osebnim in strankarskim interesom, zanesti bakljo razdora tudi v sokolske vrste.. .<< Gotovo je tudi Žerja-vovce otroval protidržavni klerikalni zmaj. Zdaj pa je konec državotvornosti, ako je ne bo rešil v zadnjem trenotku edini in zadnji ostanek državotvornosti gosp. dr. Uešič. H Angleško delavstvo v volilnem boja. Listi poročajo iz Londona; Angleška delavska stranka se je na celi črti vrgla v volivni boj. Na volivnem shodu v Bristolu se je prečitalo tudi Hendersenovo pismo, v katerem pravi, da je Lloyd Georgeovi vladi sledila reakcionarna vlada ter je upravičena bojazen, da se bo brezposelnost še povečala. Delavstvo je zato na izidu volitev zelo interesirano. =lll=lll=ISI=!88~t«i=8ll~BII=!l6 V ponedeljek 30. oktobra ob 11. uri se bo vrSi! v Ljudskem domu v KRANJU shod Kmetske zveze za kranjski okraj. — Na shodu bodo poročali poslanci SLS. ' iiiginsm=nisiitsiii5i»=m= —- Župnik Franc Indof f. Včeraj popoldne ob 5. uri je nenadoma umrl g. Franc Indof, župnik v Javorju. V sredo je bil še na dekanijski konlerenci v Šmartnem pri Litiji. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani 1. 1868., v mašnika je bil posvečen 1. 1891. Pogreb bo v soboto, 28. t. m. ob 11. uri dopoldne. R. i. p.l — Domača vojna mci! HbcralcL Včeraj se je vršil občni zbor liberalne zadružne organizacije Zveze slovenskih zadrug. Občni zbor je bil mestoma zelo buren. Do-seda so imeli zavod v roka/i liberalni mladini »Jutrovega« kalibra. Saj je bil predsednik Adolf Ribnikar. Na včerajšnjem občnem zboru pa so »Jutrovi« mladini izgubili svojo trdnjavo, katero so^im z veliko večino iztrgali liberalni starini ln samostojneži Mesto Ribnikarja je postal predsednik »Zveze slovenskih zadrug« ing. Zupančič z Rakovnika na Dolenjskem (SKS), ki jc obenem tudi podpredsednik (SKS) »Ekonoma«. Za podpredsednika je bil izvoljen dr. Kersnik, ravnatelj Kmečke posojilnice. S tem je prešla tudi novoustanovljena Hipotekama banka, kjer ima večino delnic v rokah »Zveza slovenskih zadrug« (4 mili one kron) in ki je bila ustanovljena za liberalne mladine, v interesno sfero liberalnih starinov in samostojnežev. — Sprememba postajnih imen v čast državnikom. Zagrebška direkcija državnih železnic je iz:'a!a pred kratkim svojim postajam obvestilo o spremembi imen nekaterih bivših mažarskih postaj. Hvalevredno je pri tem upoštevala imena najslavnejših naših sedanjih državnikov Na progi med Novim Sadom in Novim Vrba-som sta dve postaji, ki sta se po mažarsko imenovali Kis-Ker in O.-Ker. kar bi se po slovensko reklo: Mali pes in Stari pes. Kis Ker se je prekrstil v Pribičevičevo, O.-Ker pa v Paričev. — Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. Preteklo soboto, dne 21. t. m., je predaval na sestanku društva »Pravnik« g odvetnik dr. Krivic o oblikah krivde v načrtu novega 1 azenskega zakonika. V globoko zamišljenem predavanju je mno-gobrojnemu poslušalstvu očrtal, kako je osnutek, izhajajoč iz temeljne teze, da brez krivde ni kazni, to vprašanje izvedel. Na- Packa. 27 Francoski napisal Renč Bazin — Poslovenil A. B. tUalie.l Vendar se je pravo maščevalo nad menoj. Odpovedal sem se mu v Bourgesu, pograbilo me je zopet v Parizu, vsaj za nekaj časa. Spoznal sem, da ne morem živeti z letno rento 1400 frankov. Pri. ate-lji, ki sem jih skrivaj povpraševal, ne da bi jim povedal, za koga gre, so mi na razne načine svetovali, kako naj si pomagam. Da boste vedeli, kaj vse mi je bilo odprto, vam navedem par nasvetov: — Ce je tvoj prijatelj kaj duhovit, naj kaj napiše. — Ce ne naj gre h katalogu v Narodni knjižnici, 10 ur na dan bo imel opravka z listki. — Če je častihlepen, naj postane vinski trgovec. — Ne, trgovec z obleko: klobuki gredo izbomo — Ko bi imel malo glasu, bi mogel Iti k operi za korista, četudi je grd. — Ali za stenografa v Senatu, tam bo Imel mir. — Naj rajši poučuje volapGk, to bo sčasoma neslo. — Halo, halo, moj dragi, k telefonu! — Zaslužil bi si rad kaj denarja? Svetuj mu pred vsem, da ga ne zapravlja! Najpaxnetne4šl izmed vseh, ki je uge- nil, kdo je ta pomoči potrebni, mi pravi: — Bil si vodja pisarne: vrni se! In ker je bilo mesto še prazno, sem se vrnil k gospodu Bouleu. Usedel sem se zopet na svoj stol in za svojo pisalno mizo v sobici mej kabinetom gospoda Bou-lea in dvorano, kjer 90 pisarji. Ptegleda-vam spise podrejenih pisarjev, sprejemam stranke iti jim dajem pojasnila — često me imajo za gospoda Boulea — skoro vsak dan grem v justično palačo, enkrat na teden pa v gledališče z brezplačno vstopnico, ki jo dobiva pisarna. Ali je to že moj poklic? Ne, to jo le sredstvo, s katerim se preživljam, ki mi omogočuje čakanje. Včasih mi pride na misel, da bom vedno tako čakal na nekaj, kar ne bo prišlo nikoli, da bi to začasno nameščenje moglo biti že stalno ... V pisarni je že od nekdaj star pisar, čigar postava se mi vidi kakor predpodo-ba in znanilo. Ima rdeč obraz — od peči, mislim — in sive pollzane lase; če ga nagovorite, dobi izraz ovce, ki ji ne dajo miru: mil, začuden, nekoliko osupel. Suhi hrbet mu je skrivljen visoko gori, kjer so začenja vrat. Prizadeva si mnogo, da bi se mu roke ne tresle. Njegov podpis je nekaj izumetničenega. Sedeti more šest ur, ne da bi vstal. Medtem ko mi obedujemo v gostilni, zavživa on svo o zalogo v pisarni. Prinaša jo vsako jutro s seboj, zavito v papir. V nedeljo gre za spremembo lovit ribe, pero zamenja a trnkom, tintnik s škat-ljo z vadaraL V eni točki sva si že podobna. Stari , pisar je imel nesrečno ljubezen s cvetli-' čarko, gospodično Elodijo. Zaupal mi je to ! edino dramo svojega življenja. Včasih so se mi te stare ljubezni iz Metuzalemovih časov zdele neumne in vsakdanje. Danes razumem gospoda Jupilla, danes ga celo z veseljem poslušam. Postal mi je simpatičen. Ne kličem ga več k sebi za kako pojasnilo: potrudim se sam k njemu, k n.e-govetnu prostorčku pri peči. Ob nedeljah ga spoznam izmed vseh. ki se bavijo z ribjim lovom, po tem, da sedi na robcu. Pristopim k njemu in so pogovarjava. — No, gospod Jupille. ali gre dobro? — Le redko popade katera. — Vedno manj je rib, kajne? — Oh, gospod Mouillard, če bi videli, koliko jih je bilo pred tridesetimi leti! Pri vsaki priložnosti slišim isti datum. Ali pa nima vsak izmed nas kak mesec, kak dan ali urico neskaljene radosti, na katero se polovico življenja pripravljamo, na drugo polovico spominjamo? 6. junija. — Gospod Mouillard, prošn a za sod-nijsko postopanje v novi zadevi. — Dobro, dajte sem! »Gospodu predsedniku civilnega sodišča: g. Plumet, okvirar, stanujoč v Parizu, ulica Hautefeuille št. 27, ki ima za svojega pravnega zastopnika gospoda Boulea, si usoja javiti.. Gre za zapade menico, najdolgočaa-nejšo stvar na svetu« črt pozna dve obliki krivde, namreč hu dobni naklep in nemarnost. S hudobnin naklepom je dejanje učinjeno, ako je sto rilec njegovo izvršitev hotel (dolus di reetus), in pa, a!.o si je, predvidevajoč za hranjeno posledico, ki more nastopiti i njegovega dejanja, njen nastop usvojil brez obzira na to, aH je on to želel ali n (dolus eventualis). Nemarno pa je ravna storilec, ako je lakomiselno menil, da b nastopivšo posledico mogel o a k 1 o n i t (zavestna nemarnost), in pa, ako nasto piv še posledice ni predvideval, pa bi j po okolnostih in po svojih osebnih last nostih mogel ali moral predvidevati (neza vestna nemarnost). G. predavatelj dvomi je-li sta z gori navedenim besedilom ob obliki krivde točno opredeljeni. Pomislek vzbuja posebno, je-li v tem oziru izra; »usvojil nastop« priporočljiv kakor tudi iz raz ^odkloniti posledico« dovolj širok, d; se bo preprečila nevarnost, da bi se de janja, učinjena iz nemarnosti, prištevali kot storjena iz hudobnega naklepa. Od ločitev o tem naj poda diskusija, kako tudi o tem, more Ii § 17 (»neznanje ali n* pravilno pojmovanje kazenskega zakon; ne opravičuje nikogar«) ostati nesprem« njen, kateri paragraf po predavateljeven mnenju temeljnemu pravilu, da brez kriv de ni kazni. očro poznate ... Nisem vas omenila, čeprav sem se komaj zadrževala... Da ne pozabim, gospod Mouillard, ali sem naročilo dobro izpeljala? — Katero naročilo? — No, ono važno glede portreta na razstavi 1 — llva'a vam, kar najbolje mogoče. — Ali je prišla? — Da, z očetom. — To je morala biti zadovoljna! Kako lepa je bila slika! Plumet govori malo, ali ob njej se je razvnel. Verjemite ml, nisva se štedila, ne on ne jaz. Nekaj se Je sicer obotavljal, preden Je obljubil: imel jc toliko, toliko dela! Ko je pa videl, da 'je meni na tem ležeče, Je rekel da. To ni prvič tako. Plumet je zelo dober, gospod Mouillard. Če ga boste spoznali od blizu, }>oste videli, da je zelo dober. Mejtem ko jc on urezaval palice, sem jaz stekla k Mri. To je dela...I V resnici sem srečna, da se je tako dobro izšlot na vino — imenuje »Straža« roparski davčni sistem, ki ga prebivalstvo ne more priznati. (Oba davčna predloga sta bila v občinskem svetu sprejeta brez glasov občinskih svetnikov SLS.) Sedaj namerava občinski svet uvesti še uvozno-užitninski davek, ki bi padel na ramena najširšim slojem, dalje nov 5% davek na gostilniške račune, ki bo zadel predvsem tiste, ki so prisiljeni hoditi v gostilno na hrano, in končno stanovanjski davek, ki bi do absurdnosti obremenil nepremožne sloje in naložil n. pr. ubogemu državnemu uradniku, ki ima brez lastne krivde velike sobe, več davka nego ima uradnik plače. List najodločnejše protestira proti takemu roparskemu izžemanju prebivalstva in poziva vlado, naj že sklenjenih davkov ne potrdi. š V SveČini je umrl znani Siidmarkovec Josip Pascolo. š Zborovanje Nemcev, ki bi se Imelo vršiti dne 29. oktobra v Mariboru, je preloženo. Nemci utemeljujejo preložitev s tem, da še nimajo glavnega govornika. Naj-brže je pa treba vzroka preložitve iskati drugod. g Glasbena Matica t Mariboru. Orkestralni odsek otvori letošnjo koncertno sezono s svojim četrtim sinfoničnim koncertom v mestnem gledališču dne 3. novembra ob 20. uri. Proizvajalo se bo 1. Grossman L. »Ogrski ples« iz opere »Duh vojvode*. 2. Dvoržak A.: Legenda- št. 3. 3. Beethoven: Uvertura »Co-:iolan«. 4. Slavko Osterc: Simfonia »Ideali«-= . Zdenko Fibich: »V podvečer«, idila. 6. Dvoržak Anton: Uvertura k operi »Šelma sedlak«. — Posebno opozarjamo na veliko sinlonijo našega mladega nadebudnega komponista Slavka Osterca, ki stopi takrat prvič pred javnont kot orkestralni komponist. — Vstopnice se dobijo pri gledališki blagajni v uradnih urah po gledalskih cenah. S Društvo stanovanjskih najemnikov ▼ Mariboru se snuje. Pripravljalni odbor vodi postajenačelnik g. Mohorko. Socialni tečaj za fante in msže v Celju. V dneh 27., 28. in 29. decembra — v sredo, četrtek in petek po Božiču — priredi Slov. kršč. soc. zveza, celjsko okrožje, pod vodstvom g. dr. Korošca in s sodelovanjem 10 izbranih predavateljev \ Celju tridnevni socialni tečaj za kmetske fante in može — odbornike in sodelavce pri naših izobraževalnih, mladinskih (Orli, Mladeniške zveze), gospodarskih in političnih (Kmetska zveza) organizacijah. Opozorimo na naslednje: 1. V prvi vrsti bodo sprejeti mladeniči in možje, ki jih bodo zato določila in prijavila zgoraj omenjena društva. Na prijave posameznikov se bomo ozirali predvsem iz onih kra:ev, kier društev ni iz drugih pa po možnosti. — Društva naj izberejo za tečaj najsposobnejše in naide-lavnejše, ki bodo predavanjem vse tri dni s koristjo sledili, doma v društvu o tečaju poročali in znali podano tvarino tudi v korist društev uporabljati. 2. Prrave naj društva in posamezni udeleženci dopošljejo do 1. decembra tajništvu Slov. kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. V prijavi sporočite tudi: a) starost, b) predizobrazbo (šolo), c) poklic. 3. Tisti, ki želijo skupno hrano vse tri dni, naj pošPejo obenem s prijavo 221 kron. Kdor želi hraro samo za 2 dni, naj vpošPe,'o 150 K, samo za 1 dan pa 75 K. Kdor hnče brano samo 2 dni ali 1 dan, naj nasrani tudi, kateri dan ali katera Iva dni želi hrano. Hrana bo obilna in tečna. Stanovanja bodo brezplačna. 4. Vsak udcleženec se s prijavo zaveže, da bo vse 3 dni na tečaju vzlrajal in se predavanj redno in točno udeleževal. Tajništvo SKSZ v Celju. GosMMflarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktni bora notlrajo žitu sledeči kurzi: pšenica 13.10—13.20 K, ječmen 10.00 K, oves 8.85 - 9.10 1C, koruza 9.40 K, pšenična moka (št. 0) 18.80 K. — Tendenca nestalna. g Na pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru je bil odlikovan g. Fr. B r a t i n a, strojno kolarstvo v Ajdovščini, za svojo novo konstrukcijo koles za težke vozove, avtomobile, kanone itd. s prvo oceno in zlato kolajno. Kakor čujemo, se namerava združiti z obstoječimi večjimi tovarnami vozov Slovenije v večjo družbo, ki naj se razširi kasneje tudi na izdelovanje karoserij za avtomobile in letalne stroje. g Nov obrok dolarskega posojila. Narodna banka bo prejela drugi obrok dolarskega posojila v znesku 6 milijonov dolarjev. Narodna bauka obljublja, da bo gospodarila s trm posojilom racijo-nnlno. g Mašarska inosemska trgovina. Bilanca mn-žarslie inozemske trgovine v prvi polovici letošnjega leta je bila pasivna za približno 7.7 milijarde, zakaj vrednost uvoženega blaga Jo znašala 85.4 milijarde, vrednost izvoženih predmetov pu ie 27.6 miiijard. Proti čeSko-slovnškf in nemški republiki je bilanca znatno pasivna, proti Jugoslaviji in Avstriji pa aktivna. Uvoz iz Češkoslova- ške se ceni na 10 milijard, Izvoz pa na 4 milijarde. Vrednost uvoza iz Avstrije je dosegla 10.8 milijarde kron, izvoz v avstrijsko republiko pa 11.8 milijarde. BORZA. Zagreb. 26. okt. flzv.l Devize: PeSta 2.35 —2.65, Berlin 1.30—1.60, Italija 2.48 -2.52, London 272.50—277.50, Newvork 61—62, Pariz 4.325—4.375. Pratfa 2.01—2.04. Dunai8.18 —8-68, Curih 11.25—11.35. Bukarešt 43— 44.50. Amsterdam 24.19—24.31. Varšava 0.70, Brussel 4—4.05. Valute: funt str. 267 5—272.5, dolar 59.50—60.50, fr. frank 427 50—432.50, Kč 198.50—201.50. Ka 0.38—0.78, šv. frank 11—11.10, lira 244—248. Naooleondor 240. Curih, 26. okt. (Izv.l Pešta 0 215. Berlin 0.125, Italija 21.70. London 24.49. Nevvvork 551. Pariz 38.10, PraiJa 17.65. Dunaj 0.0073— 0.0078, Bukarešt 3.80, Sofija 3.87. Zagreb 2.225, Varšava 0.045, Holandsko 214.50. UIPM^pi^IO pfnvj™, Ij Somišljenikom ▼ L j u b I j a -n i. Nocoj ob pol osmih zvečer bo v veliki dvorani Uniona shod »Zveze delovnega ljudstva«. Dolžnost vseh somišljenikov je, da se shoda r polnem številu udeleže. Za I ženske In invalide je rezervirana galerija. Na shodu se bo razložil program zveze delovnega ljudstva in se bo proglasila skupna kandidatna lista. Vsak naš somišljenik na shod! lj Umrla fe včeraj v Ljubljani gospa Jožefa F a t u r roj. Sedmak, vdova po železn. moistru, v starosti 82 let. Pokoj-nica je bila mati centralnega nadzornika južne železnice g. dr. Aleksandra Faturja ip pisateljice gdč. Leje Fatur. Bila je blaga krščanska žena, ki je v enakem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Pogreb bo v soboto, 28. t. m., ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti ! v Rožni ulici št. 41. Pokojnici svetila večna luč. velespoštovani družini naše iskreno sežaljel lj Več tiskovnih pomot se je vrinilo v včeraj objavljeno besedilo komunalnega programa »Zveze delovnega ljudstva«. Točka 11 L, odstavek 3. se mora glasiti pravilno: Ustanovi nnj se nova elektrarna, klavnica, letlarna In tržnica. — Točka II. b, odstavek 3 naj se glasi: Nov stavbeni red (ne urad)... lj Navodilo volilcem. Ker se je območje posameznih volišč od zadnjih volitev nekoliko spremenilo, je treba zlasti volilcem ob stikih dveh volišč prav posebne pažnje, da ne zaidejo na napačno volišče. Volilci Iz Kopitarjeve in Streliške ulice ter Za gradom št. 9 in 11 volijo na magistratu. Semkaj spadajo vse hiše med prej omenjenimi ulicami do Starega trga št. 20, vštevši Ljubljanski grad. Ostali del šentjakobskega okraja voli v šentjakobski šoli kot III. volišču. Na IV. volišču na Coj-zovi cesti voli Krakovo in Trnovo s celo Emonsko cesto. — Ločilna črta med V. in VI. voliščem gre od Filharmonije mimo Dvorca po sredi Vegove, Hilšerjeve in Simon Gregorčičeve ulice do Bleiweisove ceste, ozir. Tržaške ceste. Na levi te črte volijo na V. volišču, na desni pa na VI. Tržaška cesta, Zadružna ulica in Bleiwei-sova cesta 4 in baraka št. 6 spadajo na V. volišče, dočim volijo volilci s Ceste na Rožnik, večne poti in Poti v Rožno dolino na VI- volišču, ki sega do desne strani Aleksandrove ceste. — Vse hiše med Aleksandrovo cesto na desni ter Dunajsko cesto na levi spadajo na VII. volišče. Desna stran Dcnajske ceste do Kolodvorske ulice leva stran z vsemi vmesnimi ulicami tvori VIII. volišče. IX. volišče sega od Kolodvorske ulice desna stran do Radec-kega ceste in Metelkove ulice. X. volišče se razteza od Radeckega ceste do Ahac-• Ijeve ceste leva stran. — Sv. Petra cesta i ŠL 1 do 12 voli na VIII. volišču; od št. 13 ! do 50, ozir. do 55 na IX., vse ostale šte-vilke do konca na X. volišču. Sv. Martina cesta ie prideljena XI. volišču. XII., XIII. in XIV. volišče nimajo sprememb. lj Gospod Zvonimir Bcrnol se je domislil, da bi ga utegnili pri predstoječih volitvah rešiti upokojenci. Zato so »Na-prejevek sklicali snoči ob pol osmih zvečer voliven shod v »Mestni dom«. Ob pol osmih je bilo v dvorani troje upokojencev in en časopisni poročevalec, na hodniku pa en upokojenec in en časopisni poročevalec. Ob osmih je narastlo celokupno število na 29, vštevši trojo žensk, dvoje poročevalcev ter gg. Bernota, Podbevška in nekaj mlajših ljudi. »Zborovanje« je otvoril dobro znani gostilničar Bole, bivši liberalni občinski svetnik, ki je govoril dolgo, dolgo. Za njim je govoril g. Zvonimir Bernot. Da ta ni kratek, je znano vsem. Ponudil je upokojencem polovico mandatov. Ker ni bilo upokojencev dovolj navzočih, je predlagal, da izpolnijo ostala mesta socialisti. Nato so prišli v dvorano delavci in so med navzoče razdelili letake »Zveze delovnega ljudstva«, ki vabijo na današnji shod v Union. Tudi g. Bernot ga je dobil. lj Prosvetno društvo za Krakovo-Trnovo je na svojem rednem občnem zboru dne 25. t, m. soglasno imenovalo za svojega častnega člana g. Ivana O g r i -na, stavbenega podjetnika v Ljubljani. Ij Orkestralno društva Glasbene Matice v Ljubljani. Orkestralno vodstvo vljudno aporoča p. n. članom, da se ia danes zvečer napovedana vaja u« vrit. Prihodnja vaja J« v ponedeljek zvečer. U Prihod čeških gostov v Ljubljano. V •»• boto, dne 4. novembra t. I. pripelje oe v Ljub« ljano iz Brna pevski tbor moravskih učitelji« Ia priredi v nedeljo, dne 6. novembra ob a uri zvečer v veliki dvorani hotela Union koncert Zbor šteje 80 članic ter je pod vodstvom najznamenitejšega češkega vokalnega dirigenta proL Ferdinanda Vacha, ki je obenem tudi dirigent pevskega zbora moravskih učiteljev, ki so na glasu kot najboljši pevski zbor v Evropi. Naše občinstvo opozarjumo na ta koncert, čigar aopred priobčimo prihodnje dni. lj Jugosl. društvo ta proučavanje angleškega jezika v Ljubljani prične v prvih dneh meseca novembra f. i. s podučevanjem angleščine v za-četniških in nadaljevalnih tečajih. Člani društva, ki se žele udeleževati tečajev, naj se prijavijo pismeno ali vsaki dan med pol 8. in pol 4. uro ustmeno do najkasneje 5. novembra 1922 tajnici društva Mss. Copeland, Hotel Union, soba št. 70. lj XI. redni obrni zbor »Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov« v Ljubljani ss vrši v soboto, dne 28. oktobra t. 1. ob 14. uri v slopju tehniške fakultete na Mirju, Aškerčeva cesta ll-I, soba št. 14. — Odbor. lj Policijska kronika. Mesarju Ivanu Javor-niku je poneverila bivša njegova služkinja Uršula Mohorko 1000 krou in izginila iz Ljubljane. — Vžitninski nasipa/nI!: 'gnnoij Burnik se ja vračal 25. !. m. ob 7 jr- :z službe domov. Pri mostu čez Glinšco pri Novi vasi ga je pa napadel Viktor Maran, kričoč: »S . d..., zdaj bol pa tukaj crknil U Pograbil ga je /.a prsi '.n ga po daljšem ruvanju vrgel v vodo ga suvai z nogo v ramo in glavo. Maranu je pomagal Leon Likar, kateri je vihtel dežnik nad Burnikom. Višji stražnik Geo in stražnik AbranoviČ sta v Končano vi gostiln} aretirala Marnna, kateri se je upiral aretaciji, ugriznil stražnika v levo roko in ga ni prej izpustil. dokler ga ni Abranovič udaril s sabljo. Dasi je bil Maran poškodovan, je hotel le pobegnili; tolkel je i rokama in nogama okrog sebe; s pomočjo orožnika narednika Janžekoviča in vžilninskega nadpaznika Burnika so ga šele ukrotili, zvezali in odvedli na policijo, kjer je Marnna obvezal pol. zdravnik dr. Avramovič. — Z ozirom na neko notico »Slov. Naroda«, da ee na Golovcu skriva tolpa nepridpravo«', ki ogrožajo ljudi in da je bilo izvršenih ža več napadov, izjavlja po'icija, oa lo ni resnica, ker policija Vsak dan strogo putruljira po Golovcu in ni bilo žo več mesecev na Golovcu nobenega sumljivega človeka. — V noči ?6. t. m ob pol 2 je bil na Marijinem trgu napaden od dveh neznancev g. računski svetnik Franc Urbane, kateri je bil poškodovan na glavi. - Na poti med Zabukovčevo gostilno in Itidofovo hi*o ob Ižanski cesti je bil 23. t. ra. zvečer napaden 20 letni Franc Indof. Obkolili so ga trije neznanci; eden ga je zgrabil za prsi in zakričal: >Gde mnš novac?« Drugi ga je udaril s palico po rami; toda Indofu se je posrečilo, da je zbežal proti domu; napadalci so ga prtganjalL, toda Indof jim je ušel. Socialni vestnik. s Mednarodni delovni urad je pravkaf izdal svoje lastno poročilo. Tekom svojega triletnega obsloja je dosegel 54 ratifikacij, L j 54 držav je podpisalo socialne reforme. Njegov gl avni namen je predvsem voditi v, evidenci delovno zakonodajo celega sveta Iti nuditi državam orientacijo. Pa tudi njegovo mednarodno sodišče v stvareh, ki tičejo de« la, se je že doslej izkazalo kot velevažna ustanova. Proračun mednarodnega delovnega urada za prihodnje leto znaša 8,544.000 zlatih frankov. s Redukcija mezd v pivovargtvn na Morav- akem in Sleskem. Delodftjalske pivovarniške organizacije so dokončale mezdna gibanja s svojimi delavci v Prerovi in so se sporazumeli za naslednjo redukcijo mezd, ki bodo veljavne za vse pivo-varniško delavstvo na Moravskem in Sleziji. V oktobru se zmanjšajo mezde za 10 odstotkov, r novembru za nadaljnjih 5 odstotkov. Obe skupini pa sta si izgovorili 14 dnevni rok za podpis navedenega sporazuma. Prosveta pr Katoliška univerza na Holandskot, Katoličani na Holandskem so zbrali za ustanovitev katoliške univerze 1,750. DO goldinarjev, s čimer je zavod zagotovljen. Vseučilišče bo imelo zaenkrat tri fakulteto: bogoslovno, niodroslovno in pravno. pr Novo Vo-novičevo delo. Zagrebški »Zabavna Biblioteka« je izdala najnovejše delo Iva Vojnoviča: »Maškarate izpod kuplja« — Maškarade v podstrešju, drama. Kritika pravi, da je Vojnovič v tem delu dosegel višek svoje specifične forme in podal svoj čredo. Drama se odigrava v Dubrovniku, ftoffnn nfedišče. DRAMA. Pelek, 27. oktobra ŽIVI MRTVEC Red C. Sobota, 28. oktobra HEDDA GATLEK. Gostovanje gospe Marije Vere. — Izven. Nedelja, 29. oktobra ob 3 popoldne HLAPCI. Izven. Ob 8 zvečer 2IV1 MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 30. oktobra HEDDA GABLER. Gostovanje gospe Marije Vere. — Red D. OPERA. Petek, 27. oktobra. — Zaprto. Sobota, 28. oktobra JENUFA. — Proslava praznika osvobojenja češkoslovaškega naroda. Slavnostna predstava pod protektoratom konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. — Izven. Nedelja. 29. oktobra LAKME. — Izven. Ponedeljek, 30. oklobra. — Zaprto. Is gledališke pisarne. Na mnogostransko f»- ražene želje letošnjih gledaliških abonentov se bo igrala »Prodana nevesta« z gg. Le\vandowsko. Betettom in Šimencem ta vse abonmnne. Za red B se poje »Prodana nevesta« 81. t. m. Na dan Vseh svetnikov se vprizori v operi Smetanov* opora »Tajnost«, v drami pa Tolstojeva drnma v enajstih »iikah »Živi mrtvec«. — V nedeljo, dne 29. oklobra poje pri predstavi »Lakme« vlogo Nilakante gospod liugo Zntliey. Pastorka Jennla. V soboto, dne 28. t. m., na češkoslovaški narodni prazuiit, ae vrši v operi znamenita premiera JanaSkove opere »Pastorka Jemifac. Za besedilo je vzeta v nekoliko skrajšani obliki pretresljiva drama iz moravskega narodnega življenja, katero je spisala znana češka pisateljica Gabrijela Preissova. V glasbenem oziru predstavlja opera eno največjih in najboljših čeških glasbenih umotvorov. Glavne vloge pojo: cerkovuico Burjevko gospa Thierrv-Kavčnikova, Jenufo gospa Lewandowska, gospodinjo v mlinu, staro Burjevko gospodična Sfiligojeva, Laco g. So-wilski, Števo g. Šimenc. Dalje sodelujejo: gg. Ma-tačieeva, Sinolenskaja, Ribičeva, Erklavčeva, Ko-renjakova, Cvejič in Zupan. Opero je nustudiral g. kapelnik Matačič, izrežiral pa g. režiser Vasilij Sevastjanov. Orkester, zbor in vsi solisti imajo težke, pomembne in izrazite vloge. Ljudski oder. Sreda, 1, novembra (aa praznik Vseh Sveni- kov »Mlinar in njegova hči«. Nedelja, B. nor.: »Mlinar in njegova hči«. Nedelja, 12, novembra: »Hlapec«, fRepriza.J Nedelja, 26. novembra: »Kirke«. (Noviteta.l mm Predprodaja vstopole en predstavo dne 1. novembra od pondelika naprej vsak dan od 5.—7. ure d opoldan, v sredo dop. od 9. do 12. ure in popoldan od 3. ure naprej do pričetka predstave v pisarni Ljudskega odra, »Ljudski dom«, I. nadstropje. Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo ima zvečer ob 8. uri redni fantovski večer. Vsi polnoštevilno. — Pred sestankom ob 7. uri zvečer se vrši važna odboro-va seja. Poizvedovanja. Našla se ic pretekli teden (11. t. roj v vlaku na progi Ljubljana—Grosuplje ženska ročna dcnarnica z večjo vsoto denarja. Lastnik io dobi pri župnem uradu v Sent Vidu pri Stični. Poziv! Tisti gospod s ščipalnikom, star nekaj nad 40 let, po rojstvu menda ljubljanski Nemec, ki i e bil tako prijazen, da ie dne 24. oktobra t 1, okoli U. ure dopoldne odnesel iz predsobe gospoda policijskega ravnatelja v Ljubljani nov svilen in pustil tam svoj polomljeni dežnik, se vljudno naproša, da prinese zamenjani dežnik na policijsko direkcijo nazaj.____ Meteorologtčno poročilo. LJubljana 306 m n, m. viš. opneo-ia.Il j« Uoro- me»«r v mm Termometer f O 1'aifcrom. ditereric« V 0 Nebo, vetrovi 1'ndavmu T mm 25./10. 21 b 738-3 4-5 11 obl. sever •26 V10. 7 h 736 0 4 1 obl. jzah," : 1-3 36./10. 14 h 733 . 4-8 1 dež Novosti! Za damske plašče v veliki izberi. B. 8 E. Mmt BeLgffja Večja množina SODOV za most, vino itd., naprodaj Istotam se kupi nekaj »ena iu slame, več steklenih. velikih balonov iu lahka dira. 1. AUGUST1N, Ljubljana, Šiška. Je*, nejeva cesta stev. 231. prikladne za trgovino, v glavni ulici na prometnem kraju iSCE VELIKO INDUSTRIJ. PODJETJE. -Plačamo evenl. odstopnino. Ponudbe na upravo pod »REGNIS«. Podpisani naznanjam duhovnim sobra-tom, znancem in prijateljem, da je častiti gospod Franci Indof Sapnik v Javorju pri Litiji danes, v četrtek, 26. okt. 1922, nepričakovano umrl. Pogreb bo v soboto 28. okt. t. 1. ob 11. dopoldne. Spominjajte se ga pri sveti maši in v svojih molitvah. Šmartno pri Liliji, dne 26 okiobra 1922. MATEJ lt Hi AR, dekan. Podpisani zavod naznanja, da bo z ozirom na sedanje denarne razmere obrestoval začenši s 1. novembrom t. 1. stare in nove vloge na knjižicc s 5°/o čistih. Vloge na tekočem računu obrestuje najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- in šestmesečni odpovedi. Slovenska eskomptna banka. (Trgovska banka.) Up—----——-W ...... • ii V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ic Vsemogočni poklical k Sebi našo dobro mamo, slaro mamo in taščo, gospo Marijo Cerne, roj. Dimnik bivšo mesarico,, gostilničarko in posestnico Ul ie danes opoldne v 62. letu svoje starosti, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb sc vrši v soboto, dne 28. oktobra iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 85 ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. oktobra 1922. M INKA RAJAR roj. CERNE. JERNE) CERNE, hotelir, 1 RANJA HOČEVAR roi CERNE, VIDA JANŠA roj. CERNE, ANA CERNE, JOŽE CERNE - otroci. JANKO RA)AR, višji vet. nadzornik in nor. poslanec, FA-NIKA CERNE roj. Ocvirk, KUNO HOČEVAR, profesor, lO-SKO JANŠA, sodni svetnik — zeti in sin aha. m DR. PHIL poučuje v nemškem jeziku one, ki so v tem jeziku že napredovali, posebna v stilistiki, poetiki in literarni zgodovini. Blag. vprašanj« pod »DR. PHIL.« na upravništvo tega lista. 4570 žensko, ki zna dobro plesti na pietilni stroj, sprejmem. Plačam tedensko K 700 ali K 400 in hrana v hiši Ponodbc pod »PRIDNA DELAVKA 1569, na upravnišlvo ^Slovenca". izurjena pietilka se sprejme. ~ Kje, pove uprava -•Slovenca« pod štev. 4540. Dve učenki sprejmem na hrano iri stanovanje. Posebna soba, plasovirl - Poizve se: Knafljeva ulica St. 15. GOSTILNO NA DEŽELI v lepem kraju, VZAMEM NA RAČUN. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 4591. Kdo posodi 70.000 Din nei dobroidoč MLIN na deželi proti visokim obicstirn in vknjižbi na varstvo mlina? - Ponudbe na upravništvo :Slovencu« pod ^Sigurnost 1465«. 44-:s ■„•.;>;" v-V> »4 ■■■« . .-vvoift, -.(■■■•a JfTJVi-* V Gospodu je zaspale Jožefa Fatur, roj. Sedmak vdova po upokojenem železniškem mojstru v starosti 8,? let Pogreb bo v soboto, dne 2P. okiobra ob 2. uri pop. iz hise žalosti. Rožna ulica 41. Sv. maše zndušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, 26. okiobra 1922. ŽALUJOČI OSTALI. V GOSTILNI se toči izborni LJLTOMERSKI MOST "•L po 40 K in vsak« soboto in nedeljo se dobijo tsr P0MA