St. 23. to.) „So6a" izhaja vsak petek in velja po poiti prpjpmana ali v Gnrici na dom posiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol Ieta...... ,, ->.2Q . , Cetvrt ieta . . . . ,,1.10 Pri oznanilihin tako tudi pd ,.j>v-flanicah" se placuje za navadno tmtop-no vrsto: 8 kr. Le se tiska 1 kiat ? *, i> „ „ 2 „ • „ „ „ „ 3 ,, Za ?«L«» firke po prostnrn. V Gorici, 7. junija 1884. Te6aj XIV. Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. y tobakarm'cah v gosposki nlici blizu „treh 'kron«, na starem trgu, in v nanski ulici ter v Trstu, via Case rma, 3. Dopisi naj se blagovoljno posiljajo uredniStvn :,Socc" v Gorici na Travniku 16,1., narocnina paopravmStyu „So?.o" Via della Croce SI. 4. II. Rokopisi se no vracajo; dopisi ua Be blagovoljno frankujojo. — Delalceu in drugim neprcmoznhu se naroCnina euifca, akoiti oglase pri opravniatvu, V obrambo. KaS cJanek v predzadnjera listu „SoLefl: Peska foil zadel je na pravo struno. Vsak dan prinaSa nam novih dokazov, da, pi§o6 ta filanek, uesmo samo dali dulka svoj.'inu prepricanju, teniveS da se je v ojern res odzivalo javoo innenje v slovenski strani na§e device, Premnogi ustni in pisuieni glaiovi so nam pritrjevali, da je naSa beseda — Se tudi more-biti nekoliko ostra — bila na pravem mestu. Hitro potem je prinesel tudi SI. Narod dopia s Primorskega, ki je pisatelja „duoajskih Hstov" z istega vzroka ob-godil prav tako odlodno, kakor „Soca\ Mtrno in trezno mislec filovek bi odtod sklepal, da slovenski narod na Primorskera v resnici tako sodi 0 teh pismih, Le se naturec* z dveh razlicnih krajev te deiele v javuih glasilih h krati izvija glas v dno du§e zaijenega rodoljubja. Tako\ pravimo, bi menda eodit to stvar vsak elovek z normalnimi mozgani. Slovenski uradni dnevuik pa ne tak6! On pravi: nda m oba pisatelja Batata v istein kolobaru, v istem isvozeoero tiiu, da mora biti stvar, katero zagovar-jata % vfein duinim naporoiu, pac" slaba, skozi [in skozi neopraviSeua." Bm te lopi! To jelogika! Uradni list naj si jo da patentovati. Mioiogred6 samo bodi omenjeno, da mi nesmo nobene stvari ft/.agovarjaU", ampak smo samo pobi-jali pogabno nam n a c e I o, katero je bilo ianiieoo v „dun, pismu* of 17. maja. A da je razu-raniStvo na Primorakeni vsled tega res otamerjeno in razdmleno, o tern irna aradoi list, ako nece vero-vati nam, domi v svojem uredutatvu klasifinega sve-doka, ki je te dni potoval po Primorskem in irael Jo.sti prilike sliSati, kako narod tukaj uiisli o tej stvari. Uradni list odgovarja najprej dopisniku v SI. Karodu, a nam veU, da naj si gtemo po odgovor v njegov dlanek: 0 razporu na Kranjskem in narodni atvari, Bker na svojo Yeliko 2alost8 — No, nol ne prevefi! Utegnilo bi vara §!roditi na zdravji, a tega vender pri vsem nasprotstvu ne bi hteli imeti na ve-ati — ,ni na§el ne jednega novega razloga med na-iimi atgutnenti.* Ej, dobrol Pojdimo torej, kamor nam se kaie. Prebrali goto dlanek uradnega liata, in kaj smo naih? Kraujsko klobaso! Tu gre samo za njo, mi Primorci, Slajarci in Koro§ci pri tern nemamo be-aede. KajveC, kar se nam dovoljuje, je, da smerao izza meje gledati, kako se na§i rojeai bratje koljejo m pobijajo, a drugaCe nam je molfiati, saj tako nit ne plaCamo, ali kakor pri nas pravijo: §e§kamo. USTEK XJbito ga Je vino. Hrvatski spisal Jenio Sisolski; poslovenil Skalnikov. (Dalje.) Marko SariS je bit vdovec 2e vefi let, a kar je imel najljub§ega na tem svetu, bila je njegova dobra Tonka, katerej je bil oLe in mati Marko je bil po§ten kmet, varCeu in delaven, kakor Cebela, po njeui bi se moral ravoati marsikdo. Marko ni bil velik posestnik, ali ono malo zemlji§eet ki mu ga je Bog dal, obde-loval je neutrudljivo ter se ni klatil od praga do pra-a, da bi si izposajal denarja na svoje siroma§tvo. Judi v najhujSib letih ni potreboval tuje pomofci, kcr je imel vedno kaj prihranjenega za firne dneve,. ki lahko zadeuejo najbogatojSega Clovek Marko je imel staro skriojo, a na dnu v tej §krin.j je bila stara modra kapa, v katerej je bilo o vs^em Casu kaj cveuka. Marko je bi! srefen, dokler ni dorasla h5i Tonka; a ko se je ta razvila kakor najlepSa cvetlica, glej ^alosti in nevolje na nj?govej sivej glavi. Dekle-tovo sree se je vnelo, a ljudje pravijo, da za to bo-lezen ni zdravUa. Marka je bolela du§a, ker se je njegova Mi zagledala v mladeni&a, ki je ni bil vreden. §t*rf9 JQ vetat pagovarjal svojo Werko, a I! To uruovanje zdi se res, kakor bi bilo nekoliko I opraviceno, toda le na videz. Mi gotovo pri^olitno kranjskim bratom, da ? miru u^ivajo, kar so dobili od zgoraj „preko r.voje zasluge", ter se ne bojimo ni malo za njo, da bi se preobjedli. Ali tudi ta stvar ima dve lici. Ako to vpraSanjt deneino na nekoliko tauj§o tehtnico, pokazalo bi se, da imamo tudi mi pravico, da, doUnost reSi katero vines, prav takd, kakor zadrugarji, ako vidijo, da liiSni gospodar slabo gospodari, zaneraarja delo in z vednimi prepiri in prav-dami zapravlja skupni imetek. Hudo zapekli sta v nasem tlanku besedi: ko-ri«to,lovci in grobokopi slovenskega naroda. Kar se tice koristolovja, nij se Cas o tem govoriti, knjti jutn bode tudi §e dan, in ne v6 se, kaj se izza hriba valja. be huje je menda zadela beseda: grobokop. Res ostra in bridka beseda, ki mora zapeci kakor 2iv ngenj. Ali za Boga milega, kako Cemo iraenovati Ijudf, ki v narod, ki je neuk in majlien na Stevilu, ki je stiskan z vseh stranij od silnih in mogocnih neprija-teljev, ki od nikoder noma podpore, v narod, kateri svoj imeuujejo, nosijo kugo notranjega razpora. Vsak tak rllovek — 6e tudi ne Uot6 in no vcde\ ko-plje grob svoj emu rodu. In slovenski uradni list menda ne bode tajil, da so njegovi somi§ljeniki in sotrudni-ki zasejali ta razpor, da se je on rodil iz tega razpora in da ga zdaj neti in razpihuje. Uradni list se tudi toii na nas, da namje pod nasim blagim podnebjum obrodilo vse poluo literarnih psovk, da kar iz rokala — (prosimo slovenski je treba pisati: rokava) — sipljemo malocastue preimke nauj. —- Na to nam je pripomeniti, da kakor nam sicer pnja naSe podnebje, vender je oCevidno, da ljubljan-ska megla in barski dim temu rastju vse bolje ugaja, brzdas mu sveti tudi drugo solnce, nego nam tukaj. Kdor tega ne veruje, Cita naj uvodni elanekvSt. 71. in strmel bode, kako evetje poganja na gredicah uradnega slovenskega dnevnika. Na Cast mu bodi 1 Na tem polji radi odstopamo prvenstvo njemu, ki se drZi naCela: reci mu ti, da ti an ne rece" Nekaj dobrega smo vender tudi nasli v odgovoru uradnega lista kar radi priznavamo, ker smo radi vsa-ccmu pravi^ni. Slovenski uradni list namreL priznava, da mi nekraojski Slovenci nesmo niL dobili, da nam se v mnogem obziru godl slabeje nego poprej in da nam razpor kraujskib Slovencev skoduje. To izpoved smo si drage volje zabeleziii in prosimo uradni dnev~ ink, da bi jo imel zinerom pred ocrai in po njej uravnaval svojc pisanju. Spoznanje storjene grehote je zadetek poboljSanja. Prvi korak je storjeu, zdaj s tori to So drugi. Ka* dar se prvid zopet snide deielni zbor, zaCepito vir, iz katerega je privrel razpor, ki se mora v malem narodu naposled izopaCiti ? zgol osobnosti, In kam nas mora to dovesti ? Nekoliko radovedni smo bili, kaj porece k temu pam pisatelj dun. pisem. In rekel je svojo. A ta se glasi tako; „Kar piSem v »dun, pismih" o Slovcncih, to meri samo na kranjske Slovence, Pre&uditi se ne morcm, kako je mogel kak bralec moje besede drugafie umeti, Nikoii nikjer nisem % eno samo besorto rekel, da drugi Slovenci, kateri so ravno toliko vredni, kakor kranjski, nimajo pravico to2iti o fivojem stanji. Kako zaloslno je to stanje, to jaz le predobro v6m, in spo-Stovanja vredni so mozje, kateri so prizadevajo, da se i/preobino na bolje. Ali jaz nisem nikakor name-raval pisati razprave o splodnem stanji slovonstva, ffDunajskih pisem" naloga bila jo omejena io utes» njena na to: avaiiti bcih hotel bvojo rojako ter po-kazati jim, kako pogubonosno je poditjo neke novo stranke na Kranjskem, v Ljubljanl, katera v svoji prenapetosti in sleposti v nevarnost stavi Ao to, kar smo b telkim trudom dosegli; podpirati sem hotel, naravnost refiem, rodoljubno delovanje in prizadevanjo nurln rojaka, ki mu je zdaj izroceua uprava kranjske de2ele, in to, kakor sem preprican, na korist izroSena vsemu slovenskemu narodu. In ker sem tega preprican, mislira Se vedno, da ao moja ^dunajska pisma", bodi njih vspeh kakorsen ho5e, ptavo rodoljubno de-janje, katerega me ne bode nikdar sram niti zal. Besede ne prekliSem nobene, samo ne vtikajte mi svojih, in mojih mi ne zavijajl.el Da, hvala Bogu in mo^ni, kateri so nam v to pomogli: zagotovljeno nam je za sedaj (tako sem pisal) slovenstvo na Kranjskem (tega nisem pisal, ker nisem mislil, da bi mogel pa-meten Clovek krivo umeti) tako, da si na to stran lahko malo oddahnemo, ter primemo za drugo delo, ravno toko nujno, ravno tako potrebno, to je, da zbolj-Lamo materijalno in moraluo stanje naSega ljudstva. Kar so si pridobili kranjski Slovenci, to je pridoblje-no vsem bratom 2iveLim „v raztrosu". Ko smo se utrdili v glavnem gradu, upamo, da se nam s casom posreCi, priboriti si Se vse druge gradifie v okolji." To izjavo je nSo6att sprejela drage volje, in po-natisnila bi jo bila, ko bi je pisatelj tudi ne bil tako ostro prijel za postenje. Iz nje je jasno, da se je pisatelj so slovenskega stalisea, s katerega je v pismu od 17. maja govoril „slovenskemu11 narodu, skozi vratca, ki mu jib je uredniStvo uradnega dnevnika od- ona mu je odgovarjala se solzami, in starec je razu-mel njene soke. nTonka, aluSaj svojega oHeta in ogoi se Mateja. Ti se nisi rodila zanj" — govoril je Marko sede6 na velikej Skrinji v njenej sobi in drz>L v suhi roki malo lulo (pipo). „Tonka, ali ne sli§i§, kako se rau ves svet po-smehuje? E, Matej ni bil tak, dokler se revez* ni spoznal z onim Siorom Anselmom. Da, di\, ta Ansel-mo, to ti je prava kuga v naSem kraji! Dokler ga ni bilo, ni se znalo na take grdobe, ni se sliSalo, da bi na§i ljudje pijaneevali vsako nedeljo, tudi medsluibo bo^jo. Pa kako, da bi nas ljubi, dobri Bog ne ka-znoval, kedar se take reft godijo pri nas? E, jaz vem, zakaj zahajejo ti mladeniSi k Sioru Anselrau! On pi§e in pi§e; dolg raste, a priti mora tudi cas, ko bo Anselmo tirjal svoj denar. Ljudje govore\ daje Matej Zq ve6 dolzan Sioru Auselmu, a jaz tudi dobro vem, da je Anselmo posodil mnogo denarja tudi Ma-tejevemu o6etu. Ivan, Matejev ofie, ima Se wrecej zamlje, a zadajih des«t lot razprodal je 2e najbolje kose. Tonka, v onej hiSi ni reda, ni bozjega blago-slova,tt kimal je Marko z Riavo. e06e, jaz bom Mateja prosila, da se pobo!jsa% reCe Tonka in pogleda v tla. „Ne bo§, dete moje, Zapusti Mateja; da, poslu- Saj svojega oCeta. Ono, kar ni zapravil atari, razbrska sin", refie Marko in si tlafii lulo. „Morda se Matej poboljsa in zmodri na cesar-skih brodovih", rece Tonka tiho in pogleda bojazljivo Tonka ni znala, kaj je govorila; z milirai oSmi je oceta prosila, da naj se je usraili, da naj jej ne rani srea. 05e je zacel hoditi po hiSi iz sobe v ku-hiojo, drlal je kriiem rok6 ter 7ekaj premiSljeval. Njegove misli gotovo niso bile vesele, bralo se mu je na obrazu. StarCek se je veliko brigal za svojo milo jedino heerko. Dekle se je bilo zagledalo v Mateja Le pred dvema letoma in 6utilo je, 1a ga vsak dan bolj ljubi. Marsikatero oko ustavilo se je na njeaem milem o-brazu, a ona je mislila samo na svojega Mateja. 05e je opazil, da je hcerka vedno bolj tiha in moWljiva in da so njene oSi vedkrat rudeCe od joka. Tonka je bila dobra, pridna, delavna in umna, a vsi so obza-lovali, da je zdihovala za Matejem. Tonka se je vedkrat razgovarjala se svojim zla-tim ter ga prosila, da naj nikoii ve5 neprestopi prag Sior Anselmove kr6me. Matej jej je/hitro vse obijubil, a §e hitreje je pozabii obljubljene besede. Izgovarjai se je, da so ga drugi zapeljali. Tonka je jokala in> jokala, a on obljuboval in obljuboval. Dva tedna za tem pa bo |a ljudje lonel naSli y jarku kraj ceste,^ prlo, umaknii aa kranjska Ua. Tega ma nikdo ne more braniti. All cndno je vender, kako more pisa-telj vedno govoriti o .naSem8 kmetn, o „na§em* na-fodo, o aslovenskcmtt Jjudstvu, a misliti vedno na kranjskega kmeta, na kranjsko ljadstvo itd. Jasnost in dolocnos^govora je lepa in potrebna stv&r, tudi v pismih, zlasti pa, kadar pisatelj stopa pred »voj na-rod kakor „u€itelja. Mi, ki smo vajeni reCi bobu: bob, popu: pop, ako sliSimo govoriti spIoSno o SIo-vencih, ne moremo drngace, nego misliti, da je govor o nas. Tako nesmo sodili samo mi, tako je sodilo vse naSe razumniStvo. Mi nesmo vedeli, da je refica ! Hubelj komu meja Sloveristva. S pesnwi je tezava! Jeden razumeva pod Kraojci vse Slovence, drogi pa govori o Slovencih, a misli le na Kraajce. No zdaj vcmo, pri 5em smo. Bog ti naplati ufc! J Bodi nam dovoljeno pristaviti Se dve, tri opomnje. Dunajski pisniar nas zakliuja, da ue zavijajmo njegovih besed. In prav ima. Ali prav bi pa tudi bib, da on oe zavija naSih. Mi smo mu ocitali, da zlo-rabi papir, na kateri pise svoja dunajska pis ma, octalih njegovih spisov nesmo se doteknili z nobeno 2alo besedico, da, izrecno smo povdarjali njih veliko vrfaaost. S hladno krvjd prebere naj se jedcnkrat na$ clanek, invidal bode, da nam delakrivico, ko nam podtika, kakor bi bitf obsodili vse njegovo knjizevno delo. Nadalje govori pismar o neki „novi* stranki na Kranjskem, katera v svoji prenapetosti in sleposti stavi v nevarnost dosedajne pridobitve. To je oce-vidna pomotnja pojmov. Ako se katera stranka more imenovati nova, to je samo tista, katero on podpi-ra, kajti ni Se praznovala prve obletnice svojega rojstva. Na konci svojega zadnjega pisma si umiSlja pismar, da ga zanicujemo, ter nam poklada na srce, da nam bodi mari resnica, a ne sovrastvo. Za Boga! ali se mu sanja? Kako mu more kaj tacega iz peresa?! Mi, da ga sovrazlmo. Ne verao zakaj? Odkod more kaj tacega sklepati? Ako je „8o-ca" kedaj govorila o njem, govorila je gotovo z vsem spoStovanjein, kakor ga zaslu2i dober pesuik in odli-Len pisatelj, in §e v zadnjem clanku je priznala in Se xmeroin na vsa usta rada prizrava njegove zasluge, ki jih ima na drug em polji. Tega pa menda vender ne bode zahteval, da bi v politiki sdi za njim skozi dm in strn. Sploh se jako vara, ako misli, da nam je za osobo, bodi si njegova, ali kaka druga. Prav oasprotQO. Nam je osoba nic\ s t v a r vse. Mi mislimo se svojimi mozgani, ne „kIanjamo se slepo novim bogovom", in hvalimo, kar se nam zdi hvale vredno, a grajamo, kar po naSem mnenji grajo za-eluzii. Nam je na srci in na umu jedino blagioja na-Sega naroda. Zanj delamo, njemu sluiimo po svoji mocu Zavest, da vrSimo svojo dolzuost. riamjejedina zadovolja, jedina placa. Glede dunajskih pisem pa se dandanes menimo, da je z njimi pi.satelj po nepotrebaem Se bolj razbu-ril is prej razclrazene duhove, in da se temu pocetju veseI6 samo naSi krvni neprijatelji. Kdor tega dc ve-ruje, bere naj, s kacim veseljem prinasajo nam sovraini Lasopisi njegove, brez dvojbe dobro miSljene nauke. Morebiti potem saniemu pismarju poSi med oSma, ter se bode preveril, da skoduje stvari, kateri misli slu- m. ________ 6 ——— Potrebna oojasnifa k dopisu v 22. broji „Soce": UciteSjska konferenca v Sotkanu. Kazpravljanje dogodkov ic drugih prikazni je naravao, samo da je razpravljalec kompetenten in da nima v doticnem svojem poslu nicesar tiruzega pred ocmi ali uprav v svojem namenu nego fiisto resnico; kajti drugace je njegova kritika nifiemurna ali strast-na in podira, kder bi imela zidati. Tako se je tudi meni, nreCitav§emu dopis gore-njega .naslova, vsilila prepriCba, da je g. dopisnik (ho-t6 alt ne) zgreSil pravi pot, in jaz kot predsedmfc one konference §tejem si v dolzuost, podati sledeca po-jasoila, nekaj da prolere resnica nekaj da obranim doil» iiastopivSe iazmere narodile, rasto tudi potrofiki. Xiso ufiitelji potrebe prouzrofiili; atnpak ta je Ltevilo njthovo pom-nozila in se drnge stvari spraviU na videk. Tudi vo-ja.stvo, da se v naglict po-Icztm analogije, ni nekdaj tohko stai«> ko dan Ai%m% in vi^ndar he ttovek, ako se le kohckaj ozre po vkdajo^ih razmerab, na tem spotikati ne more. Nadalje pravi g. dopisnik: Z a t e in t i t a I j e g. Bajc, v 6em in koliko je spreuiepjena §. postava (oz. u(. Ktodi6ev naLrt za P r i m o r j e) p o z n a n i § »1 & k i Roveliod 3. maja lanskega let a. Po na§ih mislih ni v tem praSauji nic posebnega, saj bra-t i in primerjati a t a r o in novo in n a r o-be vsakdo zna itd. V pojasnib sk'deCe: Pred vsem naj miinoidoc' opomnim, da je navedena novela od 2. ne 3. maja. YazaejSe pa je to: SporoLevaIec Bajc ni le p r i-merjal dr^. S. zakona od 14. maja 18GfJ z novelo 2. maja 1. 1883; marveC pojasnil je, kako naj se uci tvarina onih dvdi predmetov, ki v novoj^ej postavi kot taka o razpravljanje vr-§iIo; a ni Cuda, saj je konferenca trajata skupaj ce-lih'10 tir. V nekolikgno pojasniio pa sledece: Pri razpravi 3. toCke se je posebiio povdatjalo, da u&telj bodi z g I c d e n, in ta izraz imel je in ima pomenj-iti saj v dan em sluCaji, ko se je o nravuosti razpravljaio, toliko ko n raven. Zahteva pa, da ucitelj b>di t?arn zgleden ali nraven, je sama tako naravua, ki mora zbujati tolik pozor vvdakem pedagogu. da so vae do-pisuikove bescde, ki se na dotiCtiem cnestu bero, zeto primitivnu in nepotrebne. Ker je pa to vpraSanje zeI6 va2nega iu zajodno velicega sezaja, postavil je stalni odbjr dva spowfe-valca, ki sta po razIiCnih potih priMa do is tega ciija, Cas je prisel, da je moral Matej odpotovati iz Predgrade. Treba je bilo iti pod pu§kovPulj. Gorko je biltt slov<5, ker sta se v re^nici ljubila. Matej ob-Ijubi Tonki,da jej bo veCkrat pisal, da ne bo zaha-jal v malopridna drn§tva ter da se mu bodo ljudje Lndilt, kadar se vrne domov. BMatej, moj ofie dovoli, ee bo§ dober*, govorila je Tonka z milim smehljajem. „Bom, duSa, bom dober", obeta Matej in polozl roko na srce. nAh, mili Matej, ti ves> koliko jodem radile-be", reCe mu tiho dekle ter mu zaupno pogleda v ofii. j,Da§a, ti me ne bo§ pozabiia?" vpraSa jo on; a ni mogel ganiti ogesa z ujenega krasnega pa 2a-lostnega obraza. sKako te pozabim, ko samd o tebi mislim?* gepefie Tonka in spusti svojo glavico na njegovo moL-co rame. Matej jo objame in poljubi. Tonka se mu trese v narocji in milo ga gledajo njene velike, frnc oCt. „Tri le|a mora§ sluiiti," gepetala je Tonka in atiskala njegovo mocno desnic*. BMine tudi to, mifa Tonka. Umirise, dusa slad-ka," tolazl jo Matej in gladi njeue Lrne in mehke lase bad bledim <5elom. Lpride| H kedaj «e(| lew $pom dgmov ? fti leta, tri ieta I" vzdahne Tonka in ga zalostno gleda. „Kakd, da bi ne priSel! Prosil bom dopast, ker . tudi meni bi bilo tezko, da bi toliko Casa ne vide! ', drage Tonke,** pritrdi Matej in jo objame. ; »Matej..... reie Tonka, a koneati ne more, kar I je hotela reCi, beseda jej ostane v grlu. j Bi)u§a, kaj mi zeli§ povedati?" upraSa jo Matej. j „Ako sem ti draga, bodi dober, kakor si oil, : dokler nisi zahajal k onemu.... onemu.... j Matej jo pogleda milo in s» amozljivo reLe: ! BNe, ne pojdem ve§ k Sioru Anseimu*. Tonka se mu nasmehne in prisioni se mu od ; radosti ua. prsi. [ „Ne, ne pojdem", ponovi Matej, kakor eiovek, j ki se kesa. j V Predgradi v zvoniku bije polnotf. Veter je I pihljal med velikim perjem vejnate smokve in to per-1 je je bilo lazsvitljeno od zlate lunine svitlobe. j ,MiIa Tonka, ne jokaj", sepeta Matej zadnje j besede. Drzec" jo zre v morje, ki se je ne dalec" laz-| prostiralo pod strmim bregom. Tudi njegove oCt zvl-\ file sovsolze. j Le jedenkrat se pogiedata, §e enkrat poljubtta i a y njunih oceh videla se je vsa zalost in boleCina ibridkega slovesa. I Droz^ga dna odSel je Matej v Pulj. (Dalje pride.) v tem ko je eden boleeme ali hibe in teke, diugi pa, dejal bi, samo poslednje uavajal in poudarjal. 0 knjizuicah govoril je g. Bajt v svojem refe-ratu. Predlogi o tem, kako naj bi se §. knjiinice po-mnozile, bili so trije, pa jednega duha, a razliCni po obsegu. Koucem dotiCae debate glaaovalo se je o pi-vem predlogu, naj c. k r. okr. s. svet preskr-bi vse & knjiinice z bukvami druStva sv. Mohora in SI. Matice in naj narodi V r t e c, kot o naj obSirnejSera; potem o drugem : Vrtec in kujige sv. Mohora; in slednjifi o tretjem: Vrtec; a uoben predlog ni bii vzprejct z veeino glasov. Zato pa menda ni ta stvar umrla, in ves znadaj nevzprijetja teh prudlogov dal mi je kot predsedniku povod misliti, da prepuSca konferenca okr. s. svetu bkrbeti za knjiznice po svojem mnenji. G. dopisnik pravi, da se je veliko ptazne slame miatilo. Mogoce, a g. dopisnik zgubil je svoj cas, da je prazuo blamo pobrai iu jo porabil za obLirni svoj dupta, kakor je uze do^Iu dokazano. Iz konteksta dopfcuikovega izhaja, kakor bi se bila 4. toCka: „U p 1 j i v s. vrtov n a g o s p o-ilarstvo iu odgojo otrok" razptavljala u2e 1. dne, v tem ko je priSla 5e le drugi dan ua vrsto iu uekako posebno naiven je dodatek : „t u d i t u j e r o k a 6- nadzornika v m e s p o s e g 1 a, in siiSalsfcjezodraglas itd." Uolj tesnega znaiaja pa so oaslednje dophuiko-ve vrstic«i ^er opisujejo konfercuco v Solkanu, k i st; jez vsso dostojiioatjo v r S i 1 a, tako kakor bi bila po »vetu toliko razvpiti „poljski d e-l e 1 ii i z b o r". Pred v.-»eni euergiftno protesf.ujem io-per izraz: skregali. P«i toliki* sodelezuikih velj.i btara prialovica: tKuhkor ljudi, toliko fiudi." Katera dcbata je It mogoca z naravuoAtuo, brezpngojuo so-gtaseco enakostjo raeneujV — Mate z absolutuiiu buzenjhkim prikimovanjem so mi neziiaue. Nikomur se ni bw-ed.i zabranila. in strasteu ni bil nikdo ni izmed sitaiih ni izmed iiiladih. Le neki passus v do-ticnein referatu glede L vrtov, ker je bil v na-g 1 i c i k r i v o t n 1 m a i « n, pruuzrofiil je nekaj bolj zivahuih, a nikukor ne koga zalivnih besed. Nadalje: Pri razjiravljauji 0. toftke imel je re-ferent po:>tavo 2. maja 188». pred seboj a uikacega ri'Seta ne, kakor piSe g. dopisnik. V wnislu navede-m*ga /iikuiia je namr«6 trdil, da bi se dali realm ko-madi skrLili. 0 pluvah, kakorSne g. dupiiiiuk siplju na dotifiuem im'ntu, ni govoril, Ci'5, da bi ne bila by rila /a to dobra. Opiral «sc je na isti zakou, ki moia oitati inerodajalen, kakor so n. pr. drzavni temuljui zakoni htrogt rfgu'atoiji za vse prihodnjc naredbc. Ovoje me je pa o»uptiiIo na kunci omeujvuega dopisa. PrvtC Cudni pohsindetou: Koiibc so bite h v ale in z a h v a 1 e in o b 1 i g a t n i 2 i v t o k 11-c i. Pred vsem Stejem si v doliuost, da zavruem ab-soluttto izraz „o b 11 g a t n i 2 i v i o k I i e i*. Ucitelj-stvo tega ok raja p''»kaz,\l>> je i»ri vsakej priliki svojo Irtjalnoit in nchlinjeno udauost proti cesarski hiLi. Smeio trdtm iz najglobokejse prepriebe, da je konferenca n a it d u & e n o pela ce^ar.-ko hiinuo. Dingle osupnil rue jo dodatek: konferenco z a c e I i so s p ok ! i c a n j e in s v. Duha, ruso pajekonCaii s e z a h v a 1 n o p e 8 n i j o, pa *'; p a s c v s a r s k » h i m u o. To!a2ilen je vendar dodatek : Nimam nic /. o p e r to, &aj.... itd. Cenm tultko bes»dv Zic'tt-k konfeteuce »e lehko doloC:, ko-nee p.i ne. ! Vr.-\v is:. d:-z. uc. konferenca koucaU- je ob 2 po i-uei.) I'rosiui konet'no g. do;>isruka, uaj v priliM-lnje sporoCa o stvareh v smislu reatiiee, zmerom nauasaje se na vladajore razmere in potrebe. S;t«r brez zamere. To je prva in posteduja beseda o tem, in ie ta u;iaa druzega uameua, nego sporazurnek. Z B^gom. V Gorici, due 3. junija 1654. F. Vodopivec. (Op. tire do. Kadi smo sprcjeli priiajoca po-jasnila g. okr. S. nadzornika v svoj lis; nekaj zato, da smo ustregli lelji gospoda predsednika sotkanske uCite|jske konference, nekaj zato ker spricujejo res-uifiuost nasega potoiila o imenovanem zboroyanji go-riikih aLiteljev. Gospod nadzornik in -nal dopisnik se po oaSein mnenji vjemata v bistvenih toCkah giede dejaoj in se razlikujeta oekoiiko le po stalisfii, s ka-terega sta pisala, po oblikr, v kateri govorita do ob-fiinstva, in no izrazih, katcre sta rabila v svojih spi-sih. 2tvahno razpravo gospodov u^itdjev izrazsl je na5 dopisnik z besedami: pa bi se bili kmalu skregali — zoper katere g. uadzornik eneigicoo protesiuje. V tem ozuii pdtrjnjeaio g. nadzorniku ter spouiinjamo g. do-pisaika, da pri konferencah se delezniki ne kregajo, ampafe debatirajo. Neumestno se nam pa zdi, da g. nadzorcik poudarja in zatrjuje udauost slovenskih u-Siteljev do cesargke hiSe, o kateri nihfie ne dvomi. Stvari, o kateri srao m prepriCani, ni treba dokazo-vati, drugafie se jej ve5 Skoduje nego koristi. Prav zarad tega, ker so na§i gospodje ufiitelji biez izjema cesarski htSi ndani z du^o in s telesom, so bill njih zivioklici po koncant solkanski koaferenci ne samo enkiat, ampak dvakrat obligatai, namrefi po navadi in po srci. Zaduje je nagim gg. u&tejjem v veliko Cast in nadejamo se, da bodo g. porofievalcu o solkanski koafereaci kakor tudi g. §, nadroraiku zftDjegovipa- jasnila iz srca bvaleSni. Kdor vse razmeri, nid ne za-uieri, pravi pregoxor. To naj bi se uresnicilo tudi v nSSem slucaji in naj bi se tta videz nasprotni si go-spodje, ko se grecajo, nikakor ne sramovali prijazue-ga: Sivio I — temvec zdruieni naj bi upili krepek: Sivio in iivila cesarju in domovini. Menimo, da to bo slu^Uo v dobrohotuo porazuinljenje.) Dopisi. Iz goriSkih hribov, 5. junija 1884. — N e z- nosni davki spravijo uase male in velike posest-nike na beralko palico. Ko so zemljiSca cenili, niso vzeli v pcitev slabib letin, ki se vrstijo 2e tnnogo let. Tudi niso vzeli v poStev atroSkov, katere ima davkoplacevah'c z davkarskimi eksekutorji in politi-cnimi sekvestratorjt. Pri malih posostuikih dosegajo ti stroSki pogosto polovico vseh davkov, vcasih celo vso svoto davkov. Po davkarskth eksekutorjih in kaz-nih, ki se niorajo plaeevati, ako kmct niina s cem placati, so nam davki povisani, celo podvojeni. NaSe gospode define poslance opozArjamo na to skelefio rano v naSem gospodarstvenem zivljeuji tor jih prosi- | mo, naj raztofcjo nase leiavc visoki vladi in naj jo prosijo, da bo dclala z naini mih»js>, da ne propa-demo, da ie ne zgubimn, da ne pride naSe premoic-nje v n ke nekaterini judom in oderuhotn, ki nas sla-frjo, derejo in naSo srcno krv pijojo. Kartolzeni sino, obneiuogli snio, na cesti siuo; ako nas drzava ne bo vnrevala pred pijavkami, poginenio, ker Rami se ne moremo varovati. Odnruhi pozuajo postavo, ki je nam npznaua; varujejo se, da ne pridejo sodniku v pest; all mi jim gremo v inreic, kalere razpenjajo okolo nas, v katere nas lovijo, kakur vztrajtn pajek »voj« luube in mugtce. Bezel ni poslanci naj povejo vladi, da potiebujemo varhtva, in na3c pijavke da potrcbu-jejo uarizor&tva. Ako se nadzorujcjo slabu zensku, zakaj bi se ue nadzurovah nasi ki vopivci, ki nam niso nic ma:>.» nevurni ko one. Pretakujvjo naj se vse njih bkrivnosti: pogodbc, dolzua pimm, sleparije, posihitva, soUe. katere izsilujfjo u nasih ocij, krvavi put, ki ga izzenuijo iz naSc Koze. De/.elni poslanii, ako nam no pomagate, v uu letih ne bo m iium ui vas; mi pogioeiito in vas ne bomo inogli nee" voliti. 1'oiuof, Intra pomoc I kajti voda num gre ze v grlo; ako nas no resile, siau zgubljcni; putem z iiogom! za vckoiuaj. Iz BrfJ. a. junija. — Lantsko leto smo imeli .se prcccj dobro 'lcttno, all malo se je pozualo, ker bili so zastuuki pri davkariji, ki so so po ek^ekucijski poti ostro tirjali. Vracaii m se eksekutorji in pa sodnijski sekvcstratorji skoro ves Cas trgatve. Lah-ko se rece, da polovica grozdja bila je pod hekve-strom ; desctina viua ni zado.stovaia za strode ekse-kutorjem \a sckvehtraturjem. No hvala Bogu vcliko se je popiafialo : ako se je kaj potrpeto, pa breme je polajSaiw. BoljSe bi posestuik storil, mlolziti se pri kaki braniluici aii pri kakuin dob: em prijjitelji, da piaiia davke, takse in odvezo zemljisc. Ako se pomisli, da, kdor piaeuje fcauio inaii hisni davek, z oaklav!i,sni vre*l okolo :> gold., xuora platali i krat eksekutorju po 1 uid. 3kr. in >tio=ke mbezi «• poscbej, se lahko pieraCuni, da una poviika cez 100°;o i»a Itft"- Lctosh\alalJogu nam k.i/le dobta letiua; ceSenj je bolj obilno nego lani. drugega badja, kateregalau-sko leto ni bilo, nainred hruske, ct'.spe itd. je tudi obilno; »bve so po vrfiih naofino r-belele, ali vender se Se uahaj(!Jo. Ako v»« dozori in ne pride kakSna neareca, bo Brie u^e ]a2e izhajal nego prejSaja Itta pri dobrem gospodarjenji. Opaziti pa moram, da v Brdih je prevec pnlozuosti, da se deuar ttosi. Javni plesi so pregustt: ni vefi tako, kakor pri btarum, ko vsaka vas je dobila feimo eno dovoljeaje v letu za pies ali k veceam dve. Daodauss niniajo iupani mira za-rad teh duvoljenj. Druga priloioost so pregoste kreme; ako eden note dati na upauje, sili pa drugi. Pri feta-rem bila je od gori^kega moste do Kojskega ena sa-ma krema, daues jih Stejemo 11, v Kojakem 6 in §e dve do Smartua, skupaj 19. V-ak kttuiar si dobro pomaga in pri tem zivi, slabeiau gospodurju se pa premozenje na boben rezgMa. Da po&estvo hira, je dalje tudi to krivo, ker mladost nima ni noei ni due — ; zacne pijanCevati v nedeljo, ves dan, vso not in ne neha, dokler ima en viu&r v zepu. Kadar mlademc ne mora naprej, gre k -2upanstvu po domovnico in se pobere ali v l)al-macijo ali v Galicijo ali v Tiiol ali v Bosuo itd. Ne-dolgo potem priienejo pa s potirnim potnsm listom na dom po ceie trume delavcev na oblinske steoSke. Kaj prinesejo domov gotovine? malih livalic, ki se; mde primejo cloveka in ga ne pustijo tako rade. Pride konec ieta. ko stareSinstvo sestavlja prev-darke, proracuni, koliko bolutikega dolga ima, vidi tkoee, ki pred 10 let! so bill komaj desetaki. Kd6 placa ? davkonosec. Ali bi ne bilo bolj§e, da mladina neha pijan^evati, da se poprimei dela, da pr| gospo-darji vestuo dela in.ga_.se. slepari.r Tako bo boijse za gospodarja in za dninarja, no bo toliko bolezoij V D,olenjah bo kmalu nova volitev stareSin-stva; zopet borba med Lahom in Slovencem. V 3te-verjanu je sopet ovriena volitev in' bo v kratkem tretja. .Kdo zmaga zdaj? bomo vidcli. Smartno-Koj§6ensko staieSiastvo gre tudi h kou-cu triletne dobe. Nekteri te2ko pridakujejo novo volitev ; vecja borba ko pri zadnji volitvi ne more biti. Nekteri iz BgjScenske ob5ine nastavljajo, da bi se ta odcepila od Smartenske Lnpanije in da bi se ustano-vila kot sauiosvoja zupauija. Ali bo §lo ali ne, to Be bo potem videlo. Medanskt 2upan se je u2e lansko leto inpano-vanju odpovedal, pa §e dan danes ^upanuje. Za izde> lovanje nove eeste iez Gradec obljubyiene podpore v dolenjih Brdih se umikajo. 0 tem naj kdo pojasni, zakaj in s kakSnim uzrokoro se umikajo, saj posestvo menda ne nasprotuje dati podporo. $ St. Vilke Gore, dne 3. junija. — Prete-kli teden sem bral v flSoCi", kako slabe go poti na Gori. lies je, kar pi§e gospod dopisnik, da bi lahko rabili kolovoz kakor svojo desno roko od Slapa iez St. Vi§ko Goro do Tiluika. Pa kdor je prehodil to pot, lahko prcceni, da ni tako lahko nareditt kolovoz ali cesto jjod (Slapa 6cz St. ViSko Goro, kakor vzeti palico pod pa^duho in iti ua »prebod. Ce ne upajo nasi posesttiiki ali nasi odbrani » Btare§instvo deluti te ccstt1, ali cc g@ uocejo za to potegovati, misliin, da fautje zavoljo tega lahko se pomikajo z ene pcci na diugo, ker hisuu stcvilka ni na nje pisana in tudi Bekacijon od davkarije ne. Pa pocakajmo, zdaj mi pomagamo drugim, drug krat bodo pa drugi nam po* magali; po6asi se tudi dale5 pride, mogo5e de tudi Crez na§ hrib. ReLcno je bilo. da se nioski zbor le inalokrat a>\\U v eerkvi. Dobro je tudi, ce se pustijo ucenkam kedaj na kor sv. raaso peti, da dobijo veselje do tega, ker ie prav dobro napredujejo, in je upati, da bodo enkrat dobrc pevkiuje, ie pojdo tako naprej. Lepo je, Ce bo enkrat v cerkvi tudi meSuni zbor, kakor je ze bil in kakor bo ne dan danes zopet slifii. Vcliko bi imel pisati iz tega kraja, pa za danes % Bogoro! ^_______¦__. Politidni pregled. BinkoMni prazniki prineslt sonovico, daje vlada razpustila one de2elne zbore, katerim je I prctekla Sestletna doba njih poslovanja. Volitve za one de^elnc zbore so vctiuofua ?m razpisane. , Pomeuljive vaiuosti bodo te volitve zarad voli- | tev v dr2avni zbor, ki se bodo drugo leto vr-sile. Poscbno so obrnjene oci vseh polititnib. krogov ua Bloravsko, kjer je vlada ravnokar tudi nekaj politifttili uradnikov premcstila, kar je najkitreje v zvezi zvolitvami. Cesko-narodna straaka v oui kronovini nadeja se sijajne zmage, s katero bi bila deloraa poravnana krivica, da sti bili dve tretjini moravskih prebivalcev v dcz\ zboru do sedaj v manjfiini, doCim ima jedna tretjina l^cmcev veliko veLino. Tudi na Gorenjem Avstrijskem zmaga konservativna stranka; kako bo pa na Niijem Avstrijskem in na Stajerskein, o tem ai mogofie danes ic soditi. Vsekako se nadejamo, da se bodo nafii vrli bratje na jui-nem Stajerskem uspeSno branili pred svojimi nasprotuikij ki z vseini sredstvi pritiskajo, da bi Slovenee spodriaili. Ba sta sklicana de^elna zbora gori§ki in isterski na ponedeljek, 9. t. m., omenjamo tudi aa drugem mestu. Uradai in tudi drugi iisti piSejo mnogo o razpadu ustavoverne stranke, o katerem pa no-dejo leviearski listi nidesa vedeti. Mi ne pripi-sujemo temu kavsanju med ustavoverci — stalno je, da niso ustavoverci glede svojega prihod* njega programa in postopanja jediui — nobene prevelike va^nosti, v nasprotovanji do minister-stva in do Slovanov so popolnoma jedini in v tem se bodo zjetUnili, tudi ko bi se inace §e tako budo med seboj razprli. Pomenljiv se nam pa zdi razpor neniskega solskega dru§tva (Sulvereina), ki je nastal pri zborovanji v nemskem Gradci o binkoitih. Scho-nerer in njegovi pristasi so zahtevali, paj bode druStvo strogo nem§ko, t. j. prusko; med dc-bato, ki je bila baje zeioburna, cuii so se klici, da &idje niso Nemci. Dalmatinski namestnik prehodil je Dalma-cijo ter se vrnil v Zader. V soboto je bil v Spljetu. a ko je odpotoval pri&el se je pretep ponavljal, jeden Italijan je ubit, dva te2ko ra-njena. Ve6 oseb je dejanih v zapor. S cesarskim pismom dne 2. t. m. sklicani so se dezelni zbori dalmatinski in tirolskivl6, dan t. m., moravski v 10 dan julija, bukovin-ski v 22. dan julija. Voiilno gibanje na Ogerskem je jako 2i-vabno; volilni shodi se vrste drug za drugim. Vdlilna borba bp ostra, a stalno je, da zmaga vladna stranka. V to ji je mnogo pnpombglo7 odloeno postopanje proti avstrijski vladi vznani volovski borbi in br,ezozirno postopanje ^ proti Hrvatom, deloma pa tudi to, da nemajo nasprot-niki odloSnega programa in so premalo sloiSni. V KoloSu je bil 2. t, m. volilni shod, kjer se je predstavljal liberalne stranke kandidat Hege-diis, ki je bil na kolodvoru navduScno sprejet. Toda pri sprevodu v mesto jo Ijudstvo napalo vozove s kamenjem. Okolo 60 oseh je bilo pri tej priliki ranjenih, Tudi od druzih strani iz Ogerskega prihajajo porocila p pretepih, §kan-dalili in siluej razburjenosti v odigled bli^ajodih se volitev. V Cetrtek 5. t. m. zafiel je hrvatski sabor svoje ^poslovanje. Zasedanje boj najbrie jako burno. Vladna stranka ni med seboj jedina, bati se je bilo, pa se razcepi, zadnji cas doseglo se je §e neko sporazuraljenje, Due 2. t. m. vriile so se v Bimu o priliki neke svociinosti po ranjkem Gasibaldiji grde demonstrate zoper dubovstvo in zoper Avstrijo. Take zoperne demon§tracije se v Italiji vedno ponavljajo in Avstrija si bo morala svojega naj-novejiega prijatelja nekoliko bolj natanko ogle-dati. Med srbsko in bulgarsko vlado nastal jo resen razpor. Bli/,u srbsko*bulgarske mcjo so jo naselilo vefi srbskih podanikov, kateri so se mo-rali umaknitt krutej sili srbske vlado po zadnjem ustanku, in nadlegujejo srbsko mejo. Bolgarska vlada tega tie ovira; to pa jezi Srbijo, ki se vedno boji, da nastane zopet kakSen ustanek. Srbija je ze zugala Bulgariji, da pokliCe svojega poslanika domov, ako ne zadovoli njenim zahte-vam. Stvar ne bi bila toli rcsna, da ne bi ti-6ala za Srbijo avstrijska, za Bolgarijo paruska vlada. Konferenca, katera ima urediti finance v Egiptu, snide se najbrze v teku tega meseca. Dosti hrupa jenapravil filanek o angleSkej unanji politiki, katerega je pisal najbrze minister Gladstone sam. V tem cJanku razpravlja Gladstone, da interesi Anglije so navezani na Francijo in Kusijo, dofiim jo vc2e z Nemeijole ljubezea do miru. Zveza Anglije z Eusijo in Francijo bi znala Bismarku iase beliti. Domade in razne vest! MUostljivi knezonadSkof goriSki Alojzij imel je vcera opoludne avdijenco pri Njegovem Veli-* fenstvu, presvitlem cesarji naDunaji.DaneB so je vrnil zarad cerkvenih opravil, ki so dolocena na ta dan. Imenovanji. Sodnijski pristav v Komnu Josip W a 11 e n h o f imenovan je c. k. okrajni sodnik za Komen; sodnijski pristav v Tolminu Anton G i r o n-c o 1 i pi. Steinbrunn imenovan je c* k. okrajni sodnik v Cerknem. De^elna zbora goriSki in istrski sta sklicana v redno zasedanje v dan 9. junija, 1.1. Prihodnji ponedeljek bo vsled tega slov. masa ob 10. uri v vel. cerkvi. Odlikovanci pri vinski razatavi v Dornbergu so : 1. Mrevle Josip — 2. JBizjak Janez — 3., Sinigoj Josip — 4. Sinigoj Vineenc — 5. Bandeij Andrej — 6. Mrevle Andrej — 7. Badia Franc.— 8. Sinigoj Andrej — C. Vodopivec Anton — 10. Kav&S Andrej —' II. Lesjak Janei — 12. Kodelja Josip koojierator •— 13., Berce France .— 14. Kralj Jo^ef — 15. Ba§a Jo§ef — 18. MdzetiS Jakop —17 Sinigoj Jpzef St. 147. §asti izkaz radodarnih doneskov za trak za-stavi „bralnemu in podpornemu drustva v Gorici." Gospa KovaCiC Jozefa I gU; gospa Kancler Manja 2 gl.; gfiua 2aidar6ie Marieka 2 gl. 50 kr.; gena Pregl Adele 2 gl.; gfina LaSiC Jozefa 2 gl.; gena Berlot Matilda 1 gl.; gpspa Zora 2 gl.;..g«na Ko-cijanfiii Angelina 1 gl.; gospa Rajer Ana I gl.; g. gl. Vkna 20 gl. 50 kr. S prejsnjimi razkazi vred 95 gl. Just Voga. Dvanajsti izkaz radodarmh doneskov za za-stavo „SIoveskemu bralnemu ia podpornemu druStvu j ˇ Gorici\ ^Cisti dohodek sreckanja pri veselici v i Dornbergu 4 inaja 7 gl. 65 kr. Karol Princia 1 gl.; Moasig. Jozef dr. Gabrijeieic 2 gl. V knp 10 gl. 65 , kr. SprejSnjiini razkazi vred 315 gl. 12 kr. j JoSt Vuga. ! jj. g. CaStelliz Franc, dijakon in katehet pr' , tt. mm. urSuliiikah in v mestni deSki Soli, bo jutre posvecen t dahovna. ,L*Eco del Litorale* ni razuroel .SoCinega" dopisa w Goricc v St. 22. o goriSki uciteljaki konfe- j renci ter j« odpwril naoj v aveji 44, St za .Sodo* I prccej razzaljivo. Nevredaih iu lainjivih podtikanj ! (indegna e bugiarda iosinuazioue) .Sofia" vedonu ne | sprejeina; zato se mom proti takira izrazoiu odlocuo zavarovati, „So$ia" dopis dela razlofiek raed .Ecovim" i uredniStvora in njcgovirai dopisniki. Dopisoiku X v | St. 40, jiEeoni* je veljalo, kar je omunjcni .Socln* , dopisnik pisaK ne pa .Ecovemu" aredniatvu. Kar se tiLe prenaSanja „Corrierovegatt duha v .Ecoa, unuti jc to, kakor datifini dopis dovolj jasno pravi, o „sla-vofilnih idejah" in o priporocevanji uciteljskemu de-legatu, naj vanije Boarodnost goriSkega mesta". Teh misli ni bilo prej brati v ,Eco", pae" pa gostokiat v BCorrieruf zarad tega ,Soein* dopisnik ni aton> odgovornega za nove nazore .Ecovega" utod-aistva (ki kakor katero koli drugo ? naglici lahko kaj prozre), ampak dopisaika X. Upamo, da slavno rEcovo" urednMtvo uvidi pravilnost naSih bescd in da popravi krivico, katero jo storilo nevede. Volitve. Mestui zastop se je popolnil pretekli ponedeljek v tretjem volilnem redu z dvema odbor ni-koma. Castita gospoda se iraenujeta Ernest Bozzini in Jakop Cristofoletti. Oba sta ofieta ubogih in pri-jatdja Ijudstva. Prvi daje Gori3auom turSice za po* lento, drugi pa zdravila, kadar so bolni. Jujudstvo jima jle zato jako hvalezno ter jima vestno placuje, in rooia sta si ze tolikci prigospodarila, da imata vec ko marsikateri vohlec. Ce bi se gledalo na premoSe-nje, djali bi jib lahko drugikrat v visji razred. — V II. volilnem razredu so bile volitve vcera; voljem so: deielni glavar Franc grof Coronini, stolni pro§t mon-siguor Valussi. viuski kupec Miha Farlani in trgovec 2 jestvi'.i Alojzij Marizza. Pretepi godilt so s& binko§tne praznike v St. Andrezi, Sempetrtt, Gorici, v Ljubljani, v Spljetu in drugod. Y zadojem mestu je tudi uckaj mrtvih in ranjenib. DanaSnjo Stevilko dobijo gospodje naroCniki ? drngi izdaji in en dan pozneje nego druge. Temu je kriva zasega. katero si je Stevilka vprvi izdaji na-kopala s tern, da je raed domaCimi stvarmi ponovila vsebino dopisov iz Brd in iz goriikih hribov. Morske kopeli za zovaste (Skrofulozne) otro-ke v Gradu odprejo se tudi to poietje. DotiCni odbor (predsednik grof Coronini) spiejme 30 otrok na svoje stroSke v kopeli. Otroci, za katere se vlozijo proSuje, ne smejo biti staripod 6 let in nenad 15 let. ProSnje naj se vlozijo do 20. t. m. v mestu pri mngistratu, ;;a dezcli pri c. k. oktajnih giavarstvih. Kdor hoce poslati otroka v kopeli na svoje stroSke pod nadzor-stvom doti5nega odbora, plada vsak dan za hrano in druge potrebe 1 gl. Vabilo in program k besedi, ki jo napravi „ka-toliSko bralno druStvo* v St. Frjanu doe 8. junija t. 1. ob 7. uri zveCer na prostem v vdvori§Ci visokor. gosp. Jozefa bar. Forraeniinija. 1. Sto enti§. I. Poz- tombola, ktere Sisti donesek bode za dru§tveno zastavo. Vstopnina 20 kr,; srecke po 10 kr. Ce bo slabo vreme, se be-seda prelozi na drago nedeljo. V St' Vidu nad Vipavo se bo vr§ila prihodnjo nedeljo velika slovesnost povodom stoletnice fupuika ia slovenskega pisatelja ranjkegaSUtije Vertovca po sporedu, ki smo ga ze ob)avili. Pri tej priliki se odkrije spominska plc§5a v rojstni hiSi prerano urar-lega rojaka. Iz Koborida smo dobili naslednje vrste: Na WnkoStno nedeljo se je vtopii v Soei Josip Sovdat po domaee DrejCek iz Idrskega. Bil je na shodn na Li-bnSnjem, od koder se je vrafial pozno zvefier. Da bi si pot skrajSal, hotel je prebresti So6o; a tat po de2ji nekoliko narastla, izpodkoplje revezn noge, da pade in utone. Truplo ranjeega so nasli drugi dan Wizu Yol6. Zapu3til je ialujofio vdovo z otroci. __ Tudi pri Predarelski 2eleznici — kjer veliko nagih dela — umila sta dva iz Idrskega v prav kratkem casu daled od dragih in domaLije. Y Mozirji na spodnjem §tajerskem bila je preteklo nedeljo neoavadnu slovesnost. Blagoslovila se Je zastava BSavinjskega* Sokoli v navzocosti mnogo-brojnega naroda in mnogih gostov iz slovenskih po- krajin in izmed hrvaikih soscdov. Od bregov bistre Soce in skalovitih obal jadranskega morja kli&emo novemu draStvo. srLnl bratovski: na zdarl Zahvala. Vsem p. n. gospodom pevceui in p. n. gospodWinam pevkam, kateri so sodelovali pri slovesnost! dne 28. maja t. I. se najtopleje zahvaluje Odbor slovenske c alnice v G o r i c ir dne 30. maja 1384. Zaiivala! Vsied piehlajenja dobil sem hudo in emertno nevarno otcklino duinika, kateia je tako naglo na-raSCala, da ako bi mi go^po! doktor Emil Fabjani, zdmvntk Ajdotski, ne bil pri$el ftaglo in pripravoo na porno*, bi me bila goiovo zaduiiia; — zraven tega lottla se me je bila tudi pljuCntca, katero mi je gospod doktor znal v najkntpero iasu ozdraviti.— Zato izntiaui goap. zdravniku tu javno zahvalo in ga toplo priporo&im sttivnemn obCtnstyu, oziroiua kot uijudnoga, postrelljivegm zdravoika in velfiaka v svoji stroki. VRifenber k-n, doe 4. jun. 1884. IV. L1CEN. Glufaa raztoinostf v katero naju je zavila strai-na nesrefia, ugrabivia nama oajmilejSo dtagotino, preljubljenega sinka IYAHA, bodi izKka, da se ne moreva osebno zahvaliti vsem onim blagim soCutnikom, ki so uama olaj.sati sku§ali najgrenkeje trenotke iivenja. Ona ista oto^oosi vzti-Saj na mesto neposredne zahvale to prostoduSno ob-javilo» po katerem izrekujeva presrfino zahvalo vsem omeojenim p. n. gospem in gospodom, osobito slavne-mn uciteljstvn c. k. vadnicc? za njih iskreno, svesrfino sofiutje, blagotvorno tolalenje in za udele^itev pri sprevodu k zadnjemu pokoju. V Gorici, 3. junija 1884, CASAGRANDE oLe in raati. Kar ne pristuje, radi zamenimo. SAMO pri Ignaeiji Steinerji v Gorici, nasproti nadikofijski palafi, raore§ si priskrbett po ceni trdno in lepo oble-ko narejeno ali po men. Za pomladanski 6as dobiva se tarn: 1000 celih oblek z volne po gl 8^1o 30 750 po^rhnih sukenj z volne n g!. 8 * „ 22 2000 volnenih hlac „ gt. 2.75 „ 8 1500 volnenih jop „ g|. 5 9 15 800 oblek z volne za deflce in otroke n gl. 2.50 „ 8 Ogromna zaloga tkanin za obleko po meri. Blago na ogled dobi na de2e!ot kdor se oglasi, brezplacno in po§tnine prosto. Imasvojokroja6nico. Kar ne pristuje, radi zamenimo. B olezni v ielodci (krC ali druge bolezni), ako jed ne di§i, smrdedo sapo in slaba usta, stud in bluvanje, hemeroidtcne bolezni od-pravi gotovo Jeruzalemski balzam, ki je narej^n iz rabarbarove korenike; jako krepilnega vpliva, boljSi ko vse druge median icne sestave in skrivne mesanice. Dobiva se edino [0 v lekarni 6. B. PONTONIJA pri dveh Zamorcih v BaStelji v Gorici. „Jur|j s puso"9 saljiv list s podobami, izhaja dvakrat na mesec v Trstu. Naroemna ma je do konec leia 1 ^ld. 50 kr. Naj se posilja pod na-slovom IVAK DOIINER, tiskarna Amati v Trstu. Mef Paliich, Jozef Pallicii, kujigar in papirar v Gorici na Travniku, priporofia svojo bogato zelogo lolskih knjig, iz c. k. zalog« Solskih bukev za vse Sole na dezeli kakor tudi za gimnazije, za real-ke in za vse druge ljudske in privatne Sole. Svojo zalogo pisnega in zavitnrga pa-pirja iz Ijubljmskih in dunajskih papirnk* pripovocam posebno slavnim c. k. okrajnim sodnijam in obcinskim uradoro. Pisne knji-zice vsake vrste, crnilo, svincniki, peresa, piseinski papir, Spanski vosek in vse druge pisne in pisarniSke potrcb^ine so vedno na prodaj po ccnah, ki se ne boje tckmo-vanja. Molitvene knjige v stovenskem, oem-Skem, italijanakem in francoskem jeziku, Priporociijm se dalje v hitro poskrbljenje vsega, kar kdo potrebuje v knjiievnem oziru. S hitro in natariL110 postrezbo upara pridobiti si vedno vecjo naklonjenost slav-nega obLin.stva ter vedno bolje zadovoljiti dastite odjcinblcc Joief Pallich, St. 397. Razpis sluzbe. Obrok pro§njam za tajntkovo slu^bo pri tukaj-Snji kupfiijski in obrtnijskt druzbi, ki je bil doloCcn z razpisom 1. mntm 1884. St. 163 do 30, aprila t J., se je podalj§at do konec tekofrgt meseca junija. Z imenovaiio sluzbo jo zdrnzena letna plafta 1500 glfl., ki se plaCujejo vgak incsec tiaprej, in pra-vica do pokojnine v smislu doticnega pravilnika, po-trjenega od visokega c. k. ministetatva. Imenovanje bo veljalo kot stalno po enolctni i-kuSriji, ki mora zbornico popolnoma zadovoliti. Prcsilci morajo biti avatrijaki dr^avljani, raorajo zoati popol&omtt italijtuiiki in nemski ter poznati po mogoCosti 8lovensk« jeztk. Pro§nje se sprifievalt, ki dokazujejo uposobnost prosilcev za razpisano mesto in njih znanstveoo izve-denost v tej stroki (§ 14. postave 29. junija 1868, dr2. zak. zvezek XXXIV. §t. 85), naj se poSljejo pred-sedttiStvo tukaj§nje kupfiijske in obrtnijske zbornice do kooec junija t. 1. KUPCIJSKA IN OBRTNIJSKA ZBORNICA v Gorici, 1. junija 1884. Predsednik V. PL. BITTER. 'iM^m^i^timSL obfiinski zdravnik v Korminu, Mv§i sekundarij c. k. obdne bolniSnice na Dunaji, specijalist za bolezni v iiv-I cib, stanuje v Korminu, ob cesti proti ^elezntfini postaji, t vili barona Locatel-li-jaj in zdravi od 12. do 1 are. |ivovarna»Senoze6ali 1 v zalogi izvrstno pivo v sod6kih fin butelijah. Priporoda se vsem doseda-njim prejemnikom iu drugim gostilniCar-jem, ki Me si. obfiinstvu z zdravo pijafio postreCi. Postre^ba je natancna in po ceni. Senozed, poita Postojna. Izdejateq la odgovorai mmki N„ KOKSiC. — Tiska; pLUlan|iust» U&karn*" t 0«ria.