St««. 11. Uiti tintiti ton la usi! Trst — dorica, On« 17. marca 1927. Posamezna štev. stane 30 stotink Letnik IV. I Izhaja vsak četrtek zvečer. - lired- i aištvo in Bnrssništ»" « Trot- c "JOVICE za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm) : za trgovske In obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1*20, oglase denarnih zavodov L 2— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5'— Mala ententa Danes hočemo spregovoriti našim čitateljem nekoliko o zunanji politiki, to je o odnošajih med raznimi državami, in sicer o odnošajih med onimi državami, ki tvorijo takozvano «malo entento». Takoj povdarimo, da Italija, ki sicer ni članica «male entente», vendar igra pri tem vprašanju zelo važno, ulogo in je za to gotovo tudi za na j ! kot italijanske državljane važno znati kaj o. omenjeni skupini držav. Med vojno so one države, ki so se skupno borile proti Nemčiji in Avstriji, namreč Rusija, Anglija, Francija, Italija in Japonska, pozneje tudi Severoameriške Združene države, stvorile takozvano «veliko entento». («Ententa» pomeni «sporazum»). Tudi takoj po vojni je ta velika ententa še obstojala, saj sq te države pri sklepanju miru z Nemčijo in njenimi zaveznicami nastopale skupno. Po njenem vzoru se je ustanovila «mala ententa» med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Glavni cilj mali ententi je bil, da te tri držhve ohranijo in obranijo tiste j dežele, ki so. jim pripadle po skle-j nitvi miru. Danes velike entente pravzaprav j ni več. Lani so zastopniki velikih j sil v Locarnu (v Švici) prišli nekako do zaključka, naj bi se razne države med seboj sporazumele in sklenile prijateljske pogodbe, v katerih bi imelo biti določeno, da se morebitni spori resa va jo potom razsodišča in ne potom vojne. In zares so razne države že sklenile med seboj take pogodbe. Zato se danes mnogo govori v svetu o. «lo-karnskem duhu», ki da je zavel po Evropi. Bilo bi zares lepo, ako bi bilo tako, kakor so velika gospoda v Lokarnu govorili. Žalostno je le, da nobeden ne veruje, da je to odkritosrčno. Tega ne verujejo niti oni državniki sami, ki so tako govorili in sklepali, ker — delajo pa drugače. Vse države namreč sklepajo «prijateljske» pogodbe, pri tem. se pa oborožujejo do zobov. Velika ententa je torej razpadla, ker ni več skupnih koristi, ki bi držale njih države skupaj. Vsaka država išče potem skupnost z ono drugo državo, s katero jo veže kakšna posebna skupnost. In tako vidimo, da med tem ko izvenev-ropske dežele: Japonska in Severna Amerika gredò svojo pot, se v Evropi razne države družijo čisto na drugi podlagi nego prej. Francija se približuje Nemčiji, a od druge strani ste se Anglija in Italija močno približali druga drugi. O Rusiji vemo, da ne stoji z nobeno drugo državo v posebno dobrih odnošajih radi njene komunistične državne uredbe, ki je mnoge države niti nočejo priznati. Danes torej na pr. Italija in" Francija ne stojite več v istem taboru, kakor med vojno. Italija je, kakor rečeno, v ozkih prijateljskih stikih z Anglijo, med tem ko gre Francija svojo. pot. Ker pa tem državam ni vse eno, da li imajo v diligili državah prijatelje ali ne, ste toliko Italija kolikor Francija skušale pridobiti pri članicah male entente prijateljskih stikov, oziroma vpliv na nje. Po dosedanjih uspehih se mora reči, da je italijanska diplomacija pokazala večjo delavnost in gibčnost, nego francoska, in da je doslej dosegla večje uspehe v tem pogledu. S sklopljenjem prijateljske zveze z Albanijo je. Italija vso svojo politiko na Balkanu postavila na novo podlago. V Albaniji ima sedàj Italija ne le svojega prijatelja, ampak si je tam takorekoč utrdila svojo pozicijo, ki naj tvori sigurno izhodišče za dosego uspehov v ostalih balkanskih državah. Kot prva posledica dogovora z Albanijo je bila potem prijateljska zveza, ki jo je sklenila Italija z Romunijo. Tej poslednji je Italija napravila veliko uslugo s tem, da je priznala romunsko aneksijo Besarr bije, katero Rusija zahteva za sv be. — Poleg tega je vspela Italija da pride do prisrčnih stikov z Ogrsko, kar se pokazuje zlasti v tem, da pride ravno te dni ogrski prosvetni minister Klebelsberg v Rim, kjer bo držal nekaj javnih predavanj, in pa. v tem, da pride še ta mesec v Rim tudi ogrski ministrski predsednik Bethlen na politični razgovor. Iz vsega tega se vidi, da je Italija že precej trdno zasadila svojo nogo na Balkan. S tem so se seveda njeni odnošaji do balkanskih držav bistveno spremenili. Zrahljale so se tudi osnove male entente; kajti Ogrska, proti kateri je v prvi vrsti bila osnovana mala ententa, ima danes svojega zaščitnika v Italiji. Od druge strani se je Romunjska s tem, da se je pri- bližala Italiji in tudi Ogrski, oddaljila še precej od male entente. Tudi med Italijo in Jugoslavijo, med katerima formalno še obstoja »rijateljski sporazum, sklenjen v Rimu 24. jan. 1924. za dobo petih jet, so se odnošaji zelo ohladili, prvič vsled sklenitve sporazuma med Italijo in Albanijo, o katerem Jugoslavija, misli, da je naperjen proti njej. V drugi vrsti pa vsled oorazuma z Romunijo, ker se je .4 s tem činom ne le približala taliji, ampak istočasno — vsled ohladitve razmer med to in Jugo-| slavijo — oddaljila od Jugoslavije, ki pa je v mali ententi njena za-i veznica. I Edino za Čehoslovaško ima mala I ententa še vedno isto vrednost, kakor preje in za to je ravno, češki zunanji minister dr. Beneš prvi i pričel podvzemati korake, da se [kriza, v katero je vsled teh zadnjih dogodkov prišla mala ententa, povoljno reši. S kakšnim uspehom, io nam bo. povedala bližnja bodočnost. Že danes pa se lahko ugotovi, da je v diplomatičnem boju na Balkanu med Francijo in Italijo doslej bila sreča na strani poslednje, in da je za to tudi obstoj male entente zelo ogrožen. Tergesfinus. Novice ii vsega sveta PRAVI, DA JE IZGUBIL SPOMIN,;- Zato je bil Canella poklican v Tu-V RESNICI PA JE SLEPAR. rin, kjer so mu povedali, kaj mislijo Sedaj so prišli po dolgem času na | ° "i®"1- 0n je vztrajal na tem, da je sled slepariji, ki ji v tem stoletju go- ! Canella; zanj so se zavzeli njegov tovo ni bilo enake in bi morali poseči ;^rat ^J^A; ru.di k,° Prišl° THrtec v sredini veA. ano ni noten «ad «-i".- --- --j1 o-.vo nr.?-. vo ženo, namreč Bruneri, in njego- iec v - sTednji vek, axo m noten najti tak slučaj drzne, hladnokrvne sleparije. Cela storija je dolga in še ne povsem jasna, vendar se da o njej povedati sledeče: Italijanski listi so se bavili skoro dva meseca o nekem človeku, ki je bil zaprt v norišnici Colegno blizu Turina in ki se ni mogel spomniti ne svojega imena ne rojstnega kraja, sploh nobenega dogodka iz svojega življenja. Vodstvo norišnice je zato poslalo neznančevo fotografijo ilustriranim listom, da bi jo objavili. Uspeh je bil ta, da je v Veroni družina Canella in njeni sorodniki prepoznala neizpodbitno v neznanem prof. Julija Canello, ki so ga pogrešali od 1. 1917., ko se je nahajal na macedonski fronti. Kljub vsemu pa policija ni bila pomirjena in zadovoljna. Preiskovala je naprej in dognala, da je človek, ki ga smatrajo za Canello pre-1 jasni vse meten slepar z imenom Bruneri. Kako so dobili človeka, ki j« bil j zgubil spomin? Februarja lanskega leta so grobarji zalotili na turin-skem pokopališču človeka, ki se jim je zdel sumljiv. Prepeljan na policijo. ni znal povedati ne svojega imena ne bivališča; dejal je, da se ničesar ne spominja. Poslaii so ga v bolnico za umobolne v Colegno. Ne- vini sinom, je laži-Canella tajil. Treba je bilo seči še po drugih sredstvih. Bruneri je bil nekdaj operiran radi vodenice. Sliko brazgotine od operacije so imeli: ujemala se je popolnoma z zaceljeno rano, ki jo ima laži-Canella. Ko so mu govorili grško in latinsko, ni razumel niti besedice. Dokaj čudno za bivšega znanega profesorja. Tudi na klavir ni znal igrati, kakor je to znal resnični profesor Canella. In glavni dokaz je dal odtis prstov. Brunerijev odtis prstov so imeli v turinski kaznilnici, kjer je že sedel. Ta odtis se je popolnoma ujemal z onim, ki so mu ga napravili sedaj. S tem je bila zaključena vrsta dokazov. Dozdevni Canella je v resnici delavec Bruneri, znan slepar. Če bi ne bilo povedano resnica, bi človek dejal, da je povzeto iz romana. Sodnija je sedaj na delu, da raz-še temne in zakrite momente te velike sleparije. V šestih minutah obsojen na smrt. Angleška justica je znana po svoji hitrosti, brez dvorna pa se je sedaj samo sebe prekosila. Londonski sodni dvor je sodil in obsodil nekega čevljarja, ki je ubil svojo ljubimko v vozu podzemeljske železnice, v šestih minutah. Obtoženec je dejanje priznal, sodni dvor se je umaknil, se znanec je lepe postave, star kakih kmalu vrnil in prebral razsodbo, s 46 let, z lepo sivo brado. V bolnici se je vedel mirno, nagnjen k verskim in filozofskim razmišljanjem, odlikoval se je po svojem lepem pisanju in lepim, dobrohotnim vedenjem proti drugim bolnikom. Kakor rečeno, je vodstvo bolnice poslalo njegovo fotografijo listom. In po preteku enega leta se je oglasila iz Verone družina Canella, ki je dejala, da je neznanec njen oče prof. Julij Canella. Spoznal ga je njegov brat, njegova žena in njegovi nekdanji prijatelji. Vsi so bili veseli, da so našli pogrešanega, in tudi neznancu se je na-mali vrnil spomin, vživel se je popolnoma v vlogo profesorja in filozofa Canelle. Sodnijslce oblasti pa le niso bile prepričane. Na podlagi raznih ova-deb so zaslutile, da prof. Canella ni profesor, marveč večkrat kaznovani delavec Bruneri, ki ga je policija že dolgo zaman iskala in ki je izginil éneznano kam. katero je bil čevljar obsojen na smrt. Star študent. Francozu Andrieux je 86 let. Leta ga ne ovirajo, da bi bil študent. Pariški univerzi pa je javil, da se hoče podvreči izpitom za doktorat iz filozofije in literature. Andrieux je bil svoje dni policijski ravnatelj, poslanik francoske republike in poslanec v parlamentu. Spalna bolezen ob nepravem času. Neki Velimir Simić v Srbiji se je te dni poročil. Dobro pokrepčan je legel zvečer spat in spi neprestano že sedem dni. Zdravniki se zaman trudijo, da bi ga obudili. Žena je obunana.__ NE ODLAŠAJ! Skoraj po vseh večjih vaseh so zaupniki, ki pobirajo naročnino za Goriško Matico, fte teh ni, pošlji 5 lir v Gorico, Via Carducci 7. Tedenski pregled ITALIJA. Besarabija je pokrajina, ki je bila nekdaj rnska. Za časa revolucije v Rusiji je Rumunija Besarabijo zasedla. Pariška pogodba iz leta 1920. priznava Besarabijo RumunijL Toda ta pogodba bi imela postati veljavna šele v trenutku, ko jo ratiiicirajo Anglija, Francija in Italija. Anglija in Francija sta bili pogodbo že ratificirali, preostala je le Italija. Dokler bi ne podpisala Italija, bi ne bila pariška pogodba veljavna. Rumunija je imela Besarabijo le zasedeno, ni pa ji bila še pravno priznana. Zato ni čuda, da so Rumuni željno pričakovali ratifikacijo pariške pogodbe tudi od strane Italije. Treba je povedati še. da Rusija nikdar ni priznala zasedbe Besarabije, še manj pa bi priznala morebitno priključitev te pokrajine Bumuniji. Če vse to upoštevamo, tedaj bomo razumeli, zakaj je vzbudila ratifikacija pariške pogodbe od strani Italije v vsem političnem svetu veliko presenečenje. Pretekli četrtek je italijanski parlament odobril zakonski načrt, ki priznava Besarabijo rumunski državi na podlagi že omenjene pariške pogodbe. Mussolini je s tem le tesneje navezal Rumunijo k italijanskemu prijateljstvu. V rumunski državi sami pa je vzbudila ta vest nepopisno veselje. V Rusiji pa ravno nasprotno. Tudi Anglija, ki jo vežejo z Italijo skupni interesi, je pozdravila to odločitev italijanske vlade. Na splošno prevladuje mnenje, da pomeni ratifikacija pariške pogodbe po Italiji diplomatsko potezo, katere vrline se bodo še pokazale. JUGOSLAVIJA. težke dneve v svoji notranji politiki. Prej ko slej je potrebna v Jugoslaviji močna vlada, da si ustvari država v zunanjem svetu položaj, ki ji gre po njeni velikosti in važnosti. Notranje politične razorane razmere silno slabo upliva jo na jugoslovansko zunanjo politiko. Listi si tega tudi ne zakrivajo in poživljajo, da naj se stvori koncentracijska vlada. Ta edina bi bila dovolj močna, da kolikortoliko uspešno vodi potrebno politiko. Sicer se pa ne predvideva nobene izpremembe v sedanjem sestavu vlade pred koncem tega mašeča. Radikali se na vse strani pridno pogajajo. Pogajajo se z demokratsko zajednico, ravnotako so v stikih z radičevci. Uzunović je celo stavil Rarlićevi stranki svoje predloge, ki bi jih HSS morala sprejeti, če hoče stopiti v vlado. Potem bi bili v vladi radikali, ra-dićevci in Slov. ljudska stranka. Ta vlada bi razpustila narodno skupščino in nove volitve bi se vršile v oktobru. Ne ve se še, ali bodo radićevci to ponudbo sprijeli. Vsekakor lahko pričakujemo važne dogodke proti koncu tekočega meseca. Dnevne novice BODIMO VARČNI Iz vseh strani naše dežele prihajajo eni in isti tužni glasovi. Dopis, ki ga dobimo, iz tolminskih gor, se prav nič ne razlikuje od onega, ki ga dobimo iz Istre! Povsod se pije, pleše, igra in zapravlja mnogo preveč v primeri z današnjim težko prisluženim denarjem. Ljudstvo noče razumeti, da živimo, v drugačnih časih in da moramo način našega življenja popolnoma spremeniti, ako se hočemo ohraniti pri življenju. Res, žalostno je opazovati, kako lahkomiselno zapravljajo mnogi naši ljudje. Potratnost je kriva, da propada toliko posestev. Radi tega ne moremo nikdar dovolj priporočati: varčevanja! Ako si naš človek denarno opomore, koristi v tem neizmerno svojemu narodu! Ako bogatiš ti, bogati s teboj tvoj Vrnitev zemljiškega davka za zastan-ke bivših avstrijskih davkarij. Svoječasno smo že poročali, da je vlada odpisala skoro vse obroke tega zemljiškega davka, posebno krajem, prizadetim po vojni vihri. Davčne iz-terjevalnice so vrnile onim davkoplačevalcem, ki so priglasili te preveč plačane obroke. Mnogo zanikarnih posestnikov pa se sploh ni prijavilo, čeprav so tudi županstva objavila sezname onih, ki bi morali dobiti vrnjen denar. Sedaj je zadnji čas, da ti davkoplačevalci dobe vrnjen denar. Samo pri goriški davčni izterjevalnici ga imajo dobiti še okoli 10 tisoč nazaj. Žigosanje lir Po nekaterih — posebno oddaljenejših — krajih dežele so se širile in se širijo zadnje čase razne vznemirljive vesti glede denarji Tako se je povsod govorilo, da bodo lirski bankovci žigosali. Ra di tega obveščamo vse naše ljudstvo, da so te govorice čisto neosnovane in da policijski komi-sarjati zasledujejo vsakogar, ki take novice širi! KADAR VABIŠ NA KRST ali praznuješ ženitovanje, kadar obhajaš god ali rojstni dan, ali kadarkoli sploh vabiš goste v tvojo hišo, vedno jih boš dobro postregla, ako jim serviraš izborne testenine PEKATETE, zanesljivo prave v y2 kg originalnih zavojih. Odpuščeni tajnik G. Ivan Bordon, bivši občinski tajnik v Dolini, ki je bil radi neutemeljenih krivic pod komisarjem Sciai pijem premeščen v Klanec, je tudi od sedanjega mesta odpuščen! G. Ivan Bordon je bil eden naj-marljivejših in najsposobnejših občinskih tajnikov v Julijski Krajini, spoštovan in pripoznan kot tak tudi od strani Italijanov! Župnijski izpit je te dni položil s prav dobrim uspehom č. g. Humbert Leiler, sedanji administrator na Katinari. Iskreno čestitamo! VENDAR ENKRAT! Tretja številka «Našega, glasa» leži pred menoj. Kakšna razlika med to in prejšnjima.številkama. Danes komaj lahko rečemo, da se je «Naš glas» povzpel do družinskega lista, ki ima vpogled v naše potrebe in odgovarja duševnemu nivoju naših najširših plasti. Vse najde čitatelj v tej številki: leposlovje, znanost, narodno blago in dr. Najbolj zanimiv pa je «Listek», pester kot beračeva malha, toliko stvari je v njem. Tu najdemo po-amezne kotičke za zapiske, zdravstvo, umetnost in kritiko, dramatiko, biografijo, sport, pisateljski 'naraščaj, zanimivosti, smešnice i. t. d. Dovolj da navedem pai- imen kot France Bevk, Krajger, Mihovilović, Slavec, pa Čermelj, Bačar, Jelinčič, ki so zastopani s svojimi prispevki v tej številki, da prepričam čitatelje o literarni oziroma znanstveni vrednosti lista. Uredništvu kličem: «Le naprej po tej poti!». Ne moreni pa da ne bi priporočal list vsakomur, ker je res za vsakega. Naj se čim bolj razširi, kajti potreba čtiva, orientacije, vzgoje in izobrazbe je pri našem ljudstvu ravno danes največja. —d. Cankar in Amerikanci Ameriški Jugoslovan Louis Ada-mich je pr e skrbel Amerikancem angleški prevod Cankarjevega «Hlapca Jerneja» v založništvu «The Vanguard Press» v New Yor-ku. O tem biseru Cankarjeve umetnosti, ki ga je prevajalec presadil v angleščino pod naslovom «Yer-ney's Justice», so pisali kaj laskavo številni ameriški listi. DROBNE NOVICE Z narod, množe se mu denarne moči! Odločimo se, da hočemo varčevati in učimo tudi druge varčnosti! Kako naj bom varčen, ko je taka draginja? Da, težko si je v sedanjih okolnostih kaj prihraniti, a popolnoma nemogoče ni! Koliko je prilik za to! V prvi vrsti odpovej se gostilni! Ako ne popolnoma, vsaj deloma! Če boš manj pil, boš bolj zdrav telesno in v — žepu! Spomni se, koliko denarja se ti dan na dan spreminja v dim! Odreci se vsaj par cigaretam, ali, kar bi bilo še bolje, popolnoma opusti kajenje, ki je nepotrebno in tudi zdravju škodljivo! Koliko se potrati denarja za ne-čimemo obleko in ples? Nespametna dekleta bi nam znala o tem mnogo, mnogo povedati! Ali ne čujemo od vseh strani tudi v tem oziru iste pritožbe?! V hiši vlada črna beda, ničesar ni, da bi se postavilo k ognju za, kosilo! Neči-merno dekle se pa šopiri v svili in lakastih čeveljčkih! Glede plesa — ki je postal prava kuga — nočemo navajati krajev, kjer se je v pretečenem pustnem norenju samo za dovoljenje plačevalo nad 600 lir! Glejte, prilik je dosti za varčevanje, a volje premalo! >ko se hočemo ohraniti kot narod in nočemo postati berači, odslovimo zapravljivost in potrat-nost in povabimo v goste — varčnost! Ne zabimo, da le imovit narod je močen narod! De Pinedov polet De Pinedo nadaljuje svoj veliki polet. Iz Buenos Airesa, kjer je bil deležen velikih časti, je poletel proti Montevideu. Spremljalo ga je letalo argentinske mornarice. Ko je De Pinedo prispel v Montevi-deo, ga je čakala ogromna množi-ea, ki je letalca navdušeno pozdravljala. Tudi tu mu bodo uru-«uay .-li-c unici»il prti edile venne slovesnosti. Proslava spomina Srečka Kosovela Lani v maju je umrl v Tomaju pesnik Krasa Srečko Kosovel. Bil je borec, zbiral je okrog sebe sebi enake in jim bil voditelj. Ti mlacli borci izdajajo list «Mladino». Da se njegovi tovariši oddolžijo spominu svojega voditelja in pokažejo Ko-sovela-pesnika, so. sklenili izdati njegove pesmi. Da krijejo stroške te izdaje, so priredili 8. t. m. v ljubljanskem gledališču slavje, pri katerem so sodelovali: dva člana ljubljanske drame in njegovi prijatelji. Govorniki so orisali Kosovela kot umetnika in človeka, de-klamatorji so pa prednašali nekatere pokojnikove pesmi, ki odpirajo pot v razumevanje poeta. Prezgodaj je umrl naš rojak; v uteho nam more biti misel, da je ves izpolnil svoje poslanstvo. Vreme. Poleg vseh nadlog, ki tarej ) našega ubogega kmeta, je letos še vreme. Radi neprestanega dežja, je zaostalo vse poljsko delo. Vinogradi niso niti še obrezani. Kaj še le kopanje! In, če se uresniči prerokovanje o štiridesetih mučenikih, bo treba še čakati »a lepo vreme! LJUDSKO GLEDALIŠČE Trgovski dom Po dobro uspeli veseloigri Španska muha, ;ki je širšemu občinstvu tako zelo ugajala, se bo predstavljala na dan sv. Jožefa, 19. stavljala 26. in 27. marca svetovno znana drama «Anfisa», delo slove-veča pisatelja Andrejeva. Povsod, kjer se je ta drama dosedaj predstavljala, je žela največji uspeh! VAŽNI ROKI! Do 10. maja je čas vlagati prošnje za podpora poplavi j encem, katerim so lanske povodnji poškodovale njihove kmetske stavbe! Do 7. junija imajo jusarji čas prijaviti svoje pravice komisarju za likvidacijo teh pravic v Trstu! BANJSICA. V svojem zadnjem dopisu sem tožil, da se na banjški planoti preveč pije in zapravlja; danes pa bom načel prvo poglavje, ki tudi gotovo ne dela čast našim krajem. V primeri z drugimi kraji v deželi, skoro popolnoma manjka zadružno življenje, ki je drugje po deželi precej razširjeno. Potrebna bi bila tukaj predvsem «Mlekarska zadruga». Živinoreja je tukaj precej razvita, a ne nese pravih dohodkov, dokler ni mogoče raz-pečati mlekarskih pridelkov, posebno ker smo daleč od kakega večjega kraja. Ljudje delajo sami doma maslo in sir, kar potem prenašajo v Gorico. Pomisliti je potreba, koliko sitnosti in zamude časa je združeno s tem. Ljudje že sami uvidevajo potrebo dobre mlekarne; manjka le enega, ki bi se za stvar zanimal in spravil skupaj. Druga zadruga, ki bi bila tukaj tudi zelo potrebna, bi bil «konsum». Občina šteje 900 duš, pa lahko rečem, da ni prave trgovine, ki bi zalagala občane z vsem potrebnim in kar se tukaj dobi je zelo drago. Kdor tukaj trguje, trguje brez tekmeca. Družabno življenje je tukaj prece \ razvito (gostilne), sejno bi moral biti obrnjeno v pravo smer. Tu smo visoko in snega ne manjka, vso zimo je precejšnje brezdelje, posebno pa še med moškimi. Zato menda tudi tako mnogoštevilno obiskovanje gostiln. Potrebno bi bilo dobro kulturno društvo, ki bi ljudi, posebno v zimskem času, družilo in izobraževalo. Sicer imamo eno, ali svojo nalogo vrši zelo slabo. Po domače rečeno spi, kot spijo skoraj vsa društva na Tolminskem. Zopet lai bilo treba enega, ki bi ga zdramil. Dosti je še ledine, a ni orača. Nič dobrega nisem povedal o Banjšici in njenih prebivalcih in kdo se bo mogoče spotikal nad tem. Povem, da se dobi tudi tukaj kaj dobrega in lepega, pa ni moja navada kazati lepo tam, kjer je še dosti slabega. —a— LADR A~PRÌKOHÀRIPUr Dne 11. t. m. je smrt pretrgala nit življenja naše članice I. Gabršček. Smrt jo je rešila telesnega in duševnega trpljenja. Usoda ji ni prizanašala. Umrli so ji bratje in oče zaporedoma. V vojni je izgubila dva brata. L. 1920. je prišla iz Jugoslavije vest, da ji je umrl tretji. Pa ni bilo dovolj! Dve leti nato je smrt ugrabila njenega četrtega in zadnjega brata. L. 1923. je pokosila bela žena še očeta. Tolika nesreča jo je morala streti. Bolehala je dolgo. Po zdravnikovem nasvetu je šla v čedadsko bolnico, kjer je končala svoje zemeljsko trpljenje. Blag ji spomin in večni mir! Mi člani Ti pa kličemo: Lahka naj Ti bo nedomača zemljica. Društveni član. GRAHOVO OB BA6I. Ta pust je bila na Grahovem samo ena poroka. Poročil se je Peter Ko-košar, železničar, z Mlinarjevo iz Za-rakovca. Iz daljnega kraja je prišel iskat zvesto družico, da jo odpelje na svoje službeno mesto. Mlademu paru kličemo: Na mnoga leta! Mislita na nas, kot bomo tudi mi mislili na vaju. Bog živi! Cesta proti Bukovemu je v precej slabem stanju. Poprej je zadrževala delo zmrzav,, sedaj pa deževje. Upamo, da se bo nekoliko ustanovilo vreme, da bo delo lahko napredovalo in ljudje kaj zaslužili. IZ RRD. ' Stojimo pred potekom kolonske pogodbe. Koncem avgusta bo najbrže že sklenjena nova pogodba. S sestavljanjem nove pogodbe se bavi ko-lonski sindikat; gospodarji si dosedaj še niso ustanovili svojega sindikata. Med koloni vlada veliko zanimanje, kaka bo nova kolonska pogodba. IDRIJA. Po dolgem času se je zopet odprl naš hram — gledališče. Zopet smo čuli našo besedo raz oder, katero smo tako željno čakali. Dramski odsek Kat. del. dr. je priredil Sv,- Riharjevo šaloigro «Repo-štev» dne 20. in 21. minulega meseca. Dasiravno se je dobilo dovoljenje šele zadnji dan, je bilo gledišče v nedeljo dobro zasedeno. Kako bi ne bi- lo. Bili smo pač vajeni svoje čase gledati skoraj vsakih štirinajst dni kako predstavo. Upajmo, da bomo tudi sedaj šli vstrajno naprej. Gledati pač moramo, da damo našim ljudem dobre duševne hrane. Da ni igra izpadla tako, kakor bi morala, je bila krivda ta, da so imeli šele generalno vajo v gledališču, prejšne vaje pa v društv. prostorih. Toda vseeno bi se bili morali malo več naučiti. Jako mučno je za gledalca, ako si igralec ne zna pomagati ne s kretnjo, ne z besedo, kakor se j« tu večkrat zgodilo. Na splošno so ljudje odnesli dober vtis. Za predpustni čas primerna igrica,, toda brez vrednosti. — Prihodnjič upamo, da bo boljše. * * * Pust se je veselo poslovil od nas. Dasiravno ni bilo tako, kakor druga leta. Pač tudi tu je kriza. V resnici plesov ni manjkalo, vrstili so se eden za drugim. Kadar si prišel, bilo je vse natrpano. In kakšen «dober» zrak je množica vdihovala v dvorani menda ni treba omeniti. Vidiš mlada dekleta, stara mogoče 13 ali 14 let in že ti norijo po cele noči — stariši kje ste? glejte, da se ne boste kasneje kesali. — Smo v času, ko ne smemo misliti samo na zabave, ampak tudi na bolj resne stvari. — Videli smo, da. denarja za neumnosti ne manjka, za knjige in revije, ga pa ni. — Kako bi bilo za nas bolje, si pa sami odgovorite. — VIPAVA. Naš trg nosi žalibog razne žalostne rekorde. Tako smo dajali letos slab vzgled v plesih, prirejenih z nameni v našo škodo. Še ono par malo značajnih ljudi v našem trgu se sramuje, ko mora slišati drugod, kako je padel ugled našega trga in kaj si povsod mislijo o nas. Gospodarska kriza ne pozna od-jenljivosti in nas kar naprej pritiska z vso silo. IZ AJDOVŠČINE. Postopanje nekega znanega tu naseljenega uradnika dosega zadnje čase že take meje, da celot, prebivalstvo take meje, da celotno prebivalstvo zahteva njegovo takojšnjo odstranitev. ker gre že za dejanja motitve javnega reda in osebne varnosti v največjem in najtežjem pomenu pravnih določil! ŠTANDREŽ. Sicer bo kmalu prav vsako samostojno občinsko upravljanje prešlo čisto v področje goriškega mesta, toda nam pa vendar ravno upravljanje zadnjega občinskega načelnika ne vzbuja nikakega obžalovanja po tako žalostni samostojnosti kot je ta v zadnjih mesecih! Da ne omenjamo raznih podrobnosti, se zdi že to vredno ljudem, da zamore občinski načelnik opravljati poleg tega še mesto zavarovalnega agenta! Na naših njivah je vse živahno kadar nam le količkaj vreme dopušča. Marljivi kmetovalci pripravljajo za zelenjavo in razne izvozne pridelke. Le žal, da nam zadnje čase dež vedno nadleguje! KOVK PRI ŠTURJAH. Iz vseh vasi se oglašajo dopisniki, le od nas ni nikdar glasu. Ni čudno, če ve za nas edino le revščina s svojimi zvestimi spremljevalci — davki. Zapuščeni smo tu v gTmovju, raztreseni med griči tako, da bi tujec z gotovostjo mislil, da ne ve svet za nas in ne mi zanj. Toda onadva, ki nas ne pozabita nikdar, nam odpirata vrata v svet na stežaj. Dobro bi bilo, — ko smo tako osamljeni in zapuščeni — da bi imeli vsaj šolo in izobraženca med seboj, na kogar bi se v slučaju potrebe obrnili za svet. Šole še nismo imeli, čeprav je dosti otrok. Morda bi jo tudi dobili, če bi se potrudili, a kaj se hoče, ko ni prostora ne drugega za šolo potrebnega. Najboljša šola in najboljši svetovalec pa bi bila predvsem dobra knjiga in dobri časopisi. Združimo se in ustanovimo Čitalnico, z združenimi močmi vse dosežemo. Domača knjižnica nam bo nudila lepih knjig za čitanje, v njej bomo po ceni čitali lahko vse časopisje, v njej pozabimo na trpljenje, ker dobra knjiga je najboljši prijatelj in tolažnik. Domačin. IZ MILJSKIH HRIBOV. Že dolgo časa se nismo oglasili. Zdi se, kakor da bi umrli in da bi se vse naše nekdanje delo popolnoma pozabilo. Svoj čas smo imeli razna gospodarska in kulturna društva, «NOVICE» Stran III razne zabave, veselice itd., sedaj pa vlada splošno mrtvilo. Največja nezadovoljnost in splošno jamranje ljudstva je radi slabe uprave pri davčnem uradu v Miljah. O tem sem imel priliko v ponedeljek se prepričati. Naš znani g. Ražem je sicer udrihal na levo in desno, uradnik je tudi razumel njegovo opravičene pritožbe, vendar se ni dalo pomagati. G. Ražem je spomnil g. uradnika tudi na svetopisemske besede, ko je Kristus rekel jeruzalemskim ženam: Ne jokajte se nad mano. Jokajte se nad seboj in nad vašimi otroci, ker...! IZ RICMANJ. Pred pragom je naš cerkveni patron sv. Jožef. Ni dvoma, da bo tudi letos 19. in 20. (soboto in nedeljo) v Ricmanjih zbirališče naših bližnjih in daljnih romarjev. Preskrbljeno bo za dobro postrežbo. Pri službi božji bo pel naš «Slavec«. Na veselo svidenje! IZ ZABIČ PRI JELŠANAH. Vedno in rad čitam «Novice», a nikda ne dobim dopisa iz naše vasi. Zdi se, kakor bi bilo pri nas vse dobro, če prav temu ni tako! Tudi nas tarejo iste nadloge kakor drugod v obliki: mode, pijančevanja, velikih davkov, draginje in da ne naštevam se drugih. In tako gremo po tej poti naprej v propast! Mladina kvarta in popiva, nekateri očetje obupujejo! Gozdovi izginjajo kakor sneg v južnem vremenu! Lujdje božji, kaj bo potem, ko ne bo več gozdov? Pri nas nimamo še očiščenih pašnikov, a sedaj bi bil primeren čas za to delo, osobito še dokler imamo kaj zaklada v gozdu! Ko nam pa to poteče, bo treba s trebuhom za kruhom. Naša vas šteje 68 številk, a imamo • mogoče štiri gnojnične jame in in še te ne odgovarjajo svojemu namenu! Tako gredo stotaki v vodo in z njo v Škocjan! Gospodarji, vzdramimo se, odprimo oči, spreglejmo napačno pot in hodimo k resnemu delu! Posebno vam, mladeniči, polagam na srce, da opustite karte in vino in da prime te včasih v roko gospodarsko knjigo, «Gosp. vestnik», «Novice» itd. V tem bo naša rešitev! Očetje nas ne bodo mogli rešiti, ker so že prestari! Na delo torej! Ne kloniti! Za-vihajmo rokave, ker v delu bo naš špaa! ■— Vašdan. IZ POBEGOV. «O predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! si mošnjico mi rejeno d'jal popolnoma na suho. Dragi sovaščani, tako ali slično smo po pustu vsklikali lani in o prejšnjih letih, tako vzklikamo tudi letos, ne da bi nas izkušnja spametovala. Prav je. da se človek po trdem in težavnem delu in mučnih skrbeh malce razvedri in poveseli, a da na tak način zapravljamo svoje zdravje ter tako težaven in pičel zaslužek, to vendar ni pametno. Naše početje ni veselo in razpoložljivo pustno rajanje, ampak prava muka in ubijanje samega sebe. In mladina sledi našim zgledom, da celo otroke uvajamo v to nezdravo, pogubno dušno in telesno početje. Saj se je videlo na plesu in v gostilni celo pozno v noč vse polno otrok, tudi najnežnejše starosti. Nič ne pomislimo, da na tak način drvimo v pogubo in gospodarsko propast in kar je najhujše — kvarimo svoje lastne otroke. Spomnimo se na nekdanje predvojne čase, ko smo se pošteno in dostojno veselili pod okriljem naše dične «Ilirije», ki je bila naš ponos in dika naše vasi! Ali bi ne bilo prav, da bi se spet povrnili na pot, ki so jo nam začrtali naši učitelji? Toraj • preudarimo in premislimo dobro, dokler je Čas!!! Le začeti moramo sami, ker nimamo nikogar, ki bi nas vodil in uvajal k dobremu. Tradicijonalen pust naj le pride, a ne tako spačen in častiti ga moramo na drugačen, treznejši način, da nam ne bode mladina hirala in umirala in da se obvarjemo pred gospodarsko propastjo. Vaščan. IZ BERTOKOV. Da je vladni ukrep glede osebnih izkaznic s fotografijo kaj umesten in jako preudarno moder, se je izkazalo pretečeni teden tu v Bertokih. Ta odredba je bila res zelo potrebna; le žal, da ni bila prej uvedena, ker bi bil tako naš sovaščan Anton Apolonio morda obvarovan pred občutno, dà, zanj celo porazno škodo. Naša vas leži prav blizu velike državne ceste in se često dogaja, da se tu oglašajo razni tujci - postopači, ki «iščejo delo», a ga nikoli ne najdejo. Take «nepridiprave» je treba večkrat tudi prenočiti. Zadovoljuje se seveda najrajši spati v hlevu. Apolonio je imel včasih čast in srečo ali pravzaprav nesrečo biti gostitelj takih večnih «vandrovcev», ki imajo bistre oči in privajeno navado, da si vse dobro ogledajo zlasti, kako se hlevna vrata zapirajo, posebno pa odpirajo ter v svojem dobrem in zvestim spominu tudi vse dobro zapomnijo. Plačilo za svojo dobrosrčnost in gostoljubnost pa je nesrečni Apolonio prejel pretečeni teden. V noči med četrtkom in petkom so ga nepričakovano obiskovali njegovi sedaj žal neznani «pošteni» gostje in mu odpeljali iz hleva konja, vrednega okoli 2000 lir, pustivši za seboj zaprta vrata. Revež si je po skrbnem in dolgt trajnem varčevanju in prikrajševa nju tudi najpotrebnejšega oskrbe? konja za svoje ubožno gospodarstvo; a sedaj so mu zlikovci ukradli in nemoteno odgnali iz hleva v njegovem skromnem gospodarstvu prepotrebno živinče, ki mu ga bode težko, v teh hudih časih celo nemogoče nadomestiti. Resnično, osebne izkaznice s fotografijo so bile prepotrebne v očigled okolnosti in dejstvu, da dandanes toliko raznih «brezposelnežev» prosto postopa po deželi; le javnim organom bode paziti in strogo izvajati izdano odredbo o osebnih izkaznicah, da bo-demo varni pred takimi uzmoviči. IZ JAVORJA smo prejeli daljši dopis, v katerem toži oče šolskega otroka čez tamošnji pouk. Zamude šolskih otrok se strogo kaznujejo s 5 in 10 lirami. Dopisnik ne nasprotuje temu, ker drugače zna, da bi bil šol. pouk pomanjkljiv, Vendar se gode tudi nerednosti od strani gosp. učiteljice. Koliko je resnice na tem, je naloga šolskega oskrbnika, da zadevo preišče in uredi tako, da ne bodo otroci prikrajšani na pouku! IZ JELŠAN. Misijonska pobožnost je bila zaključena pretečeno nedeljo z blago-slovljenjem kipa presv. Srca Jezusovega. Kip je krasno delo. ♦ * # Iz Lipe je izginila pred 14 dnevi 86 letna starka. Vse iskanje od strani sorodnikov in karabinirjev je brez-vspešno! IZ DEKANI. Minulo je pustno veselje in nore-nje, katero nam je pustilo le žalostne spomine naših nezdravih pustnih zabav. Marsikdo se sedaj, ko je pust končal in ko ima mačka v žepu — kesa svojega početja. To pa je že stara navada, da o pustu norimo in zapravljamo, po pustu se pa jočemo in govorimo o mizeriji. Kakor drugod, tako je bil tudi pri nas pust, v primeri z drugimi leti precej klavern — vzroka menda ni treba niti navajati — vseeno pa, če pomislimo na slabe sedanje gospodarske razmere, je bil še preveč dobro obhajan, je že tako z nami! Pa naj bo še tako slabo, naj le primanjkuje denar za karkoli, za pustno ve-seljačenje pa le ne sme primanjkovati. Letos smo se že zbali, da radi previsokih taks na dovoljenje ne bomo niti plesali, ker nismo si mislili, da bodo naši mladi tako pridni in neustrašeni, da bodo plačali črez 400 lir za dovoljenje; ali všteli smo se, ker nismo upoštevali njih vrline in odločnosti. Skoro bi pozabil omeniti dogodek, ki se je pripetil v torek na dan pusta. Ko je kmalu po šterl uri omenjenega dne začela godba igrati vesele po-skočnice, je prišlo v dvorano tudi šest naših deklet, oblečenih v našo pestro staro narodno nošo. Komaj so zaplesale en valček, pa so morale že ven iz dvorane in sicer jim je zapo-vedal naš g. komisar, da se morajo preobleči, drugače jim prepoveduje vstop v dvorano. Kaj je g. komisarja gnalo k temu koraku, si ne vemo razlagati. Nismo še slišali, da bi bila kje ke-daj prepovedana ta naša stara noša in tudi mislim, da ni nič slabega na tem, če se par naših deklet ob kaki priliki obleče v obleko, o kakršno so se enkrat oblačile sploh vse slovenske žene v teh krajih. ___Dekanski. Vprašanja in odgovori Kolenc F., Trst. Odgovor: Vprašanja niste dobro obrazložili; oglasite se v našem uredništvu in prinesite s seboj dokumente in podatke, ki so potrebni za razumevanje Vašega slučaja. Razno BREZDOMO VINCI Vsak narod, še tako ubog, se lahko ponaša s svojo zemljo; tudi mi imamo svojo, čeprav revno kraško skalo in neradi jo zapuščamo, če moramo s trebuhom za kruhom, ker je naša zemljica preuboga, da bi nas vse svoje sinove redila. Je pa narod na svetu, raztepen po vseh petih delih sveta, ki nima svoje domovine, ker jo je že v davnih letih izgubil. To so Judje, izvoljeno ljudstvo, iz katerega je izšel Odrešenik. Prava domovina Judov ali Židov je Palestina, a od tam so jih pregnali Turki. Potikajo se po vsem svetu; povsod so. in kamor pridejo, kmalu zavladajo s svojim denarjem. Ljudstvo jih zaničuje in jih — potrebuje. Vseh Židov je okoli 13 milijonov; največ Židov ima Evropa, prednjači jo pa te-le države: Ruska, Poljska, Romunska. Italija ima približno 35.000 Židov; Jugoslavija pa jih ima po najnovejši statistiki nekaj nad 73.000 Židje so povsod le trgovci: veliki ali majhni. Med ameriškimi milijarderji je mnogo Židov. Rotšild je tudi Žid Ker Židje le preradi odirajo ljudi, ni prebivalstvo z njimi preveč zadovoljno; mnogokdaj nastanejo takozvani pogromi. Takrat razdraženo ljudstvo napada in uničuje židovsko imetje in pobija Žide. A vsi ti pogromi nič ne zaležejo. Žid ima denar in s tem si odpre vsaka vrata. Židje imajo v rokah tudi tisk in ta je priznan vladar nad javnostjo. V poslednjih letih se je rodila v Židih želja po domovini, želja po obnovi židovskega kraljestva. Mnogi Židje so že prodali vsa svoja imetja širom sveta in so se vrnili v zemljo svojih pradedov, v Palestino. To vračanje Zidov v pradomovino zavzem-lje vedno večje oblike. Bodočnost bo gotovo pokazala, da so Židje žilav in močan narod. V čem je ta moč židovskega ljudstva? j Gospodarska žilavost je občudova- j nja vredna in prihaja do izraza v j vsem trpljenju, ki ga morajo Židje ; pretrpeti ob pogromili. V marsičem bi nam bili lahko Židje za vzor. Ni rečeno, da bi morali naši ljudje postati oderuhi in sleparji, a k Židom bi lahko šli učit se gospodarske odpornosti. Treba nam je žilavosti in žrtvovanja na gospodarskem polju, ker če smo gospodarsko močni, naš narod ne bo propadel, kot ni propadel židovski kljub vsem preganjanjem, ki jih je moral pretrpeti.. Starost raznih stanov Nekdo, ki je imel očividno dovolj časa, je šel za tem, da določi po raznih statistikah, koliko let učakajo povprečno ljudje posameznih stanov. Tako pravi, da učakajo dninarji povprečno le 32 let, kleparji, kiparji in tiskarji 41, krojači in čevljarji 45, kmeti, zidarji in mizarji 45 let, medtem ko kovači le 47 ter zdravniki 48 let. Peki in mesarji dožive 54 let, učitelji in duhovniki 57, vrtnarji pa celo 58 let. Največ časa žive baje redovniki, ki dočakajo povprečno 67 let. Originalna statistika Neki hudomušnež in radovednež je stikal in zbiral podatke o ženitbah toliko časa, da je pri&el do naslednjih prezanimivih izsledkov, ki zanimajo zlasti danes vse samske obeh spolov. 17.3% možnosti je, da se dekle poroči med 15. in 20. letom, 47.5%, da se od 20. do 25., od 25. pa do 30. leta je še 24.5% možnosti, da si dobi moža, od 30. do 35. le še 8%, in komaj 4% od 35. do 40. leta. Med 40. in 45. letom je še 2% možnosti, da se vklene v zakonski jarem, od 45. do 50. leta le več 1.25 %, od 50. leta nadalje pa le še 1%. Seveda ta natančni raziskovalec ni predvideval davka na samce, zato ni mogel misliti, da bo ves njegov trud veljaven le za malo časa. Danes, ko se vse skuša rešiti nesrečnega davka in išče utehe v zakonskem jarmu, so vsa ta števila o možnosti ženitbe deklet veliko premajhna. Domovina nekaterih rastlin Znano je, da so nekatere žlahtne rastline prenesli od drugod na naša tla. Tako je prvotna domovina marelice Armenija, kave Abisini-ja, konoplja Orijent, čreSnje Mala AuZija, bombaža Indija, boba zahodna Azija in severna Afrika. Pšenica prihaja iz Azije, od tam tudi murva, jabolko, breskev, češ-plja in hren. Amerika je prvotna, domovina krompirja, turšice, tobaka in paradižnikov. Iz severne Evrope je repa, iz srednje rž, riž iz Indije. Neznanka. Pred kratkim sta dva francoska ministra klepetala (tudi ministri klepetajo) pred palačo poslanske zbornice v Parizu. Neka gospa je stala pred vhodom palače. Tedaj si je med ministroma prišlo do sledečega po-menka: «Kaj želi ona gospa, ki naju venomer gleda? Jeli poznate?» «Resnično, ženska je, ki jo najmanj poznam; «je namreč moja žena». Največji zvon je v Moskvi in tehta 670 q, prav v istem mestu je drugi, ki tehta 650 q, v Kolinu imajo zvon, težak 280 q, v Parizu pa 245 q. Dr postane vedno bolj znano naše izvrstno Eiisire di China zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. . . L 6.— Originalna steklenica Steklenica - vzorec . L 2-50 "Vino di China e ferro" pripravljeno iz pristnega španskega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2. — Originalna steklenica s/5 litrska L 12 —. v Želodčne kapije sv. Antona Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleničica......L 4-50 Lekarna Castellanovich UH' Alabarda, Trst Via dei Giuliani šiev. 42, Sv. Jakob GLYK0L PRSNI SIRUP SO L. 7.50 SMILAJOD L, 8.50 L 11__ Lastnik F. BOLAFFI O Drobiž Italija je na drugem mestu v zgradbi novih ladij in sicer je leta 1926. zgradila ladje za 220.021 ton. Živinoreja v Italiji. Italija ima okoli 6,500.000 glav goveje živine, 11,100.000 ovac in koz, 2,500.000 svinj. Na vsak kvadratni meter odpade v Italiji 21.62 glav goveje živine, 38.94 ovc in koz in 8.75 svinj. Na vsakih 1000 prebivalcev pride 182-8 goved, 394.2 koz in ovac in 74 svinj. Kasacijsko sodišče je razveljavilo obsodbo proti bivšemu jugo-slovenskemu poslancu Ferad Draga Begu, ki je bil obsojen radi denunciranja Srbov za časa okupacije Srbije po avstro-ogrski vojski v svetovni vojni. Beograjska «Pravda» piše, da bodo kmalu stopile v medsebojne stike jugoslovenske in ruske gospodarske organizacije. V Hercegovini je besnelo te dni hudo neurje. Novi jugoslovenski poslanik v Rimu g. Milan Rakić je že prispel na svoje mesto. Iz Francije prihajajo vesti o katastrofalnih poplavah. Francoski avijatiki nameravajo poleteti iz Pariza v New-York. Dva poljska aeroplana sta trčila v višini 800 m. Oba pilota sta mrtva V Atenah je izbruhnila generalna stavka; prišlo je do spopadov, mrtvih je 5, več je ranjenih. Zdi so, da ne bo prišlo kmalu do sprave med stavku j očimi in vlado. Španski kralj je težko obolel na gripi. Na Finskem se je vojaški zrakoplov vežbal v metanju bomb iz višine 1500 m. Nenadoma pa je eksplodirala bomba, ki je zrakoplov raznesla na koščke. Od obeh pilotov niso našli nič. Kantonci so le 30 km oddaljeni od Šangaja. Po velikem potresu je zadel Japonsko strašen vihar. Za smeh. Bogata gospodična. On: «Ljuba gospodična, noč in dan mislim na vas!» Ona: «Kaj, ali ste tako zadolženi?» Edina prilika. Žena: «Nocoj si zopet govoril v spanju.» Mož: «Moram pač ponoči govoriti, ker podnevi ne pridem do besede.» (il « MU registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na • IV ki se bo vršil dne 27. marca 1927. ob 3.30 uri pop. v zadružnih prostorih. DNEVNI RED : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 5. Volitev načelništva. (i. Volitev nadzorništva. 7. Čitanje revizijskega poročila. 8. Slučajnosti. Opomba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Cevi jamica Forcessln Odlikonna ■■ imdnarodnl razstavi * Genov! i „Diplom di grm primio" TRST - Via Giuseppe Caprln Ste«. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor liče obnvalo cenò a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo 1 In iel bo k „FORCESSINU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al' bogatinu — najboljše čevlje daja .. . PRODAM gospodarsko poslopje z velikim dvoriščem, z velikim vrtom ob hiši, v lepi legi ter pri-pravno za trgovino, ker se v vasi ne nahaja trgovina — na željo prodam tudi zemljišče. — J. Marinšek, Gorenje p. Postojni. IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in drugje hlSne potrebSiine lz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd. ====== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA B, GIOVANNI St. 1 POSTOJNA Notranje bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje {etičnega vnetja vršcev. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ČEBELARSTVO. Tržaška kmetijska družba v Trstu je z ozirom na mnoga povpraševanja preskrbela vse čebelarske potrebščine: V zalogi ima: Kovinske predmete za A. Žniderši-čeve panje, matične rešetke, pocinkane palice, razstojišča, mreže itd. Dalje ima v zalogi satnice iz naravnega voska, katere daje tudi v zameno za vosek. Trčalke za med in vse potrebno orodje za čebelarstvo. Tržaška kmetijska družba je pripravljena dobaviti tudi vsak drugi čebelarski predmet, ki ga ne bi imela v zalogi. Vse te čebelarske potrebščine ima Tržaška kmetijska družba v svojem skladišču ul. Torrebianca št. 19, Tel. H-39. Odgovorni ureanik : JANKO RUM 1C. KmetsMc - ribarska posojilnica in IiraniEnlca regislr. zadruga z neomejeno zavezo v Barkovljah sprejema hranilne vloge in jih obrestuje Ceno češko posteljno perle 1 kg: belo puljenoL25 boljše L 32.-mehko L 40.-, 48.- in 55.-boljša vrsta L 65 in 75 Puh L 115.-Pošiljalve carine in poštnine prosto po povzetju od L 75.— naprej. Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena. BENEDIKT SACHSEL 237 Plzno-Lobes št. 7 (Češko) PO 6% Vloge so zajamčene t nad desetmili-jonsko vrednostjo v nepremičninah. Uradne ure: 8.—12. in 14,—18. v Bnrkovljai!, Viole Regino Eiena 31 Ne hranite denarja doma ? raglitrovtt» za&ugi t omt'»