Številka 313 frst i ponedeljek 13. novembra 1 905, Tečaj XrtX tadi ob nekeni-Poljsk<*m. PETROGRAD 12. S carskim ukazom je v vseh 10 poljskih gubernijah proglašeno vojno pravo. PODLISTEK. 327 Prva seja novega ruskega ministerstva. PETROGRAD 12. Danes se je pod predsedstvom grofa Witteja vršila prva seja ministerskega sveta. Svečenik Gapon se povrne v Rusijo. PETROGRAD 12. „Gazeta" poroča, da se svečenik Gapon povrne v Rusijo. — Kakor znano, je Gapon po krvavih dogodkih, ki so se meseca januvarija t. 1. vršili v Petrogradu, in na katerih je kakor vodja delavcev igral važno ulogo, bežal iz Rusije, da se izogne aretovanju. Od tega časa je bival v Švici in na Francoskem, v zadnjih časih pa v Londonu, kjer je deloval za revolucijonarno propagando v Rusiji. Vsled amnestije se zamore tudi on vrniti na Rusko. Mir v Petrogradu. PETROGRAD 12. Noč je minula mirno. Posamezno so bili storjeni poskusi, da bi se mir kalil, toda brez vspeha. »miri v Helslngforsu. PETROGRAD 12. Glasom privatnih vesti iz Helsingforsa, so bili včeraj tamkaj resni nemiri. Deineiiti. PETROGRAD j 2. „Petrograjska brz. agentura44 je pooblaščena izjaviti, da so vesti o odstopu grofa Lamsdortfa, neosnovane. Nova politična stranka. MOSKVA 12. Snuje se pod vodstvom Guckova in Sipova nova politična stranka, ki stremi za tem, da se v manifestu podane svobode uveljavijo. Stranka se hoče pridružiti Witteju. Atentat na guvernerja Klin-genberga. MOHILEV 12. Žena mestnega svetovalca Czerskega je na guvernerju Klingen-bergu izvršila atentat, ranivši ga z dvemi streli iz revolverja v spodnjem telesu. Cin je bil izvršen v vsprejemnem salonu guvernerja. Poslanik Beuekendorf bodoči namestnik na Kuskeiii-Poijskem. PETROGRAD 12. Govori se, da bo sedanji ruski poslanik v Londonu, grof Benckendorff, imenovan namestnikom na Poljskem, čim dobi ta obširnejo avtonomijo. ^ —===== Drobne politične vesti. Portugalski kralj na potovanju. Kakor poročajo iz Berolina, odpotuje portugalski kralj danes iz Lizbone v Pariz, od tod se potem poda v Berolin in na Dunaj. Ministra Avankumović in Genčić upokojena. _Beligrajski uradni list je priobčil ukaz, s katerim sta ministra v disponibiliteti Avankumović in Genčić upokojena. Oba sta pripadala kabinetu sestavljenem po katastrofi od 11. junija 1903. Bedni občni zbor plitičneia M?a „EDINOST" v nedeljo, dne 5. novembra t. 1. Kaj vse zahtevajo od političnega društva »Edinost'4 in kako je podpirajo! Govoril dr. R y b a t. Častiti udje! Dovolite mi, da izpre-govorim k izjavi g. predsednika nekoliko besed. Gosp. predsednik Goriup je izjavil, da ne vsprejme več časti predsednika, ker se v svoji skromnosti ne smatra sposobnim za to mesto. On je menil, da bi bila za to čast v prvi vrsti poklicana dr. Gregorin in jaz. Toda po mojem mnenju so drugi razlogi, radi katerih gospod predsednik noće več vsprejeti predsedništva političnega društva „Edinost". Naše društveno stanje je žalostno. Poročilo g. blagajnika pokazuje, da je naše denarno stanje mizerno. Veliki vojskovodja Montecucco i je nekdaj nekel, da za vojno treba treh stvari; prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja. To velja tudi za nas, kajti tudi mi moramo stati vedno v bojni poziciji Nasproti nam stoje ne samo močni sovražniki, tanveč tudi vlada izpodkopuje naš obstanek Nam se je vsled tega na vseh črtah boriti za obstanek in ta težki boj vodi v prvi vrsti naše politično društvo »Edinost«. Sedaj pa vprašam : Kako pa je podpirano to politično društvo »Edinost« ?! Kritizira se je pač dan na dan in od vseh strani. Pred par dnevi je n. pr. neki slovenski dnevnik v Ljubljani poročal, da namerava tržaška občina odpreti v Skednju javno ljudsko knjižnico. Tudi to priliko je porabil omenjeni dnevnik, da nas je zbol: .,Kaj pa politično društvo »Edinost« ? ! Tako je vedno. Politično društvo »Edi nostc bi moralo storiti vse. A rekel sem, da za boj je v prvi vrsti treba denarja. A tega ni! In povrhu tega nam manjka tudi ijudi, delavnih moči, ki so zopet neizogibno potrebni, ako naj bo boj všpešen. Politično društvo „Edinost" ima 220 členov, dočim bi jih moralo imeti na tisoče. A še teh 220 jih redno plačuje udnino, ki znaša na leto bori dve kroni, samo kakih 150! Iz tega je razvdno, s kakimi denarnimi svo-tami, razpolaga politično društvo „Edinost" ! Po sporočilu blagajnikovom je sedaj v blagajni 170 kron. In s temi naj vstanov-ljamo zavode javne knjižnice, vodimo volilne boje za mestni svet in državni zbor ! j Naj podpiramo naše glasilo in Bog si ga vedi kaj vse !! Naj omenim še enkrat slučaj radi ! javne knjižice v Skednju. To menda ve vsakdo, da za tako knjižnico treba mnogo denarja za knjige, za vezanje knjig, za prostor in za knjižničarja. Posebno pa moramo pomisliti, da knjižnico u Skednju i ustanovlja bogata mestna občina tržaška, j Na Štajerskem i Koroškem ustanovlja take ; ljudske javne knjižnice nemška »Sudmark«, ki razpolaga tudi z bogatimi denarnimi sredstvi ! A ta sredstva jej ne prihajajo morda od siromašnih štajerskih in koroških kmetov, katerim so knjižnice namenjene, ampak prihajajo od drugod: iz Gradca, z Dunaja, Berolina it.d. Mi pa ne dobivamo razun — kritike in zbadanja nobene strani ničesar. — No, priznati moramo, da smo nekoliko krivi tudi mi Tržačani sami. Na današnjem občnem zboru vidimo malo naše inteligence. Velika večina naših takozvanih rodoljubov se ne brigajo za naše shode. Raje posedajo po gostilnah in kavarnah ter hodijo kam na izprehoa. Pač pa zna ta naša inteligenca kaj dobro in vsestransko kritizirati! Semkaj naj bi prišli! Tukaj naj bi se posvetovali z nami in tukaj naj bi nam povedali v obraz svoje mnenje kaj da treba storiti, da se nam položaj zboljša! A danas ns vidimo tukaj ne enega vseh teh kritikov in sodnikov! Na taj način mora vsaki borilec izgubiti vsako veselje. To je tudi vzrok, Ziikaj da se tudi jaz ne morem več navduševati za politično delovanje. Tudi jaz nočem ostati več v odboru. Bližajo se občinske in državnozborske volitve, a v ^slučaju, da na teh volitvah propademo, se bo gotovo sa krivdaometala na odbor političnega društva 1 Edinost', o voditeljih naroda se mnogo čita, še več pa govori. Voditelji so odgovorni za vse. Vse naj oni storijo in vkrenejo( povsodi naj naštohajo ! To pa je prišel čas, da kaj zahtevajo v interesu discipline, takrat se jik začeja kritikovati in se jih ne posluša kakor se je na pr. že pripetilo na postavljenju kandidatov. Ob drugih važnih v rašanjih. Disciplina pa je neizogibno potrebna v političnem boju ! Golo dejstvo je, da je ova stranka, ki največ naglaša svobodo, da so socijalni demokrate vdedli v svoji organizaciji stranke najstrožjo disciplino. Izvrše valni odbor se tamkaj imenuje in ne voli. Oni pravijo : mi ne damo [delavcem pravice, da bi si sami izb rali voditelje, ker oni ne bi znali izbrati pravih mož, ker zato še aiso zreli dovolj. Socijalisti nočejo Prokletstvo. tfoi^Tlaaki 1 j man AvfmaU ianoe — Na«la'»eT»i la Jcvriil X. E Tomić. I reiel 9*. O - 6 — Vidite, gospoda Trogirani, je vskliknil Ivaniš! Kakor da je lastavica rešila vase stvari. Živela ! Sedaj ste zopet na>i! Zopet kraljevi ljudje ! A tebi, gospod odposlance, hvala na toliki naglici ! Izvoli vstopiti v dvor, odloži in odpoči se od daljnega pota ! Moj gost si sedaj. Tu hočem staviti slavje na čast hrvatskega mesta Trogira. Tu se bodo veselili tudi gospoda odposlanci, tu moraš biti tudi ti, ki si bil glasnikom njihove sreče. Sedaj pa pojdimo v dvor, gospod Zorič in Ilić, a tudi ti brat prior, da sj»oročimo vsem to veselo vest. — Mnogim bo vesela ta vest, brat Ivaniš, je rekel prvak križarjev, ali mno- gim tudi žalostna. Ni to šala, ako te za eno roko vleče eden, za drugo drugi kralj, pa ne veš kodi in kam, ker ti oba žugata, da te z železno metlo zbrišeta z lica zemlje. — Načeto je oporišče Sišmanovo, je rekel prior vranski, in nadejam se za trdno, da tudi Šibenik, Spljet in druga mesta pojdejo za našim modrim izgledom, pa se od tihega motnja postavijo na našo stran. Zader se ljuto upira, da, ali njemu zlomimo z ljuto pestjo zidine in tilnik. Že spozna ta kri Boga. * * * Veliko je bilo veselje v Omiškem dvoru. Ban je častil Trogirane ves dan in do kasno v noč. Njihova slava je bila danes. Razun slavljencev je povabil tudi sosednje vlasteline hrvatske, da so se tudi oni veselili na slavju kralja Tvrdka in bana Ivaniša, a to slavlje kakor da je zvonilo smrtni zvonec Sišmanovi vlasti v Dalmaciji. Za dolgo mizo v dvorani omiškega dvora je sedela družba junakov, mladih in starih bistrega pogleda, veselega obraza. Veselo so jim zvenele ostroge, veselo sre- brne kupe, v katerih se je lesketala rdeča kri žarkih vinogradov dalmatinskih. Za-zvenele so čaše, a ob časi se je razlegala pesem, starinska junaška pesem hrvatska, pesem je orila niz gradu do morske obali. Pili in pevali so gospoda iz polnega grla, a naokoli so jim stregle gospe, pred vsemi pa domaćica in Angelija. Tedaj se je obrnil stari Paležnik do devojke in rekel smeje se: * — Ej, Angelija, duša ! Kaj te boli, da sta ti očesi motni? Srdiš se na-me, je-li, ker ti nisem dovedel Berislava ! Ti bi hotela videti na tem mestu raje svojega zaročenca, nego mene, starca. Verujem tudi jaz bi, ako bi bil deklica kakor si ti. Angelija je zažarela do vrh glave in je posvarila veselega strica sramožljivim pogledom. — Nič za to, je nadaljeval prior, pošljem ti ga za kak dan. Danes sem moral priti jaz, a on je moj namestnik pri vojski. Nisem mogel zapustiti svoje čete brez zanesljive glave. Ponudivši devojki pozlačeno kupo, je nadaljeval : Daj, natoči mi rudećejsfa vinca da rečemo zdravijco, da pijemo čašico na zdravje in slavje novih naših bratov Trogiranov ! Deklica je pristopila k redovniku in nagnila vrč, a o tem mu je zažugala iz-pod očesa, ker se je žnjo tako grdo pošalil pred vso družbo. Prvak je skočil in priskočil k oknu. Koli d i ven razgled ! Po vrheh plamte rdeči kresovi, na modrini nebesni migljajo zlate zvezdice, po morju se siplje mesečina, tu kakor razlito zlato, tu kakor steber, tam dalje kakor bledu pozlačena megla.... črna gromada se dviga iz sijajnega va-lovja — otok Bruč. Okolo grada pa so šumeli črni logi, tajinstveni, pretkani tankimi žarki nočne luči. Tiho je morje, tiha je noč, dober je Bog, a svet je lep, oj Bog, kako lep, da je greh biti slep. Mesečina je padalatudi najemni obraz, na črno obleko in beli križ križarja, mesečina je sevala ob srebrni kupi v žarkem vinu. Priorove oči so se zaglobile v to krasno nočno sliko. Tudi njegovega srca, da-si otrdelo od tolike borbe življenja, se je prijela ta krasna nočna slika. (Pride še.) imeti disciplinirano vojsko. A tako je v vsaki strank' discipline potrebna, ako hoče, ista napredovati in ostati močna. Voditelji morajo imeti pravico, da res vodijo! V se to so neprijetne stvari, o katerih moram govoriti. A potrebno je, da pokažemo na te rane. Bližajo se nam resni časi. En sam mož, oziroma par njih ne more storiti vsega. Izlasti moram omeniti tu, da se nam nase vrste v spodnji oko- lici vedno bolj manjšajo kar je naravno, ker se mesto č n dalje bolj širi. Kako se bomo mogli ubr. niti pogina, če ne bomo nastopali složno in kakor dobro organizirana in disciplinirana vojska ? ! ! Za tako pa vidim malo volje v naših vrstah ! To so v kratkem vzroki, v zakaj da sem tudi jaz izjavil, da ne morem več vsprejeti od boi ništva. Velika manifestacija za splošno in enako volilno pravico. liilo skrajno neugodno vreme, bilo je kakor iz šk ifa, vreme tako, ki mora preprečiti tudi najkrepkejo voljo. Ali zavest, odločnost navdušenje naših mas je premagalo tudi neugodnost vremena. Vzlic vsej neugodnosti je včerašnja manifestacija vspela najsijajne. Dj. še več: včerajšni dan je bil za naš slovenski živelj v Trstu, kakor činitelj v javnem življenju tržaškem, dan — lahko rečemo to — historičnega pomena. Včeraj je naš slovenski živelj stopil zmago;vestljo na tr/aško ulico. Kaj bi bilo še le, da je bilo vsaj kolikor toliko ugodno vreme. Veliki inanitestacijski shod v »Narod- Sprevod se je pomikal potem skozi ulico Orologio in ob morju, dokler ni zasukal v ulico S Nicolo— ob neprestanimi živio-klici in pevanjem slovenskih in hrvatskih narodnih pesmi. Potem je sprevod zasukal v ulico taserma in je potem na trgu pred vojašnico zasukal po ulici Tor-rente zopet proti Chiozzi. Ko so naši ljudje korakali ob tej znani kavarni — ob tem torišču tolikih burnih sovražnih demonstracij — je gromelo, da so iz vestni obruzi kar preplašeno gledal1.. Sprevod je nadaljeval po Aequedottu in je pri kavarni Central zavil proći bolnišnici in potem do Del. doma". Tu se je zaustavil. Pred »nem nem domu-- je bil napovedan za 10. uro.; delavskim domom je najprej govoril In to pot se nismo držali glasovite »slo-j P i t t o n i, vodja italijanske socijalne de-venske točnosti«, začeli smo res točno. , mokracije, v imenu slovenske narodne Velika dvorana je bila natlačena do'stranke pa C o t i č. Socijalno demokratiški zadnjega kotička, drugi so stali na stop- ' del sprevoda se je tu razšel, dočim se je njicah in v atriju.-Predsednik pol. društva slovenski del pomikal dalje, burno po-lvan G o r i u p, je pozdravil zborovalce j zdravljen od - socijalnih demokratov. Ob-v kratkem jedrnatem govoru, v katerem činstvo na oknih „delavskega doma" je je nagla-al, da smo tem raje sklicali da- i viharno pozdravljalo mirno korakajoče našnji manifestacijski shod, ker je to, za vrste slovenskih narodnih delavcev. Ra-kar imamo manifestovati danes, star po- dost je bila velika na obeh straneh. Slo-stulat pol. društva »Edinost«. venski manifestanti so se vračali v skle- Glavni referat je imel dr. R y bar, njenih vrstah, nepretržno pevaje slovenske ki je v krasnem brilijantnem govoru ute- narodne pesmi in vsklikaje za splošno in meljeval lahtevo po splošni in enaki volilni, enako volilno pravico in za svobodo napravici. Potem so še govorili Skrbeč v rodov, po široki ulici 1 orrente proti wXa-imenu socijalne demokracije dr. P r e t n er, rodnem domu". Na trgu pred „Narodnim dalmatinski dr/, poslanec vitez V u k o v ič domom" se je razgrnila velika množica, ki je obljubil v svojem in v imenu svojih Navdušeno je orila slovenska pesem. — dalmatinskih kolegov v državnem zboru, S stopnjic ob vhodu v ..Narodni dom" se da se bodo energično potegovali za splošno je zahvalil zastopn;k jugoslovanske socialne volilno pravico, hrvatski dijak W a 1 t e r, demokracijemu političnemu društvu „Edi-dr. S 1 a v i k, Si. S k r 1. Vse govore je nosti" za sodelovanje na manifestaciji ter spremljalo velikansko navdušenje in fre- izrazil željo, da se borimo rama ob ramu netično odobrovanja, a ko je dal pred- za splošno volilno pravico do zmage ; za sednik po dru. Slaviku predloženo resolu- njim je pozdravljal občinstvo v navduše-cijo na glasovanje, je zavihral pravi orkan, nem govoru Škrlj. Na to je dr. R y-Vsprejeta resolucija se je glasila : bar, viharno pozdravljan, zahvaljeval ro- >Ljudski *hod, sklican po politič- jake na današnjem dostojanstvenem nastopu društvu »Edinost«, zbran v »Na- ter jih pozival, naj vs.kdar, ko treba nagradnem domu« v Trstu dne 12. no- kopati za interese naše, nastopajo tako, »vembra 11105, zahteva odločno, da kakor so nastopili danes. S takim nasto->Vlada predloži državnemu zboru u prvi PanJem dosežemo gotovo, po čemer strehi prihodnjega zasedanja zakonski na- ™mo — bo na*a- Socijalna de »črt za s p'l O 5 n o, e n a k o, d i r e k- mokracija nas je pozvala - je rekel ->t n o, tajno volilno p r o v i e o, »aJ stopimo žnjo na ulico. Mi smo se odobre/ vsakega ozira na dosedanje pose- *vali radi temu Pozivu> ker velJa današnjl »gtno stanje in sedaj obstoječe pri vi le- ^oj za pravično stvar, za pravo doslej za-»trije, s proporcionalnim zistemom, in postavljenih! Tako nastopajmo vsikdar »da stori isto takoj tudi v deželnih zložno rama ob rami za — Prav,co ! »zborihi Danes nam ni možno, da bi dalje ocenjevali važnost tega dne, ampak pra-Ljudje so pevaje odhajali iz dvorane ^ ^^ . ^ ^^ ko ga moremo in takoj na to je bilo črno občinstva na ^ ^^ Sk)venci zabiležiti na častno trga pred »Narodnim domom«. t mestQ y zgodovini razvoja našega v mestu Masa se je razvrstila v vrste in raz- i ^^ g včerajSlljini dfletn je storilo vil se je impozanten sprevod vzhc vsemu litičao dru5tvo ^Edinost" odločen ko-dežju, ki je neprestano lil. Na čelu so raz- ^ ^^ v demokratiziranju svojega vili rudečo zastavo. Korakali smo v ne- progfama Xemu koraku morajo slediU preglednih vrstah po ulici Torente proti ^ ^^ konaektfenco še drugi> dokler ne glasoviti kavarni t hiozza. Tam je čakala do^mQ postavlje„ih si ciljev na narod- v velikem sprevodu socijalna demokracija, i . .. . ,. F J J nem i nu socijalnem polju. do>la s shoda v gledalištu »Politeama Ro- ; setti«. Ivo s<> socijalni demokratje zagledali ^— bližajočo se na>o maso, so radostno vskli- J kali: Slovani prihajajo! Na oglu pri DOITI&CC VCStL t hiozza, ki ima po raznih dogodkih svojo | zgodovino, ki je, rekli bi, klasičen ogel Usiljev&nje italijanščine kakor v zgodovini tržaški, sta se oba velika spre- uradnega jezika V številki minolega voda zlila v enega ob neopisnem navdu- , četrtka lista ..Osservatore triestino" čitamo šenju . socijalni demokratje so pedali de- kar tri italijanske razglase, ki se tičejo lavsko pesem, naši pa narodne pesmi, slovenskih zadrug, in sicer : razglas o Ogromni vspored se je razvil po ulici sv. vpisu novih odbornikov tržaške „Posojil-Ivana proti Corsu. In prsa so se nam ši-1 niče in hranilnice", premembe pravil obrt-rila radosti in ponosa, ko je iz stotine grl nega in konsumnega društva pri sv. Ivanu po Corsu gromel naš »V b o j!« Prizor pa, i in vpisa novih odbornikov obrtno-gospo-ki smo ga doživeli na mestnem trgu pred ! darskega društva v Nabrežini. namestniško palačo, nam ostane neizbri- i Kakor nam je znano na podlagi sen v spominu in srcu : nikdar menda ni ' dobljenih informacij, da je naša posojilnica so še naši pevci tako navdušeno in iz pol-j— kakor si sploh drugače ni možno misliti nih prs peli »Hej Slovani« kakor so peli: — vložila dotično prošnjo v slovenskem včeraj na velikem trgu pred magistratom, jeziku, v katerem je prejela tudi rešitev. tako smo osvedočeni tudi o drugih dveh zadrugah, da sta istotako uložili dotična predloga ter prejeli slovenski rešitvi Nečuveno se nam zdi torej, da so se razglasi v uradnem listu katere razglasi.' morajo plačati zadruge iz svojega žepa in ki so namenjeni v prvi vrsti njih zadružnikom Slovencem objaviii v italijanskem jeziku. Ne vemo, kdo je kriv na tem, ali trgovsko sodišče, ali uredništvo uradnega lista ? ! Protestirati pa moramo z vso odločnostjo proti takemu zapostavljanju slovenskega jezika v javnosti ter smo prepričani, da prizadete zadruge store svojo narodno dol žnost. Ko bi jim smeli mi kaj svetova i, svetovali bi .jim, da naj ne plačajo inse-ratov, s katerimi se žali njihovo narodno čutstvo. Nasprotno postopanje bi pač po-menjalo poljubljati šibo, s katero se nas tepe. Socijalno- demokratiekega shoda v ..Politeama Rcesetti", se je včeraj vdeležilo okolu 4000 oseb. nad 1000 jih ni več našlo prostora v gledališču. V imenu slovenske socijalne demokracije je govoril sodrug Kopač. O ,,Piccoioc>, kako si — majhen!! Ruski narod je vstal in se uprl, posamič niki in cele mase so se spozabili ter se je razbivalo, pretepalo, požigalo itd Marsikateri je bil oškodovan poražen, ne da bi bil kaj kriv. Pri vseh teh izgredih so imeli veliko besedo soverniki „Piccolovega" lastnika, kateri so ljudstvo že od zdavna huj-skali na revolucijo toli v Rusiji, i kolikor iz zatišja izven Rusije. Tedaj je bila to po „Piccolu" sveta vstaja, žrtve so bili mučeniki za svete ideje, vstaši so bili — ruski narod, ki se bori za svoje pravice in svobodo in po Piccolu" je ves svet stal na strani onih, ki so pobivali, požigali in plenili. Organi, ki so se revolucijonarcem stavili nasproti, so bili sami krvniki, zabeljni, razbojniki. Tako je bilo še nedavno temu. Tudi sedaj je še revolucija na Ruskem. Tudi sedaj se, po »Piccolu« pobiva, požiga, pleni in podira. Ali oni, ki to delajo, za „Pic-colo" niso več : ruski narod, junaški bo-rilci za svobodo, pač pa — banda nera, plebaglia, canaglia (ne zamerite, če je malo !) Policijski in državni organi, ki so bili poprej krvniki itd., so sedaj — ne sa.no premalo strogi, nego temveč so, ako ne morejo preprečiti izgredov, celo v službi one črne bande itd. jih podpirajo in žnjimi delijo plen. Morda bi si krdo mislil, da je »Piccolo« menjal svoje mnenje le radi tega. ker sedaj dobivajo Z i d j e po grbi! A to bi bila le podla insinuvacija kajti „Piccolo" je velik v svoji — objektivnosti in njemu so Zidje ravno tako na srcu kakor pravice svoboda in blagor ruskega naroda, kateri je bil, žalibog (vsaj tako smo čitali v „Piccolu") do pred nekoliko meseci barbarski, a je postal, ko je poslušal židovske voditelje, junaški in svobodomiseln, a je sedaj zopet podivjal in postal reakcijonaren, ker ni hotel več — poslušati svojih nekrščenili blagovestnikov! Da, „Piccolo" ! Pravo ime si si izbral, ali vendar si velik — kameleon ! ! Loterijske številke 4. t. m. : Trst Line 75 izžr »bane dne 58 45 50 65 44 06 2