Vojevanje v starem veku.
tavbe starih narodov, njili templji, mostovi, piramide in ceste so še za današnje čase občudovanja vredne zgradbe, toda izvesti je bilo mngoče vse te velikan-ske stvore potom brezobzirnega izrabljanja neštetih Cloveških rok.
() stavbi Keopsove piramide v Egiptu poroča zgcdovinar Herodct, da je donašaio desefkrat deset-tisoč mož v službi kralja Keopa kamenje tri mesece od kamenolomov do reke Nila. dočim je spravljalo kamenje na drugi strani reke Nila na stavbišče prav toliko mož. Te množice sužnjev so gradile prej deset let cesto, ki so potem po njej spravljale kainenje tja. H V plovstvu pa nekdanji Ijndje dolgc niso znali izrabiti vodne sile in ^Hetra, murveč so plovili svoje ladje le z veslanjem. Stoletja ie nadome-_^Kal človek s svcjim delom današnje gonilne stroje. ^^H Enako. kakor je biic preprosto človeško gospodarslvo v tistili dobali. ^^K bila encstavna tudi vojna tehnika. Konrad MatschoB, zgodovinar dru-^Huva netnškili inženirjev, je oinenjal v nekem slavnostnem govoru v iuo-^H|akovskem muzeiu za prirodoznanstvo tudi vojno tehniko' starili pre-^Rjvalcev zemlje.
^K. Prvi veliki zgodovinski narodi so imeli že precei razvito vojno teh-^^¦siko. Stare asir&ke stenske table nam predočujejo oblegovalne stroje. ^^Rnetala in naskakovalne stolpe, ki jini jc streglo na stotine Ijudi. Ko se je ^Bsirakuški Diouiz vojeval proti Kartažanom, je nasvetoval metalne to-^^Bpove. Povabil je vse inženirje v Sirakuze, in ti so po skupnem posveto-^^Btaniu osnovali načrt za pr\e topove starega veka, ki so metali krogle ^H^ naPLto zvitini protjem.
H| Nenavadno liitro tehniško vojno oboroževanje, ki je značilno za ^Kvojno telmiko v starem veku, opisuje slavni zgodovinar Mommsen v svoji ^¦rimski zgodovinii: »Rimska vojska ie stala pred Kartagino (v severni ^^EAfriki). Oblegovalci so zahtevali popolno razoToženje. Ves vojni mate-^^Krial, vse orožje v zasebni posesti. 3000 metalnih topov i-n 260.000 popol-^^Mih vojaških oprem so izročili Rimljanom. Potem so zahtevali, da se me-^^¦sto poruši in ustanovi nova naselbina petnajst kilometrov vstran od piorja. Mesta, ki se ni imelo s čim braniti. se je lotil obup. Rimljani so Kakali, misleč, da se bo mesto vdalo. Meščani so pa porabili ta čas v to,
r t ¦ -
m'     x Vojna tehnika — način vojevan/a.                                                U redništvo
-».   56   ¦—
da so obnovili in uredili vse tehniške bojne pomočke. Noč in dan so de-lali vsi, mladi in stari, ženske in nioški, zopet nove stroje in pcpravljuli stare. Da so dobili lesa in kovin. so podrli javna poslopja. 2ene so si ostrigle lase, da so dobili potrebne kke za metalne stroje; v neverjetno kratkera času so uredili zidovje, in možie s<> bili pripravlieni za obramba«
Rimljani so bilii od nekdaj največji mojstri v gradnji cest. Nobene de-žele niso smatrali za osvoiene, Le ni bi!a zavarovana s cestami. Nad 76.000 kilometrov tudi tehniško čudcvito Uovršeniii cest so zgradili Rim-IJani. in sicer so ta dela dovršile v prvi vrsti rvmske. vojske, pota'. ki so deloma služila tisočletja prometu. 0 teh cestah so rekli, da so enake za-puščenemu zidu.
Za izvedbo takih nalog je bila potrebna primerna naobrazba. Rim-ske vojske so imele za vlade rimskih cesarjev posebne tehniške čete, ki so oskrbovale voine stroie in orožje. Tehniške Cete so tvorili večinonia poklicni rokodelci. Tesarji, kolarji, kovači so bili jedro teh oddelkov. Ra-zentega so bili pri teh oddelkih še strckovnjaki, ki so izdelovali ščite, loke in puščice ter metalne krogle. Razen tehniških šol, ki so bile urejene pri teh oddelkili vojske, so ustanavliali rimski cesarji po vsei državi ce-sarske tvorniee za orožje. Delavci v teh tvornicah so ii\ieli posebne pred-pravice. OproSčeni so bili vseli uradnih bremen, češ, da potrebujeio več miru, da se priuče umetnosti. Tukaj so našteti (udi stavbni umetniki, ko-vinolivci in mehaniki. Naročeno jim je bilo, da se sami dalje izobrazuiejo ter da vzgoje poraben naraščaj. Možje. ki so delati v tvornicah za orozje. so živeli vsi v vojaški urejenosti. Imeli so svojo službeno dobo, in so rav-nali z njimi kakor z vojaki. Ko so doslužili, so skrbeli zanie |io možnosti. Kot znak svoie službe so nosili po tedanjem običaju vžgaTi znak na roki kakor rekruti.
Toctai vkljub temu je bila ta voina tehnika preprosta. Kakor ladje, tako so tudi vsi oblegovalni stroji kcncein konca dovedli bojevanje do spopada moštva z moštvcm. V berlinski orožarni so vzorci starih topov, ki jih ie sestavil stotnik Sclirainm. Streljali so z njimi tako, da so navi-ia/i živalske kite, in prožnost navitifi kif je metala potem predmcfe na sovražnika. Izstreliavali so puščice, kamenite in svinčene krogle; nesli so topovi največ 370 metrov daleč, kar ie bilo za tiste čase naravnost občudovanja vredno. Toda vse to orodje ?.o opravliali Ijudie, ki ie njih sila utrudljiva. Elektrike, pnre, smtvdnika še takrat niso poznali. Stroje je bilo treba i velikim naporom napenjati spToti, da so jih potem zopet izprožili. Prav mnogo Ijudi so v prejšniili vojnah rabili u>rej samo za taka dela.
Dandanes je vse to seveda popolnoma drugače. Dovolj dokazov nani daje sedanja vojna.