Leto II.
T Celju, dne 23. aprila 1907.
St. 17.
NARODNI UST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. -Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov. ,,Narodni Lisi" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Celju.
Štajerski Slovenci! Kmečki narodni volilci! -
V važnem trenutku se obračamo na Vas. da se potegnete z vsemi močmi za svojo boljšo bodočnost. Narodni volilci, dne 14. maja imate voliti v kmečkih okrajih na Spodnjem Štajerskem 7 poslancev, Vaših zastopnikov v državnem zboru; dolžni ste voliti po svoji najboljši vesti in po svojem najboljšem prepričanju. Volite pa na popolnoma novi podlagi, po novem volilnem zakonu.
Nobene volitve na Štajerskem še niso bile tako zanimive in tako pomenljive kakor bodo volitve v torek 14. maja 1907. Ta dan se bode izbojevala prva bitka medfdosedajno nazadnjaško strujo prvaštva na eni strani in na drugi strani med novo narodno stranko, katera hoče v blagor naroda preroditi naše javno življenje. Stara stranka si je sicer dala novo lepo ime kmečke zveze, toda v bistvu je ostala stara in hoče le v novo pobarvani obleki nadaljevati svoje Bogu neprijetno življenje, hoče vzdrževati #moč in nadvlado preživelih in z grehi obremenjenih dosedanjih političnih komandantov. Toda slovensko ljudstvo je izpregledalo. Po celi deželi odmeva mogočen klic ljudstva: proč s poslanskimi kandidati, ki se nam vsiljujejo iz samopašnih namenov, živeli neodvisni od ljudstva izbrani kandidati. Stara stranka pod vodstvom dr. Korošca se oprijemlje obupno vseh rešilnih sredstev, pači resnico, obrekuje, toži pred sodnijami, pridiga iz prižme. Kakor italijanski ropar doli v gozdnatih Abrucih celo pobožno moli, naj mu Madona izprosi milost, da bi srečno obropal potnika, tako se samopridni kandidatje takozvane kmečke zveze trkajo na svoja prsa in povdarjajo svojo pobožnost, samo da bi ubogo ljudstvo dobili v svoje kremplje.«V resnici je pa že zasebno, pred vsem pa javno življenje kandidatov kmečke zveze malovredno in se ljudstvo s studom obrača od teh vsiljivcev. „Slov. Gospodar" je sicer toliko zaupal v lahkovernost našega ljudstva," da je tekom pol leta neprenehoma slikal ljudstvu može narodnjake, ki z najblažjimi nameni delujejo na zboljšanje naših javnih razmer, kot brezverce, akoravno duševni očetje tega časopisa prav dobro vedo, da je vera nam sveta in da je narodna stranka le nasprotnica ljudij, ki svoje grdobije in napake kot voditelji naroda hočejo zakriti z izgovorom, da delujejo za sveto vero. Toda ta grda hinavščina se je maščevala. Ljudstvo je spoznalo na shodih in iz časopisov, kje je resnica in pravica in je na celi črti postavilo neodvisno od dosedanjih svojih kuratorjev poslanske kandidate, ki med ljudstvom živijo in delujejo in kterini ljudstvo zaupa. Ljudstvo izjavlja, da gre navdušeno v boj za svoje samovoljno izbrane narodne kmečke kandidate Josipa Mursa, Jakoba Za-dravca, Vinka Žurmana, Viktorja Glaserja, Vinka Ježovnika, Franca Robleka in Ferdinanda Roša. Narodna stranka je pa sklenila v vsemi močmi delovati, da bodo ti od ljudstva postavljeni kandidati dne 14. maja tudi res kot poslanci izvoljeni.
Ivaj mora slovensko kmečko ljudstvo zahtevati od svojih bodočih poslancev in kaj zahteva narodna stranka od istih? Nič druzega nego, da zvesto služijo kot zastopniki naroda le svojemu narodu, da možato branijo pravice naroda v zakonodajnem zastopstvu na Dunaju in pri oblastih in da so v tesni dotiki s svojimi volilci, na kterih pomoč naj se opirajo. Dosedajni poslanci so postopali navadno na svojo pest, dali so se pregovoriti od vlade h krotkosti in ponižnosti, z ljudstvom so prišli v dotiko le izjemoma, o odgovornosti nasproti narodu niso hoteli nič slišati. Zato pa niso uživali zaupanja ljudstva, ki je najkrepkejša opora vsakega pravega ljudskega zastopnika, in zato je vlada, ki je to vedela, prezirala slovenske poslance, škodo pa so trpeli volilci, narod. Prvo načelo bodočih poslancev mora torej biti, da pripoznajo popolno odgovornost za svoja dejanja nasproti svojim volilcem, in da se opirajo le na voljo naroda. To oboje pa z vso gotovostjo pričakujemo od kandidatov, katere podpira narodna stranka, dočim so kandidati kmečke zveze prisegli slediti ne v prvi vrsti volji naroda, ampak so se zapisali ošabnemu naduredniku „Slov. Gospodarja", dr. Korošcu. V tem tiči bistvena razlika med narodnimi kmečkimi kandidati in med
kandidati takozvane kmečke zveze.
Naši bodoči poslanci naravno morajo v zastopanju gospodarskih koristij volilcev gledati v prvi vrsti, da se v državnem zboru i» izven istega zasleduje kmečkemu ljudstvu prijazna politika. Ker so neodvisni kandidatje, ktere narodna stranka, podpira, vsi po svojem poklicu sami kmetovalci in stalno bivajo v svojih volilnih okrajih, dani so pri njih pač vsi pogoji, da se jim more zaupati, da bodo v tem oziru možje na svojem mestu. Ker so pa tu imenovani narodni kandidatje vsi izkušeni in izobraženi možje z višjo nego običajno kmečko oliko, imajo volilci v njih odličnih sposobnostih najboljše zagotovilo, da ne bodo v državnem zboru le ponižno vsem predlogom pritrdili, ampak neizprosno in z jekleno vztrajnostjo delovali pri vsaki priložnosti, da bodo dosegli tudi uspehe. Široko duševno obzorje naših poslanskih kandidatov je pa ob enem porok, da si bodo v svesti, da sam kmečki stan ne tvori še naroda, ampak da se mora delovati tudi za napredek drugih strok gospodarskega življenja, obrti in trgovine, in za pravično ureditev življenskih pogojev onih slojev, ki z duševnimi močmi v človeški družbi sodelujejo, zlasti učiteljstva, uradništva in tudi duhovništva.
Ker si povoljen razvoj naroda moremo misliti le na podlagi nravnosti in je pri nas temelj iste podan v verskih načelih, ki so v našem narodu globoko ukoreninjena, moramo seveda zahtevati, da ista upoštevajo tudi ljudski zastopniki v zakonodajnih zastopstvih. Naj torej vstrajajo tudi štajerski slovenski poslanci, če bode se o tem odločevalo, pri ureditvi zakonskega življenja, kakor je dosedaj urejeno po občem državljanskem zakonu, in pri ureditvi šolstva na stališču do sedaj veljavnega državnega šolskega zakona, ki označuje versko vravno vzgojo kot temeljno določbo. Nikdar se pa ne sme pripustiti, da bi se z besedo boja zoper takozvano svobodno šolo skusilo naše šolstvo zasužnjiti. Nikdar ne sme poslanec, ki računa na podporo narodne stranke, pripustiti, da bi se naše šolstvo poslabšalo in da bi se ljudstvu dajalo manj pouka in slabši pouk nego doslej. Vzor pravega zastopnika slovenskega naroda bodi zboljšanje našega šolstva, ljudskega, strokovnega in srednjega šolstva in dosega slovenskih visokih šol, ob enem bodi pa skrb naših zastopnikov zlajšanje in pravična ureditev šolskih bremen brez
škode za duševni napredek slovenskega naroda.
Naš glavni vzor mora biti probujena, močna Slovenija in vse naše delovanje mora meriti na dosego narodne avtonomije ali samouprave. Prvi in najuspešnejši korak v dosego tega vzvišenega cilja je organizacija, gospodarstvena in politična; narod se mora združiti in sam za svoj napredek delovati, ne da bi bil odkazan le na nektere poedince, ki hočejo biti voditelji brez ljudstva, ki bi jim sledilo. Mogočno volilno gibanje, ki vlada zdaj po Spodnjem Štajerskem, boj, ki vrvi zoper dr. Korošca, Robiča in Ploja, pa glasno priča, da je ljudstvo sito teh komandantov in njih družabnikov. Kakor vse kaže, padli bodo ti možje v volilnem boju dne 14. maja in prejeli zasluženo plačilo, ker niso hoteli spoštovati v prvi vrsti ljudske volje, ampak so služili nenarodnim namenom.
Ali jih bode škoda? Bili so baje vendar tu in tam delavni in moramo jim biti hvaležni. Toda tudi Napoleona je vrglo ljudstvo s prestola, čeravno je bil velikan duha in dejanj, vendar je pa francoski narod ostal mogočen in velik. Bismark je padel, četudi je bil prvak
Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od soseda do soseda!
med Nemci, in narod po njega padcu ni bil manj mogočen. Tako bode na razvalinah dosedanje pogubonosne stare stranke na Spod. Štajerskem vzklilo v dogledni dobi novo življenje. Če so dosedajni voditelji res narodni in imajo srce za narod, delovali bodo za naš napredek tudi poslej in njihove sicer redke zasluge bodo živele še v naprej v spominu naroda, če jim je pa le za izkazovanje časti in če jim je državno poslanstvo pogoj narodnjaštva. tedaj pa narod nič ni izgubil, če se jih je konečno otresel.
Eno je gotovo! Dosedajni politični mogotci, ki so se skrili zdaj pod okrilje kmečke zveze, so zaigrali svoje zaupanje pri narodu, če so si to zaupanje sploh kdaj pridobili. Mogočna nezadovoljnost ljudstva z dosedajnimi komandanti Korošcem, Robičem, Plojem in dragimi je živ dokaz, da so dosedajni prvaki dogospodarili, je živ dokaz popolnega bankerota slovenske takozvane višje inteligence, posvetne in duhovne. Sodba, ktero bode narod 14. maja nad to družbo izrekel, je nujna potreba in pogoj boljše bodočnosti naroda. Dosedajni poslanci so sami sodelovali pri uzakonitvi novega volilnega reda in je sramotno za njih, ako sedaj bijejo s pritiskom nasproti volilcem v obraz volilni svobodi, ko vidijo, da se narod na podlagi novega volilnega reda hoče za vselej iznebiti jerobstva nesposobnih zastopnikov, ki se narodu le vsiljujejo in nimajo zaupanja naroda za seboj.	•
Vsi moramo vpreči svoje moči v delo za domovino. Vsi narodno misleči možje imajo dolžnost pridružiti se ediui narodni organizaciji, narodni stranki, in v ti organizaciji pripraviti močno oporo od naroda neodvisno postavljenim poslancem. Dosedajno vodstvo stranke z veseljem pozdravi preustrojitev stranke in sprejme v vrste bojevnikov vsakogar, komur je blagor naroda pri srcu. Zdaj je pa nujna potreba vse moči zastaviti, da ljudska volja prodre zmagonosno pri volitvah 14. maja. Narodni volilci. na delo torej, storite svojo dolžnost!
CELJE. 23. aprila 1907.
Izvrševalni odbor narodne stranke.
Iz političnega sveta.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo.
Avstrijska nota aa srbsko vlado, s katero se napoveduje nadaljevanje trgovinskih pogajanj v mesecu maju. je ministrskemu predsedniku dr. P a š i ('• u posebno dobro došla. Sedaj namreč lahko razpusti skupščino, ako bi se obstruk-c i j a nadaljevala. Da se je Avstrija odločila za nadaljevanje pogajanj, k temu je baje pripomoglo posredovanje neke velesile v prilog Srbije.
Novo ministerstvo v Črni gori
se je sledeče sestavilo: Predsedstvo, pravosodje in zunanje zadeve je prevzel dr. Tomanovič, vojno topniški general Martinovič, notranje zadeve Voj-vodič, finance Vukovič. nauk Plamenac,
Anglija in Rusija.
Pogajanja med Anglijo in Rusijo zaradi dogovora glede Perzije, Afganistana in Tibeta se povoljno razvijajo ter se sporazumljenje kmalu dožene. Ako se tudi notranje razmere na Ruskem zboljšajo, obišče angleški kralj Edvard ruskega carja, kar že davno želi.
Anglija in Italija.
O sestanku med angleškim in italijanskim kraljem je izdala italijanska vlada oficijozno noto, ki pravi: „Sestanka niso povzročili politični nagibi, vendar bo pripomogel k prisrčnemu razmerju med Anglijo in Italijo. Sestanek miroljubnih vladarjev bo za ves svet obljuba in jamstvo miru."
Japonski cesar za mir.
Za mirovno konferenco v Haagu imenovanega japonskega odposlanca Čuzimo je sprejel pred odhodom cesar ter mu naročil: ,, Nastopajte vedno za svetovni mir!"
Somišljeniki!
Opozarjamo Vas, da strogo pazite, kake laži trosijo nasprotniki o naših kmečkih kandidatih. To je po postavi kaznivo in poživljamo Vas, da nam naznanite vsak slučaj, ker bomo postopali brezobzirno.
Dnevne novice.
Narodni svet za Štajersko je imel 20. t. m. v Celju svojo prvo sejo in se je konstituiral. Storil je jako važne sklepe glede enotnega postopanja v splošno narodnih zadevah, glede dobave denarnih sredstev za uspešno delovanje na narodnopolitičnem polju in glede konkretnih nalog v bližnji bodočnosti. V vseh točkah se je doseglo popolno soglasje.
Obesil se je danes opoldne v Celju ravnatelj nemške godbene šole KOss. Vzroka se še ne ve.
Uradniki južne železnice so se začeli nenavadno živahno gibati za zvišanje svojih plač. Družba, ki je v židovskih rokah, izkorišča svoje uradnike in vse uslužbence na naravnost nečuven način. Ker je ravnateljstvo nedavno odklonilo zahtevo po zvišanju plač, bodo prirejali uradniki na vsej progi shode. Prvi se je vršil v nedeljo v Mariboru. Udeležilo se ga je nad 300 ljudi.
Pod kolo je prišla 6 letna hčerka Marija posestnika Matija Dobravca v Dobletini pri Ko-karjih. Z očetom se je dne 18. t. m. peljala, konja sta se splašila in dekle je padlo pod voz.
Na c. k. gimnaziji v Mariboru prične pismena matura 13. maja in traja do 17. maja. Udeleži se je 47 osmošolcev.
Ženo do smrti pretepel je v Dežnem pri Makolah 66 letni viničar Jernej Zorko. Sin je očeta ovadil sodišču.
Črna gora pri Ptuju. Umrla je dne 21. t. m. po dolgi in mučni bolezni Ana Klemenčič, soproga tamošnjega učitelja, posestnica, v 27. letu starosti. Vrlemu slovenskemu možu, g. Klemenčiču, naše iskreno sočutje.
Utonil je v Dravi kmečki fant Janez Cvetko iz Zabovc pri Ptuju. Bil je bolan na legarju. Še bolan je prišel domov iz ptujske bolnišnice. Takoj je zopet legel. Nedavno pa je utekel iz hiše, bežal naravnost k Dravi in se utopil.
Umrl je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov g. Alojz Gregorič iz Moravec pri Mali nedelji. Bil je občespoštovan. velik umetnik v mizarski stroki. Že pred mnogimi meseci ga je zadel mrtvoud na celo levo stran telesa. Blag mu spomin!	r
Bikorejsko zadrugo v Križevcih na Murskem poljr so dne 14. t. m. ustanovili. Zadruga obseže vse občine križovske župnije in ima namen povzdigniti govedorejo s tem, da bi se v zadostnem številu skupno nakupovali in redili plemenski biki marijadvorske pasme. V predsedništvo zadruge so izvoljeni gg.: Jožef Weixl kot predsednik, Vido Magdič kot namestnik, Matija Šantl kot tajnik in blagajnik; kot udi: Anton Slavič, Jakob Roš, Alojz Jureš; kot namestniki: Franc Žnida-rič, Anton Kolarič, Miha Korošak. Dosedaj je pristopilo 22 udov.
Štajerčevi kandidatje. Vendar enkrat! Po dolgem mučkanju in mačkanju so prišli na dan. In da bo svet tudi vedel za-nje, jih mu javljamo tudi mi: za vol. okraj Ptuj-Ormož: slavnoznani ptujski pek Ornig; — za vol. okraj Maribor levi breg Franc Senekovitsch, posestnik v Leiterbergu; za vol. okraj Maribor desni breg Ludvik Kresnik, kmet v Črešnjevcu; za Celje-Vransko Jos. Vodo-piutz, posestnik v Polzeli; za Brežice - Sevnico Laško Alfred baron Moscon; za Rogatec-Šmarje-Kozje Andrej Drofelnik, vinogradnik v Kačjem dolu pri Podplatu. Pozabili so samo na okraj Gornjigrad-Šotanj-Slov. Gradec-Marenberk. Torej nepopolna slika!
G. dr. Korošec! Vi se prav radi vtikate v „Slov. Gosp." v zasebno življenje Vaših nasprotnikov. Samo še enkrat in osvetlili bodemo še pravočasno pred volitvami Vaše „rodbinske" razmere!
„Oni so narod." Ornig. Steudte, Blanke, Sla-witsch, Stiger, dr. Ambroschitsch, in drugi — oni so slovenski „narod", tako vsaj zatrjuje zadnji „Štajerc". Tako zna le Linhart farbati slovenske kmete in samega sebe, ker — naroda ne pozna
Spoštovana gospoda profesor Robič in dr. Ploj! Naš volilni boj ni naperjen zoper Vajini cenjeni osebi ampak zoper sistem in mi pri Vama kot kmečkima zvezarjema ne moremo delati izjeme, Žal nam je neprijetnosti, ktere za Vaju sedajna politična borba s seboj prinaša. Cenimo Vaju kot osebi, pa Vajina pesen je izpeta po Vajini lastni kratkovidnosti. Odstopita od kandidatur! Narod Vaju ne mara, saj sama vesta. Vajini patroni Vaju ne bodo mogli vzdržati. Da ste Vi, gospod profesor Robič, že danes v manjšini, itak veste iz
shodov v Št. Ilju in Šmiklavžu, Vi gospod dvorni svetnik, boste pa to kmalu videli. Brez ironije, v imenu dobre narodne stvari Vaju poživljamo, odstopita, pojdita v časti!
Socijalni demokratje so sklicali v soboto, dne 20. t. m. v Celje volilni shod. Predsednik je bil sodrug Schrank. zapisnikar sodrug Schautzer. Sodrug Sonnleitner je dobil kot kandidat socij. demokratov za celjsko mestno skupino prvi besedo in je razvijal svoj program stvarno in poljudno brez osebnih napadov. Omeniti moramo, da se je posebno ogreval med drugim tudi za večjo skrb ljudskih šol. Kandidatura sodruga Sonnleitnerja je bila z veliko večino sprejeta. Udeležencev je bilo okrog sto. a volilcev ne toliko.
Volilni boj.
a) Celje-Vransko.
Narodni kmečki kandidat:
Franc Roblek,
kmetovalec v Žalen;
Shod g. dr. Povaleja v Št. Pavlu pri Preboldu.
Čisto na tihem delale so se priprave za Povalejev shod. in komaj par dni poprej smo zvedeli, da nas hoče v nedeljo 14. t. m. počastiti s svojim shodom kandidat kmečke zveze g. dr. Povalej iz Maribora. V temni noči nabili so se lepaki, ki so pa komaj zagledali beli dan in že jih ni bilo več.
A dasi se je delalo vse na tihem, vendar je bliskoma izvedela vsa bližnja in daljna okolica kaj se pripravlja v Št. Pavlu. — Prišel je predvečer napovedanega shoda. Nastopil je mrak; — zdajle mora priti; — in res, priganjač Maroldov Lojzek pride v spremstvu nekega gospoda peš proti Št. Pavlu. To pač ni mogel nihče drug biti. kot sam g. dr. Povalej. In res! — Med potom se je oglasil tudi pri gospodu županu Cajnerju, ki mu je naravnost in odločno odsvetoval, češ, naj ne hodi v Št. Pavel, ker bo našel čudno nasprot-stvo, saj mu bode celo on sam nasprotoval. Svetoval mn je nadalje, naj se raje vrne; a gospod Povalej ga ni hotel poslušati ter se podal vkljub temu v Št. Pavel. Pot ga je peljala naravnost v župnišče. Sedaj je bil na varnem.
Po dogodkih, ki so se vršili v soboto zvečer v Št. Pavlu na „čast" dr. Povaleju, bi jo bil vsak značajen človek, ki še količkaj na sebe drži. od-kuril. Financar Povalej tega ni storil.
V nedeljo bi se imelo vršiti ob pol 8. uri zjutraj napovedano zborovanje. Gospod kandidat pride v spremstvu gospoda kaplana po ovinkih, da bi se ga tako hitro ne zapazilo, do peka, kjer bi se imelo vršiti zborovanje in kjer ga je čakalo okoli 500 do 600 ljudi, večinoma domačinov. — Komaj so zagledali kandidata, zaorijo mu nasproti gromoviti klici: „Živijo Roblek!" G. Povalej — sicer osupnjen — se vkljub temu poda v najeto zborovališce, a si ne upa otvoriti zborovanja — ne v sobi, ne zunaj na prostem, dasi so ga k temu silili razni kmetje in nekateri gospodje in čeravno so mu tudi zajamčili, da se mu ne bode ničesar hudega zgodilo, kakor se mu tudi res ni, kvečjemu to, da so mu neprenehoma doneli na ušesa klici: Živijo Roblek! Ni se tedaj oglasil k besedi in odšel je zopet, odkoder je prišel, dočim ga je njegov spremljevalec g. kapla pustil na cedilu ter jo odkuril urnih krač — dasi drugače revmatičen — skozi neko sosedovo dvorišče domu v svoje varno župnišče. Vsa masa ljudstva usuje pa se
sedaj »a g. Povalejem. kličeč mn: Abcug, pereat! žvižgajoč s piščalkami, ragljajoč z ragljami in ploskajoč z rokami. To je bil halo in tejater. kakoršnega še Št. Pavel ni videl. Kakor piščeta kokljo — Spremijo ga zborovalci tje do cerkve, v katero se ogne siromak. Od ta ga odpelje gosp. župnik zopet v župnišče. t Povalejevo zborovanje je bilo končano.
Zborovalci se zopet zberejo na prostem zbo-rovališČu. Sestavilo se je predsedstvo pod vodstvom g. dr. Kunsta, podpredsednik je bil gosp. župan Cajner. zapisnikar pa g. Vrečko. Začelo se je mirno zborovanje. Oglasili so se trije govorniki, ki so se vsi z navdušenjem zavzeli za kandidaturo g. Robleka iz Žalca, Po zborovanju vršilo se je glasovanje. Enoglasno in z največjim navdušenjem proglasil se je kandidatom neodvisne kmečke stranke g. Roblek. Pri vprašanju, kdo je za gosp. dr. Povaleja — se ni vzdignila niti ena roka.
Nato pride zadnje dejanje šentpavelske nedeljske komedije, namreč: Odhod g. dr. Povaleja. Ta je bil nad vse značilen. V spremstvu dveh kmetov iz Polzele, namreč Franca Korberja, p. d. Valaja in Janeza Kolšeka, p. d. Lencla, naplede jo g. Povalej iz župnišča kar naravnost čez fa-rovške travnike in polje, da se izogne raznim napadom razkačene množice.. Pri dolenjskem mostu pristreže ga farovški kočijaž ter odpelje kandidata žalostnega spomina v šentpetersko župnišče. Za odhodnico še mu enkrat zarogljajo z ragljami, zapiskajo z raznimi piščalkami ter zakličejo: ..Hura g. Povalej!" In odjadral je, ni ga bilo več, ter ga tudi gotovo nikoli več ne bo v Št. Pavel. Slišal se je kakor en glas: „Ali ta si bode zapomnil, kdaj je bil v Št. Pavlu!"
Začelo se je tedaj daniti tudi pri nas. Kmet •spregleduje. Siti smo ošabne in vsiljive Koroščeve komande! Naš poslanec mora biti Roblek. Idimo tedaj 14. maja kakor en mož vsi na volišče ter oddajmo svoje glasove le na njegovo ime. Končam tudi danes s klicem: »Živijo naš poslanec gospod Roblek!"	Opazovalec.
cv Čudno, čudno! „Slov. Gosp." napada in blati g. Robleka kot liberalca in mu podtika vse mogoče in nemogoče. „Štajerc" pa pravi, da je Roblek klerikalec. Vraga, komu naj zdaj verjamemo? — Mi pravimo v očigled temu, da je g. Roblek poštenjak od nog do glave, mož kreme-nitega značaja, ki nosi vero globoko v srcu, a je ne prodaja kakor Žid blago na sejmu po Pova-lejevi maniri, skratka: Roblek je mož, kateremu niso vredni niti dr. Korošec in njegovi pandurji niti Linhart in Ornig in drugi odvezati jermenov njegovih čevljev.
cv Dr. Povalej toži. Usoda dr. Povaleja je zapečatena. Zdaj si ne more več drugače pomagati, nego s kazenskimi ovadbami zoper volilce, ki ga ne marajo. Čujemo, da je vložil ta nesrečni kandidat kazenske ovadbe zaradi Galicije in Št. Pavla, zaradi Nove cerkve baje ne, kajti tam je on kaznjiv, ker je ščuval k preprečenjn shoda in dejanskim nasilstvom. Mi pravimo zmiraj, da je neumnost s pomočjo državnega pravdništva ali sodnije delovati za izvolitev v državni zbor. — Državni pravdnik vas ne bo rešil nesmrtne bla-maže, g. dr. Povalej. Odstopite rajši, saj ste dovolj muk prestali in svojo korajžo že dovolj pokazali. Zmage pa ne bo in tudi vašim kazenskim ovadbam se vsaka krava smeje. Volilci, volite dr. Povaleja, sicer bodete vsi toženi!
cv Shoda v Novi vasi in na Grobelnem sta se napovedala, da bi se izzvali nasprotniki. In res je dr. Povalej plačal pijačo in nagnal pijano bando, da je zasedla na obeh krajih prostore. Tudi godbo je najel za obe gostilni. Ker se s pijano tolpo noben resen človek ne bo pečal, se shod v Novi vasi ni vršil, pač pa se je zvršil ob lepi udeležbi na Grobelnem.
Shoda v Gornji Hudinji in na Ostrožnem sta se vzlic strastni Goriškovi in drugih celjskih kaplanov agitaciji povoljno obnesla. Ljudje so z zanimanjem sledili govorom in so se z radostjo izrekli za vrlega kmečkega kandidata Robleka.
cv Franc Kosem iz Grajske vasi nam piše, da je bila zadeva glede od dr. Povaleja za agitacijo obljubljenih 10 K le gostilniška šala.
cv Dr. Povalej pod ključem. Preteklo nedeljo je izvohal dr. Povalej, da pride mnogo ljudi v Celje na božjo pot. Hajd, je sklical shod v »Narodni dom", aranžiral je za sebe telesno stražo in se s ključi zaklenil s kakimi 200 večinoma mladoletnimi ovčicami vred v dvorani. Vsi vhodi so bili zastraženi. Na shodu sta govorila samo dr. Povalej in vikar Gorišek. Obdelovala sta reveže naravnost strahovito, pa z majhnim uspehom. Ugleden kmet iz Košnice (svoj čas nem-
škutar) je dejal: »No. to pa ne bo šlo! Tako delovanje duhovnika ni za nas."
cv Shod kmečkega kandidata Robleka v Novi cerkvi je uspel sijajno. Nad 300 kmetov se je enoglasno z navdušenjem izreklo ža Robleka. Shod je otvoril in volilce iskreno pozdravil kmetovalec Jelen. V predsedstvo so bili voljeni kmetje Lipuš, Brežnik in Jelen, zapisnikarjem Gmajner. Govorili so: dr. Stiker, Roblek. ki je v krasnih besedi razvil svoj program. Jelen. Ločičnik. Jeseuek. Prekoršek in dr. Gosak. Navdušenje za kmečkega kandidata veliko!
cv Ubogi, pomilovanja vredni kandidat dr. Povalej. Pretečeno nedeljo, koj po kosilu, pred zaupnim shodom v Celju, smo opazili v zatišju, v prav varnem kotičku pri vznožju hribov celjskega mestnega parka nesrečnega kandidata dr. Povaleja, ko se je gulil na pamet kandidatni govor za shod. Misleč, tu sem na varnem, je brbljal z listov napisani govor, kakor med tednom gimnazijci, ki glasno ponavljajo tvarino pred poukom. Sprehajajoč se je tu pa tam ustavil in plaho pogledal okoli, češ, me li ne opazuje kdo. Res je park koj po kosilu navadno prav malo obiskan, ali ubogi gospod doktor, imeli pa ste vseeno »sočustvovalca" prav blizu, kateremu ste se v srce smilili, da vas usoda tako preganja.
cv Volilni shod po naključbi brez Povaleja na Polzeli. Kot blisk je švignila po naši Savinjski dolini vest, da osreči s svojim obiskom — odre-šenik — Povalej tudi nas Polzelane. V nedeljo, dne 21. t. m. se je zbrala radi tega mnogobrojna množica- kmetov-volilcev iz Polzele, Ločice in sosednjih občin, hoteča videti in slišati financarja dr. Povaleja. A bilo ga ni. Pa zbranih volilcev to ni motilo; izvolili so predsednika, podpredsednika in tajnika ter otvorili volilni shod za našega, od kmetov samih izbranega kandidata Franca Robleka. Tako je dr. Povalej s svojo nenavzočnostjo prav izborno agitiral za Robleka. Shod se je nad vse sijajno obnesel. Govorilo je veliko kmetov ter se zavzemalo za Robleka. Hotel je govoriti tudi neki kočar za dr. Povaleja, a za-grmelo je od vseh strani in navzoči mu niso pustili govoriti. Ko se je polegla razburjenost, je predsednik shoda hotel, da omenjeni nadaljuje svoj govor, a ni maral vkljub prigovarjanju. Nato se je kandidatura dala na glasovanje; nad 200 krepkih kmečkih rok se je dvignilo in gromoviti »živijo Roblek" je odmevali-po natlačeni dvorani. Za financarja dr. Povaleja se je zavzemala orga-nistova žena (organista samega ni bilo), nekaj tercijalk in omenjeni kočar. Usiljivi financar dr. Povalej, ki je prisegel zvestobo državi, je zopet gorostasno pogorel; vse je proti njemu, torej mu Polzela ni tako sigurna, kakor je svoječasno trdil sam. Sliši sejda namerava nepričakovano priveslati k nam, a bolje bo, da pozabi na Polzelo, kajti blamaža mu je neizogibna. Polzelani niso med najzadnjimi. Po vsej okolici odmeva mogočna ljudska volja: kmetovalec Roblek je naš kandidat; on mora biti naš državni poslanec.
cv Iz Savinske doline. (Otroški prizor.) Triletna Micika se bridko joče. Mati: »Kaj ti je?" Micika: »Ivan plavi, da sem za Povaleja." Mati: »Za koga pa si?" Micika: „Za Lobleka." »Oh, te volitve, da bi že brž bile pri kraju!" vzklikne mati ter vzdigne malo čestilko »Lobleka" v naročje.
b) Brežice-Sevnica-Laško.
Narodni kmečki kandidat:
Ferdinand Ros,
kmetovalec v Hrastniku in župan trboveljski;
b Iz Hrastnika. Čobal, kandidat soc. demo kratov, se trudi in peha na vse sile, da bi priše v državni zbor. Ker vidi, da je ves trud brez-vspešen, postaja tudi drzen in surov, zlasti mu pa leži v želodcu narodna stranka, kojo je še nedavno temu pridno hvalil in se ji prilizoval. V Hrastniku je imel v kratkem že dva shoda, prvega pri Dernovšku, kjer se je obralo 26 oseb — med temi je bilo volilcev 8 ali 9. Ker so bili Nemci, govoril je nemško, če se sme njegovo znanje tem jeziku tako imenovati. Zlasti surovo je pa napadal narodno stranko in njenega kandidata na zadnjem shodu pri Birtiču. Kolikor so tukaj nakopičili socijalni demokrati — Cankar, Kistan Čobal in Sitter psovk in neosnovanih podtikanj in sumničenj, presega že vse meje in gotovo ni pošteno. Tako se mi ne borimo, to ni moško, in zna se vam kedaj povračati. Pozabili so »sodrugi" na tem shodu celo klerikalce, vsaj jim grozi sedaj poraz ravno od narodne stranke in zmaga se nagiba na našega kandidata Roša. To pa seveda
boli in peče. In ne čudimo se. da je prišlo do takih izbruhov grdega sovraštva, saj so bili zbrani kar štirje kandidati brez upa na zmago. Cankar, Kristan in Sitter. ali vas že nočejo poslušati po vaših volilnih okrajih? Mislite li. da naši delavci verujejo vašim lažem? G. Čobal. kaj menite, da so naši delavci pozabili, kako sramotno ste jih pustili ob zadnjem štrajku na cedilu ? Ne vemo sicer, koliko je resnice na govorici, da vam je bilo takrat več za svoj žep. kot za delavca trpina, to pa vemo. da zaupanja ne najdete nikdar več pri tukajšnjih delavcih. Radi vam pa pustimo tolažbo. da bo narodna stranka 14. maja umrla, Skrbeli bomo tudi, da izvejo kmetje, kako ste go-gorili o njih težnjah in stanju. Torej kmet vam je manj vreden kot delavec, kmet ni po vašem mnenju ravno tak trpin in ravno tako zatiran kot delavec. Njemu vi ne privoščite zboljšanja žalostnega stanja! Motite se, če mislite, da take besede ugajajo pametnemu delavcu.
b Hrastnik. Ko je 1. 1899. prvikrat izbruhnil štrajh v Hrastniku, se ni niti sanjalo delavcem, kaj je soc. demokracija. Ljudje v veliki bedi zaradi preslabega zaslužka so se sami začeli gibati in pomenkovati, kaj je storiti, in ker je povsod naokoli vrelo in so bili štrajki na dnevnem redu. so se tudi hrastniški in trboveljsKi delavci odločili za štrajk. In ko se je štrajkalo par tednov in se ni na nobeno stran odločilo — družba se ni vdala, delavci pa tudi ne. beda je bila velika, akota. ljudje preganjani od orožnikov in vojakov, da so se skrivali po hribih kakor najhujši tolovaji, in ko je bila že prevelika revščina in ubo-štvo. so se zavzeli za stvar gospodje: Ferdo Roš. Fran Peklar. dolski župan in drugi posestniki, ki so izposlovali, da je v Hrastniku najslabši kopač bil plačan 2 K 20 v., ko je pred štrajkom bil plačan 1 K 40 v. Kmalu po tem dogodku pa so se pojavili vodje soc. demokratov in so tudi v Hrastniku v nastavljene mreže vjeli nekaj delavcev in ko so si bili že svesti nekoliko svoje moči, so vprizorili 1. 1892. na svojo roko štrajk v Trbovljah in Hrastniku. Posledic tega štrajka se še veliko delavcev spominja: v najhujši zimi so žrtve teh brezvestnežev orožniki metali iz stanovanj, srce se je trgalo v človeku, če je gledal, ko so stariše in otročiče v hudem mrazu po cesti gonili kakor razbojnike, zaslužek se je zmanjšal najmanj za 15 procentov. Sad soc. dem. delovanja je bil, da še danes ni prišlo do tega, kar so leta 1889. pridobili oni možje za delavce. Zdaj pa vpijete po shodih, kako delate za delavca in kaj ste že storili za njega. Mi hrastniški delavci lahko z mirno vestjo rečemo, da za nas nič drugega kakor nadlogo in revščino. Trikrat ste že štrajk vodili, pa vsakokrat ste nam nakopali veliko škodo in revščino. Zatorej vam svetujemo, ne napadajte po vaših shodih mož, ki so kaj in veljajo kaj, če ne pri vas, gotovo pa pri pametnejših kot ste vi.
Delavec.
b Dobova pri Brežicah. Sedaj, ko ljudje po vsej Avstriji in pa tudi po sosednih državah premišljujejo o tem, koga bi si izbrali za svojega zastopnika v državnem zboru, smo tudi v Dobovi začeli prevdarjati, kdo da bo naš poslanec. Največ volilcev pripada kmečkemu stanu, zato tudi žele naši kmetje, da naj bi enkrat kmet kmeta zastopal češ, bomo videli, koliko bo dosegel za naš stan naš kmečki tovariš. Do advokatov pa naše ljudstvo nima več zaupanja, češ, saj ste nas že dovolj dolgo zastopali gori na Dunaju, vendar ste pa za nas le malo dosegli. Tako torej g. dr. Ivan Benkovič ni nič kaj dobro naletel, ko je dne 7. t. m. prišel k nam v Dobovo razlagat, kakšne dobrote ima pripravljene za tiste, ki ga bodo volili. Poslušalo ga je nad 100 ljudi, toda, ko je g. Benkovič svoj govor skončal, se je videlo, da je napravil na poslušalce ves drug vtis, kakor ga je pa on pričakoval in iz mnogih ust se je slišalo: „Za tega bi bilo boljše, če bi se ne bil prišel nikoli nam kazat." Gospod poslanski kandidat dr. Benkovič je skušal Dobovčane posebno s tem pridobiti, da je obljuboval, da se hoče potegovati za to, da se bo Ogrska ločila od naše države, češ, potem dobite tukaj velik kolodvor, ker ste ravno na meji in godilo se vam bo tako dobro, kot bi bili v malih nebesih. Toda g. Benkovič, vi obračate, Dobovčani pa obrnejo. Vi ste jim kazali, kakšna dobrota bi bilo za nje, če bi se O rs k a ločila od Avstrije, Dobovčani smo pa to tako obrnui, da smo spoznali, kakšna škoda bi bila to za nas, ker imamo na hrvatski strani svoje lepe vinograde. Prav tako ste se urezali tudi, ko ste hoteli ljudem dopovedati, da se otroci v šolah preveč učijo, kajti vedite, da je sedaj tudi
priprosti kmet došel do spoznanja, da človek, kolikor več zna. toliko več velja in toliko lažje shaja na svetu, in se ne da več s tem zapeljevati, da se mu šolo naslika kot pošast, ki ga hoče požreti. Povejte vendar, gospod doktor, kaj ste mislili, ko ste rekli, da se otroci v šoli učijo veliko nepotrebnega. Povejte, kaj je tisto nepotrebno in komu je to nepotrebno, — vam, ali kmečkemu ljudstvu. Ali bi bili vi znabiti na škodi, če bi ljudje bolj izobraženi bili. Mogoče! Rekli ste tudi, da se mora v šolo vpeljati več kmetijskega pouka. Dobro, da kmet potrebuje več pouka v kmetijstvu, to izprevidi dandanes vsak; ali vi ste zopet pozabili povedati, kdaj in kako naj bi se ta pouk vršil. Vidite tako nismo mogli spoznati, kaj vi pravzaprav nameravate s kmetijskim poukom. Drugokrat torej, kadar zopet pridete v Dobovo, bodite pri svojem govoru malo bolj natančni. Povedati bi bilo o tem shodu še marsikaj, toda mi smo omenili le to, kar se tiče kmečkega vprašanja in sklenemo z besedami: Le ta nam poslan-čeval ne bo!
b Volilni shodi. Dne 28. t. m. priredi kmečki kandidat Roš shod na Planini in v Jurkloštru.
b Župelevec. Minolo nedeljo je bil za nas dan slavlja. Kmečki kandidat je imel volilni shod, ki se ga je udeležilo 300—400 ljudi. Roš enoglasno proglašen kandidatom. Navzoči Agrež kljub pozivu ni glasoval proti. Govorili so Roš, Kunej, dr. Kar-lovšek in drugi.
b Zmagoslavje narodne stranke v Trbovljah. Pretekla nedelja je bila dan sijaja za narodno stranko. Sklical se je volilni shod v gostilno For-teja in se ga je udeležilo nad 700 volilcev. večinoma narodnjakov, precejšnje število pa socija-listov. Govorili so dr. Dimnik, delavec Restar, uradnik bratovske skladnice Režun, predsednik glavnega odbora narodne stranke dr. Kukovec, visokošolec Kramer in več socijalnih demokratov. Predsedoval je prav spretno g. Koželj. Pred shodom in po shodu je svirala narodna godba društva delavcev. Koncem shoda se je sprejela z navdušenjem in soglasno rezolucija za naprednega kandidata, za dr. Benkoviča se ni dobil niti eden glas. Shod je trajal skoro tri ure ob napeti pozornosti občinstva, kteremu je bilo na prvi hip spoznati popoln smisel za javen shod in da je va. jeno shodov ter ni kaka nerazsodna množica, ki vsakemu ploska, ampak vsako besedo trezno premisli in ni radodarno v izrazih priznanja, razun če so zasluženi. Začetkom shoda je začasno nastal precejšen vihar s strani socijalistov, toda neopravičeno, kajti nikdo ni govoril besedice zoper delavstvo, ampak je dr. Dimnik le Čobalu očital, da je delavstvo zvabil v nepremišljene štrajke in jih potem na cedilu pustil, ter da je posestnik več hiš v Zagorju. Prav izvrstno je govoril splošno priljubljeni g. Režun in je dosegel krasne uspehe Dr. Kukovec je prav posebej dokazoval ob splošnem pritrjevanju, da se koristi kmečkih volilcev in rudniških in tovarniških delavcev nikakor ne križajo in je neumnost govoriti, da bi Roš obenem ne mogel biti dober zastopnik kmetov in rudniških delavcev. Če bi hotel kapitaliste, ki imajo delavstvo v rokah, zastopati poleg delavstva, bi bila to nesmisel, toda Roš noče biti zastopnik kapitalistov, ampak uboge kmečke raje in ubogega delavstva. Gotovo je, da Roš dobi kot kandidat narodne stranke v trboveljski občini veliko večino, ki bode gotovo vsaj pri ožji, če ne že pri prvi volitvi odločila boj v prid Roša.
b Bizeljsko. Volilnega shoda kmečkega kan-divata Roša minolo nedeljo se je udeležilo nad 700 ljudi. Roš je bil enoglasno proglašen kandidatom. Govorili so Roš, Kunej in drugi. Navdušenje veliko.
b Benkovičevi shodi na Dolu in v Trbovljah. Dr. Benkovič je imel v nedeljo shod na Dolu pri Hrastniku in v Trbovljah. Oba sta bila zelo dolgočasna. Na prvem je bilo okoli 200, na drugem le 80 ljudi, dočim je na istočasnem shodu nar. stranke bilo 700 do 800 ljudi. Dr. Benkovii je priden kot mravlja in vsiljiv kakor žid. Narodnjaki, pozor! Podrobne organizacije Vam še treba v sevniškem in brežiškem okraju!
b To ni več niti kronska veljava. Dr. Benkovič je zlagal v „Slovenca" brzojav, da je imel na shodih v Dolu in Trbovljah nad 700 ljudi! Čudna je ta stvar! V svojih poročilih o shodih vzame dr. Benkovič vedno po dva skupaj in se zlaže: imel sem na obeh 700 ljudi. Mi pa konšta-tiramo, da so bili na njegovem shodu v Trbovljah tudi nekateri naši pristaši in ti pod prisego potrdijo, da je bilo tam največ 80 ljudi. Le delajte si korajžo, gospod kmet dr. Benkovič!
c) Šmarje-Kozje-Rogatec.
Narodni kmečki kandidat:
Vinko Žurman,
kmetovalec pri Sv. Križu tik Slatine.
š Žetale. Agitacija za bližajoče se volitve je pri nas v bujnem cvetu. Dočim se ta za našega kmečkega kandidata Vinka Žurmana v prav dostojnih mejah in brez vsakega hrupa razvija, se maloštevilni nasprotniki vsakih, tudi najpod-lejših sredstev poslužujejo, da bi naše ljudstvo zbegali. — Pač slutijo, da stvar za g. Korošca presneto slabo stoji; ljudstvo pač njega ne mara, pa je ven. Naš g. kaplan Lovrenko je naenkrat strašno delaven postal, ter se ne boji ne deža ne blata in bega od hiše do hiše in vsiljuje doktor Korošca. Stavim, da si bo sedaj za dr. Korošca pete zbrusil, dočim ga z najlepšimi prošnjami ne spregovoriš, da bi šel kakega bolnika spovedat. Da, tako je, tako; veste, gospod kaplan, ljudstvo to vse premišljuje in še marsikaj druzega. Zato pa ostanite lepo doma. kajti mi Vam odločno povemo, da se ne damo od nikogar, najmanj pa od Vas komandirati, in da bomo na dan volitve vsi kakor en mož oddali naše glasove za našega kmečkega kandidata Vinka Žurmana.
Pojdite in učite vse narode ...! Tega Kristusovega reka se menda drži tudi neki sicer spoštovani duhovnik v Kozjem, ki je predzadnjo nedeljo med drugim govoril tudi o volitvah in pri tem izustil sledečo ..cvetko"': „Pri volitvah se že reče sedaj: Proč z mašniki, proč s Kristusom, volimo barabo, prav tako kakor se je to godilo na veliki petek v Jeruzalemu." Zares krasne sadove rodi strast in gonja. Knez in škof Mihael je gotovo ponosen na take predikante!!
„Faliran kmet." Gospodje katoliški duhovniki v kozjanskem okraju naravnost z nesramnimi sredstvi delajo proti kmečkemu kandidatu Žurmanu. Tako n. pr. trosijo o njem naravnost nesramno laž, da je „faliran kmet", šribar itd. Gospodje blagoslovljeni obrekovalci, pojdite pogledat v zemljiško knjigo in videli bodete, da je Žurmanovo posestvo popolnoma čisto. Posel občinskega tajnika je pa opravljal g. Žurman doslej z velikimi žrtvami, ne v svojo korist, ampak edinole v korist občanov. Gospodje, le naprej z obrekovanji — ljudstvu se bodo odprle oči.
š Žurman prelomil besedo? Dr. Korošec v strahu za svoj ljubi mandat v „S1. Gosp." laže, da se kadi. Zaganja se v kmečkega kandidata Žurmana Kakor besen in blazen in ni mu sveta resnica, njemu, posvečenemu duhovniku. Dne 20. marca je bil g. Žurman na shodu, ko se je Korošec postavil. Žurman je takrat nastopil kot govornik in izrazil zahtevo, da se postavi kmeta za kandidata. Laž je, da bi bil Žurman takrat na shodu rekel, da je dr. Korošec najsposobnejši poslanec; pač pa je izjavil, ker je župnik Korošec dr. Korošca na vse pretege hvalil, da on (Žurman) dr. Korošcu ne odreka poslanskih sposobnosti, da pa on zastopa zahtevo kmečkega ljudstva po kmečkem kandidatu. Laž je, da bi bil Žurman takrat glasoval za dr. Korošca, marveč je baš v trenutku, ko se je glasovalo, pisal v zapisniku. Laž je torej tudi, da je Žurman prelomil besedo, ampak je storil samo svojo narodno in kmečko dolžnost, da je vsled zahteve ljudstva nastopil kot kandidat nasproti vsiljivemu kaplanu Korošcu. Laž je tudi, da je dr. Korošec bil soglasno proglašen, ker je nasprotno resnica, da kmetje Ka-menšek, Janez Žurman in mnogi drugi sploh niso glasovali, ko so videli, da so nasproti Koroščevim hlapcem v manjšini. In še mnogo več laži in obrekovanj je nakopičil v Slov. Gosp. katoliški duhovnik dr. Korošec. Navedli smo jih samo nekaj, da ljudstvo vidi to lažnjivost in pokvarjenost pod dr. Koroščevo komando stoječih pan-durjev. Le naprej, gospodje, odpirajte ljudstvu oči!
š Poglavar kmečke zveze dr. Korošec zataji svoje volice — kmete. Bilo je tisti dan meseca decembra lanskega leta, ko se je v državnem zboru vršilo glasovanje o novi volilni postavi. Poslanci so drug za drugim prihajal v c.ržavno-zborsko dvorano ter so se zbirali v večje in manjše gruče, v katerih so se med seboj jako živahno razgovarjali. Neki radovednež pa se je ravno ta dan podal na galerijo državnozborske dvorane, da bi od tamkaj opazoval, kako se bodo naši poslanci vedli pri glasovanju te za slovenski narod tako krivične volilne postave. Ko gleda nekoliko po dvorani, opazi na mah dr. Šusteršiča, kateri je z vso silo in znano agilnostjo nagovarjal nekega poslanca, ki se je odločno branil za tako volilno reformo glasovati, da naj na vsak način
kot ud njegovega kluba z drugimi 'poslanci glasuje, kajti zahteva to že klubova disciplina. Ko se pa ta nikakor ni hotel udati, zamahnil je dr. Šu-steršič z roko, kakor bi hotel reči: ,.Pa ostanite pri svoji trmi. ako se že nikakor nočete nam pridružiti." Ko Šusteršič odide, se dotičnemu poslancu potuhnjeno-hinavsko približa dr. Koročec ter ga isto tako nagovarja, da naj glasuje z drugimi poslanci vred za volilno reformo. Ko era pa ta zavrne, da tega nikakor storiti ne more, ker je svojim volilcem dal častno besedo, da za tako krivično volilno reformo nikdar glasoval ne bode, odreže se Korošec: ..Jaz pa sem izvoljen v V. kuriji, sem tedaj zastopnik socialdemokratov in moram torej za to volilno reformo glasovati." Tako je tedaj dr. Korošec zatajil v odločilnem trenutku svoje volilce kmete, kojim edino se je moral za svoj državnozborski mandat zahvaliti.
š Vse za denar! Ko smo čitali čudno laž-njiva poročila ,.Slov. Gospodarja" o shodu na Me-stinjem, smo mislili, da so se ista nalašč tako prikrojila v uredništvu iz kakih nam sicer neum-ljivih „taktičnih" ozirov. Razna znamenja so nam pa pokazala, da verujejo v Mariboru v istinitost teh poročil. To nas je presenetilo, ker si jih sedaj nismo mogli tolmačiti. Nenadoma pa smo dobili v roke ključ do te uganke. Nekateri izmed tistih klerikalnih kričačev, ki so na shodu zgago delali, so namreč tudi jako brbravi in ti so povedali, da so bili za hujskanje na shodu najeti in plačani in da jim je bila obljubljena posebna nagrada, če bi se neodvisnim kmetom shod izjalovil. Ti razgrajači so poslali svojim voditeljem in učiteljem poročila, kakor da bi bili svojo nalogo častno rešili. Njim se je šlo pač le za obljubljeno plačilo in se niso ustrašili niti največje laži. Mislili so si pač: zakaj bi mi ne smeli tako delati, kakor storijo to naši voditelji. „S1. Gospodarju" in njegovim pristašem pa prav prisrčno čestitamo ua njihovih uspehih! Zdaj vsaj vidijo, kako resničen je pregovor: „kakoršna setev, takošna žetev".
š Volilni shodi kmečkega kandidata Žurmana. Državnozborskega kandidata neodvisnih kmetov za rogaški, ormoški in kozjanski okraj g. Vinko Žurmana volilni shod vršil se je dne: 20. t. m. v Pristovi pri Podčetrtku; udeležilo se ga je nad 100 volilcev-kmetov. Na Žurmanov shod prišel je tudi kandidat štajercijanske stranke g. And. Dro-fenik. Žurman je prav stvarno in jako spretno razvijal svoj kmečki program, na kar so kandidaturo Vinka Žurmana z govori pojasnili in priporočali gg. Strmšek, Kušec, Kregar itd. ter se je soglasno sprejela naslednja
resolucija
Na volilnem shodu v Pristovi dne 20. apr. 1907 zbrani neodvisni volilci z navdušenjem pozdravljajo kandidaturo g. Vinko Žurmana. posestnika pri Sv. Križu pri Rog. Slatini in slovesno prisegajo, da hočejo z vsemi močmi delovati na častno izvolitev neodvisnega kmečkega kandidata. Obenem odločno in ogorčeno protestira, da bi se zlorabljalo v gnusno politično agitacijo prižnice in spoveanice — kakor se je to že zgodilo — in izjavljamo, da bodemo uporabili vsa zakonita sredstva proti taki nečuveni zlorabi. Sam rimski papež Pij X. je izdal svoječasno poslanico, v kateri pravi med drugim dobesedno: ,.Naj se posvečuje posebno pozornost pridigam. S prižnice se mora čuti samo evangelij, a v nobenem slučaju drugih reči, ki spadajo bolj v časnike in pa vseučiliške učilnice — kakor pa na sveto mesto." — Tudi mi zahtevamo z vso odločnostjo, da se nam s prižnico oznanjuje samo le božja beseda — nikdar pa politično hujskanje, obrekovanje in sovraštvo.
Navdušenje za Žurmana je bilo velikansko.
Dne 21. t. m. vršil se je volilni shod Žurmana pri Sv. Petru pod Sv. Gorami ob 8. uri zjutraj; udeležilo se ga je nad 500 vrlih kmetov volilcev. Kljub pozivom, da se naj k besedi oglasijo tudi nasprotniki, se proti kandidaturi gosp. Vinka Žurmana vendar ni nihče oglasil, pač pa se je edini pristaš dr. Korošca — g. I. Ulčnik (brat dveh župnikov) med zborovanjem mrmraje odstranil. Po spretnih govorih gg. dr. Kuneja, predsednikom okrajnega odbora narodne stranke v Št. Petru, Strmšeka, Kušca itd. bila je isto tako soglasno z velikim navdušenjem sprejeta resolu-bija v istem smislu kakor v Pristavi.
Volilnega shoda v Virštanju (okraj Kozje) koji se je vršil dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne, udeležilo se je nad 300 kmetov volilcev. Ker r Virštanju dr. Korošec nima pristašev, najel si je Korošec iste v sosednih občinah Imeno, Verače itd. da so prišli razgrajat v Virštanju, — bilo jih je okoli 30—40, na čelu tem mežnarji. Shod se je
vršil — ako se vpošteva okolščina Koroščevih razgrajačev — še dovolj mirno, tako, da je gosp. Žnrman z najboljšim uspehom razvijal svoj kmečki program. Tudi na tem shodu sprejela se je brez ugovora, z velikim navdušenjem resolucija glede kandidature Vinka Žurmana ter zlorabe spoved-nic in prižnic v politične namene. Shoda v Vir-štanju udeležilo se je tudi precej občinstva iz sosednih krajev: Podčetrtek, Podsreda, Kozje, Žusem in celo iz lepe savinske doline se je tega shoda udeležil vrli slov. rodoljub g. Norb. Zanier. — Shod je napravil najboljši utis, posebno še na domačine — vrle Virštanjčane, kajti splošno se je govorilo, da toliko ljudstva se še nikoli ni zbralo na Virštanju, ter se je izrekla želja, da bi se naj to v prihodnje pogosto ponavljalo — kar se je pa tudi zavednim Virštanjčanom obljubilo.
Obenem omenimo, da je imel ta dan dr. Korošec shod v Sv. Emi, seveda takoj po maši. da je dobil vsakovrstno množico iz cerkve. Naletel je pa celo na lastnem shodu na precejšnje nasprot-stvo. Popoldne je imel shod v Gaberju pri Rogatcu.
Posebej povdarjamo, da ima Žurman še ta teden shod v četrtek zvečer ob 6. uri v Rogatcu, v petek zjutraj pa v Žetalah in se pričakuje ogromna udeležba. — Dr. Korošec je že pripravljen na strahovit poraz.
š Na Ponikvi se neko neznačajno človeče zaletava v Narodno stranko in Narodni List. Naj se spomni dotičnik. kako je pred leti govoril v Šmarju pri Jelšah na kmetijskem shodu. Mi mu svetujemo, naj bo miren, ker bo sicer izvedel stvari, ki mu bodo prokleto neljube.
Neodvisni.
š Na volilni shod kmečkega kandidata Žurmana v Pristovo se prišli sledeči brzojavi:
Živela prava kmečka stranka, proč Korošec: Rogaška okolica.
Zemlja in kaplan Korošec naj se treseta v gromovitih živijo za našega Žurmana; mi stojimo kakor skala: županstva Žetale, Dobrina? Čermo-žiše. Nadole, Kočice.
Živel pravi kmečki kandidat Žurman: Volilci Sv. Florijana.
š Šmarje pri Jelšah. Dr. Korošcu mora res slabo presti, kajti prireja v šmarsko-rogaško-koz-janskem volilnem okraju shod za shodom. Komaj se umakne kandidat neodvisnih kmetov g. Žurman, pride že obljubljeni odrešenik kmetov v spremstvu apostolov Gustlna in večnega ženina Pepeka. — Dvomimo, da opravljata ta posel brezplačno; kajti prvi pustil si je baje pred nedavnim časom izplačati iz občinske blagajne trga Šmarje za zamudo. ko je šel kot županov namestnik o priliki božje poti k Sv. Roku Boga častit, odškodnine 6 kron. Torej je skoraj neverjetno, da bi sedaj, ko ima vsak pošten kmet veliko dela na polju, letal od hiše do hiše m zapravljal zlati čas brezplačno.
š Or. Korošec bi se rad pogajal? Pravijo, da bi se danes dr. Korošec že rad pogodil z na rodno stranko, kei je že danes pet mandatov kmečke zveze v resni nevarnosti. Opozarjamo, da je narodna stranka 7. svečana ponujala roko h kompromisu in bila pripravljena zadovoljiti se s tremi aii v skrajnem slučaju z dvema volilnima okrajema. Dr. Korošec je takrat ošabno odklonil vsak stik z narodno stranko. Zdaj se zvija, češ, duhovnik sem. pa zoper mene delate. Ljuba duša, če si duhovnik, ali meniš, da bodeš nam po glavah hodil, potem pa še podporo od nas pričakoval? Zdaj ni čas za pogajanje niti z dr. Korošcem, niti s Plojem niti z Robičem. Pač pa lahko govorimo o tem predmetu po volitvah. Če hoče upoštevati dr. Korošec naš dober svet, naj pusti okraj Šmarje-Rogatec-Kozje, ker bode tu skoraj gotovo zletel, kakor pred 5 leti v Ormožu. Naj kandidira mesto Roškarja. Sicer mu tudi v tem slučaju za zmago ne jamčimo, pa upanja ima go tovo več nego v Šmarju. Mi se bodemo sklicevali na ta nasvet, če morebiti dr. Korošec propade. Hrvat pravi: Bolje išta nee:o ništa (boljše nekaj nego nič)!
6) Ptuj-Ormož.
Kandidat narodne stranke
Jakob Zadravec,
veleposestnik v Središču.
p „Novega Slovenskega Štajerca" urednik mora biti politični otrok. Z onemoglo jezo piše o volilnem shodu z dne 14. t. m. v Ptuju. Ne utegnemo se ž njim prerekati, a plačilo mu pride ob svojem času. Le naprej! Tudi mi imamo še kak smodnik za ,,opombe uredništva"'. Capito?
p Ornig — kandidat. O čemur se je že dolgo na tihem govorilo, to je postala sedaj resnica. Ptujski pek in župan Ornig kandidira v kmečkih občinah ptujsko-ormoškega okraja. Kdo se ne smeje! Tisti Ornik, ki je največji sovražnik slovenskega kmeta, kar je pokazal s tem, da je od podpore, ki je bila slovenskim kmetom in vinogradnikom namenjena, izposloval polovico ptujskim meščanom, tisti Ornig, ki na vsenemških zborovanjih daje Nemcem nasvete, kako bi se dalo čimpreje uničiti Slovence, tisti Ornig, ki prepoveduje v ptujski mestni cerkvi slovenske propovedi in slovensko petje, tisti Ornig, ki je v deželnem zboru glasoval proti slovenski kmetijski šoli, tisti Ornig hoče biti poslanec naših slovenskih občin. To je že višek predrznosti! No, Ornig dobi dne 14. majnika odgovor, da mu bode dolgo po ušesih zvenelo.
p Javen shod volilcev priredi narodni kmečki kandidat Jakob Zadravec v nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Jožefa Čolnar pri Sv. Urbanu v Slov. gor. za cenjene volilce župnij: Sv. Urban v Slov. gor., Sv. Bolfank v Slov. gor.. Sv. Andraž v Slov. gor. in deloma za Št. Lovrenc v Slov. gor. in minoritsko faro Sv. Petra in Pavla v Ptuju. Možje! Kmetje, volilci! Udeležite se shoda v velikem številu!
p Dr. Presker v rezervi. Sam ormoški sodnik dr. Presker je osebno še pred tednom dni za sebe agitiral kot poslanskega kandidata kmečke zveze za državni zbor. Če bi se to hotelo utajiti, objavi se ime priče. Dr. Presker je dejal, da je v rezervi, ker še ni gotovo, ali bode Ploj mogel kandidirati. Saj vemo, zakaj. Volilci ptujskega in ormoškega okraja, kaj boste se dali dalje za nos voditi ? Volite soglasno kandidata narodne stranke Jakoba Zadravca, saj dr. Korošec še danes ne ve, ali Vam naj privošči Ploja ali Preskerja. Presker hoče postati poslanec samo iz sebičnih razlogov. Sam je izjavil, da bi se vdinjal duhovnikom za poslanca le v ta namen, da bi potem mogel kot deželnosodni svetnik nameščenje v Mariboru doseči. To je lepa ljubezen do ormoškega okraja!
p Vuzmetinci. Velik politični praznik je bil za nas minolo nedeljo. Imeli smo shod, kakor ga še ni videl naš kraj. Nad 500 volilcev se nas je zbralo in vsi do zadnjega so z nepopisnim navdušenjem odobravali kandidaturo Zadravčevo. Naš kmečki kandidat je v krasnih, poljudnih besedah razvil svoj program. Naše gorice so se tresle pod gromkimi živijo-klici iz naših kmečkih grl. Živel naš kmečki kandidat Jakob Zadravec!
p Boj prvakov in klerikalcev zoper kandidata narodne stranke Zadravca. Ploj mora v ptujskem in ormoškem okraju propasti in bode tudi gotovo propadel. Zapisal se je v nazadnjaško bratovščino kmečke zveze in noče razumeti duha časa, zato mora med staro šaro. Ker nečemo biti proti Ploju zaradi njegovih kolikšnih tolikšnih zaslug jednako ostri, kakor n. pr. proti dr. Povaleju ali dr. Ben-koviču, nismo nameravali spuščati se v njegovo zasebno življenje, ampak ga soditi le kot političnega nasprotnika. Toda ,.Slov. Gosp."' nas sili nastopiti drugo pot. Napada kandidata narodne stranke naravnost nesramno. Očita mu njegov poklic, da je mlinar in da je bil svoj čas tudi trgovec, torej popolnoma zasebne zadeve. Sramoti ga celo kot „Japeca", česar so sicer zmožni le smrkolini iz ljudske šole. Mi vemo, da so dopisniki središki učitelj Kosi in središki kaplan in dr. Omulčeva pisarna v Ormožu. Sramota! Izjavljamo danes slovesno: Ako bode napadel ,.Slov. Gospodar" samo še enkrat Zadravca na podoben način, tedaj bodemo neusmiljeno razkrili tudi vse življenje Plojevo, akoravno bi nam to bilo zelo neljubo. Plojevi prijatelji naj bodo zagotovljeni, da ne bodemo štedili papirja v ti zadevi! Jakob Zadravec je vseskozi mož poštenjak in narodnjak, je mož iz ljudstva, ki ima za seboj zaupanje ljudstva. Ploj ima za seboj zaupanje ljudi, ktere si je kupil s tem, da jim je kako službico priskrbel ali daroval kak desetak za šolo ali požarno brambo. Svobodni možje pa ne uravnavajo svojega političnega nastopanja na stališču kake hvaležnosti. Hvaležnosti politika ne sme poznati Narodnjaki morajo poznati le narod in njesa koristi. Jakob Zadravec bode za svoj volilni okraj lahko ravno toliko, če ne več, storil, kakor Ploj, ako mu bode politična organizacija nar. stranke krepka opora in ako bode ljudstvo samo ž njim sodelovalo za svoj napredek. Živel Zadravec!
d) Maribor levi breg.
Narodni kmečki kandidat:
Josip Mursa,
kmetovalec na Krapju pri Ljutomeru.
1 Volilni shod v Št. Jurju ob Ščavnici minolo nedeljo so hoteli zvezarji pod vodstvom kaplana Štuheca in prismuknjenega Mandeličeka na vsak način onemogočiti. Četudi v odločni manjšini, so hoteli imeti predsedstvo, dasi je dr. Kreft iz vrst njihove stranke predlagal podpredsednika. Ker napredni kmetje o tem niso hoteli nič slišati, je prišlo do burnih prizorov. Naprednjaki, videč, da zvezarji nimajo druga namena nego shod onemogočiti, so sk.enili zborovati zaupno. In zbralo se je v zadnji sobi Kreftove gostilne nad 100 volilcev; soba je bila nabito polna. Zvezarji so nekaj časa poparjeni čakali (imeli so namreč lepo izdelan načrt, pripravljene svoje govornike itd.!) pred vratmi, potem so pa drug za drugim odku-rili. Navdušenje pri zaupnem shodu je bilo nepopisno. Razvijal je svoj program kandidat gosp. Mursa, ki je govoril mirno in stvarno o raznih gospodarskih vprašanjih; nastopili so potem kot govorniki kmetje Slavič, Kreft Alojz, Razlag, Slana, dalje urednik Spindler, učitelj Robnik in notar Štupica. Vsi so toplo priporočali kandidata Mursa ter ostro obsojali podlo postopanje nasprotnikov. V predsedstvu shoda sta bila gg. Kari in Alojz Kreft. Gornjeradgonski okraj bo dal častno število glasov naprednemu kandidatu! Živel Josip Mursa!
1 Volilni shod v Št. Lenartu v Slov. Gor.
Minolo nedeljo se je vršil volilni shod naprednga kandidata Mursa. Prišlo je do 250 ljudi, med temi dobra polovica nasprotnikov, in med temi precejšnje število nedoletnih. Zvezarji so seveda prišli z blagim namenom, shod onemogočiti, kar se jim pa zbog treznosti naprednih kmetovalcev ni posrečilo. Ti so jim prepustili celo predsedstvo. Govorili so: o političnem položaju urednik Spindler, kateremu pa so, ko je začel govoriti o kmečki zvezi, gospod predsednik vzeli besedo; Robnik od Svetega Križa nad Mariborom, ki je razpravljal o duhovnikih in veri; in konečno je narodni, napredni kmečki kandidat ob splošnem zanimanju razvijal svoj program. Neki Franc Roškar je kvasil, da je užaljen, češ da ga je narodna stranka postavila za kandidata. Vrinila se je namreč na plakatih pomota, da se je tiskalo Franc namesto Ivan Roškar. Tako duševno siromaštvo! —Zvezar dr. Tiplič je govoril strašno razburjeno o tem. da se je zborovanje priredilo v „nemški" gostilni. Pojasnujemo: edina slovenska Poličeva gostilna je v rokah posojilnice, katere odbor je po večini v rokah Roškarjevcev in Roškar sam je v na-čelstvu. Gotovo je, da bi posojilnica prostorov ne dovolila. Da pa se zgraža nad nečem takim dr. Tiplič, je naravnost bedasto. Isti dr. Tiplič, 1 ki ima Nemko za ženo in katerega otroci ne znajo slovenski. Kvasil jc tudi, da v Slov. Gor. ni tal za narodno stranko. Ej, domišljavi gospodine. 14. majnik Vam bo pokazal, da si je narodna stranka v par mescih obstoja tudi v teh od Vas in Vaših tako zanemarjenih krajih pridobila že precej tal. Časi se spreminjajo — kakor razni zvezarji.
1 Viktor Kukovec, kandidat socijalne demokracije za Maribor levi breg, laže o našem shodu dne 14. t. m. v ,,Rdečem Praporju" prav po Ko-roščevi maniri. Gospod Viktor, mi imamo drugega dela dovolj kakor z Vami se prerekati. Pravite, da je bilo na shodu polovico soc. demokratov. Tudi besede Joška Rajha ste nesramno zavili. Mi smo Vas doslej pustili na miru, toda če hočete tako podel boj. ga bodete imeli, samo to Vam povemo, da v Vašo škodo.
1 Sv. Križ nad Mariborom. Cenjeni mušji lovci! Vzlic slabemu in hladnemu vremenu se je pri nas na planini že začela mušja sezona, Otvoril jo je naš dični „Slov. Gospodar" dne 12. t. m., za kar mu izrekava prisrčno zahvalo. Njegov dopisnik piše namreč: „Nebodigatreba Narodni List, glasilo nemškutarske in protiverske nar. stranke je tudi tukaj (pri Sv. Križu) ponekod grozno vsiljiv in nadležen, kakor ona znana muha, katere tudi ni mogoče pregnati, če jo še tolikokrat od-ženeš." Gotovo jako bridka resnica! — Še mnogo bolj kakor ta živalca pa so nadležne naše farov-ške in nevedne Galundrove muhe, ki se roje v glavah najinih hišnih gospodarjev, da siromaka noč in dan nimata pokoja.
Izmed farovških muh je jako strupen politični Komar. Vsako, le količkaj svobodno misel zabode z rilčkom, da bi jo uničil s svojim stru-
pom. Pri neki propovedi je zabrenčal raz župni-kovega jezika nekako tako-le: ..Narodna stranka nndi kristjane, ki pa so kristjani samo po imenu, a se bahajo, da so tudi kristjani. Tistemu, ki Vam vsiljuje Narodni List. vrzite tega,pod noge!"
13. svečana t. L so prišli kmetje po spo-vedne listke. Dasi je bilo hudo mrzlo, jih Komar vendar ni povabil v žnpnišče, ampak v cerkev, kjer so po celem životu dregetali in z zobmi tako klepetali, da bi lahko za prebivalce treh občin nasekali zelja. Vsi prejšnji župniki so se zavedali, da so jim kmetje postavili zavetišče, pa so jih radevolje sprejemali pod darovano streho. Komar je seveda dobro vedel, čemu se je izneveril stari šegi. V cerkvi je namreč nemoten uganjal politično barantijo, naj pri bodočih državnozbor-skih volitvah volijo same katoliške može in zaključil svojo gonjo s prošnjo, naj vsakdo vrže Narodni List črez prag. Kriste. usmili se svojih vernih in pridi z bičem nad te politične baran-tače, ki onečaŠčajo tvoj tempelj! Za ,.fureže", laž-njiva cerkvenozgodovinska predavanja, za klepe-tave Marijine device in tonedeljski volilni shod# je v župnišču kajpada dovolj prostorov.
Krvoločni Obad si je omislil dve cerkveni okenski zavesi za 170 kron, katere je izsesal fa-ranom in dal pogoltniti mariborskim nunam. Preziral je domačega in pozval tujega mizarja, k mu je zbil „kišto", zdaj božji grob imenovano. V pokritje stroškov je srkal ubogim vernikom kri toliko časa, da je dobil okroglih 100 kron. V kratkem bo veselo brenčal krog nove zastave Marijinih devic, katerim je posrebral „nedolžne"' krvi kar za celih 200 kron. Kak neodpustljiv smrtni greh bi vendar bil. ko bi se te vsote porabile za zanemarjene ceste.
Mrtvaška muha poje, da maša več koristi nego zvonenje, da je za ubožca dovolj par latinskih besed in križev pred cerkvenimi vrati, in da bi č. g. župnik ravnal proti Kristusovemu nauku, ako bi spremil mrliča do groba. Ljudski rek pravi: far in denar, to je lep par. Nekoč je ta farovška muha obiskala vice ter prišla nazaj s poročilom, da so v vicah ogenj pogasili, ker so Marijine device, devičarji in tretjerednice nagromadile toliko popolnih odpustkov, da gre vsaka duša naravnost ali v nebesa ali v pekel. Zato je Mrtvaška muha nagovorila našega dušnega pastirja, naj opusti očenaš za verne duše in moli koncem vsake pridige sledeče: „Na čast sv. družini nazareški, da bi obvarovala našo župnijo brezverskega berila —
očenaš--"
Pohišna muha sedi ves dan na mizi pred svojim hišnim gospodarjem in mu pomaga ~grun-tati" katoliško politiko. Med svoje ovce č.g. župnik ne sme iti, ker bi mu mogoče kak nagajiv koštrun zbil krono z glave, pa tudi svojo vest bi si obtežil z grehom napuha, češ, postati hoče enak Kristusu, ki je s svojimi ribiči hodil bosonog med pravičnimi in krivičnimi. Pa vse bi bilo dobro, da ne tare te muhe neozdravljiva živčna bolezen. Godba, ples in veselo ukanje iz gostiln jo mrcvari na smrt. Pač pa ji zelo lajša bolečine hrup in petje zarudelih gospodov v župnišču samem. S kakim veseljem je vendar poslušala od faranov plačano godbo za časa inštalacije, in kak nebeški usmev je legel ua njen rilček, ko je iz svojega kotička opazovala v spalnici farovške dekle vrteče se mlade kuharice z nedolžnimi lici.
Galundrove ali Požganove muhe so pa tako : trepaste, da se jim celo farovške muhe na tihem posmehujejo. Niso vredne, da bi jih lovila v svoje mreže. Zabiti seveda ne smemo tudi one v Slov. Gosp. omenjene sitne muhe, ki z drugimi vred ne pusti Požgana na županski stolec gor, ker je pre nor.
Ker je torej potekla varstvena doba, vabiva vse sorodnike in znance na glavni mušji lov, ki bo trajal vse poletje sleherni dan od zore do mraka. Ležeče je nama na tem, da preprežimo možgane najinih hišnih gospodarjev in dobrotnikov z gosto in močno pajčevino ter polovimo in pobijemo vse eori navedene mušje nadležneže, ker le na ta način se lahko skažemo hvaležne našim zaščitnikom.
Pajki, le ^kup, le vkup!
Lovski pozdrav!
Tegenaria Domestica	Epeira Diadema
Požganov pajek.	župnijski pajek.
e) Maribor desni breg.
Narodni kmečki kandidat:
Viktor Glaser,
kmetovalec in lesotržec na Smolniku p. Rušah.
d Piskov shod — za Glaserja. Za minolo
soboto 20. t. m. ob 6. uri je bil napovedan shod Pišeka v Lembahu. Zbralo se nas je do 60 mož, a „N j e g a" ni bilo. Potem pa smo si volili v predsedstvo g. Antona „Robiča, veleposestnika v Pekrah, in zapisnikarjem g. Julija Robiča. župana v Lembahu, ter smo glasovali za — Viktorja Glaserja. Kmetovalec Lingl iz Ruš govori obširno in temeljito o dosedanjem načinu volitev po slovenskem Štajerskem, o postopanju lažikmečke zveze in je toplo priporočal Glaserja. Župnik Kocuvan je hotel nekaj ugovarjati, a je nastalo burno ogorčenje. Še večje razburjenje nastane pri govoru g. Županeka, ki hvali laži-kmečko zvezo. Pri glasovanju se razun 8 oseb vsi volilci izrečejo za Glaserja. Tudi v Lembahu so se kmetje zbudili in hočejo iti po svoji poti. Tako zanimivega shoda že dolgo nismo imeli. Dravska dolina je Gla-serjeva! Živel naš neodvisni kmečki kandidat!
d Volilni shod Viktorja Glaserja v Hočah preteklo nedeljo 21. t. m. bil je vkijub strastni agitaciji proti udeležbi od strani nasprotnikov dobro obiskan. Navzočih je bilo do 100 volilcev. Predsedoval je g. Kari Novak, posestnik in načelnik mlekarne v Hočah. G. Viktor Glaser razvijal je v jedrnatih in poljudnih besedah svoj program, navzoči volilci sledili so mirno njegovim izvajanjem in celo ožji prijatelji protikandidata Pišeka odobravali so soglasno njegov govor. Nato je so-cijalni demokrat Jožef Škrbinc iz Maribora v mešani nemščini in slovenščini kvasil, da mora v Hočah nemščina tudi obveljati, da mora biti tam nemška šola itd., navzoči volilci so hrupno protestirali. G. Rojko ml. govori o tem predmetu s slov. stališča. G. Viktor Glaser je pripomnil, da se naj poučuje v višjih razredih ljudskih šol tudi nemščina, mora pa podučevati narodni učitelj. Pri glasovanju o kandidaturi Viktorja Glaserja so skoraj vsi navzoči volilci vzdignili roke. nasprotno se je pa na večkratni poziv predsednika vzdignilo za kandidaturo Pišeka šest rok. Na to je zaključil g. predsednik zborovanje. Zavedni in neodvisni Hočani, le vrlo in neustrašeno naprej, ne ustrašite se pritiska nasprotnikov!
d Lažnjivi „Slov. Gospodar" poročal je zadnjič, da je naš kandidat g. Viktor Glaser „nare-dil" shod pri slavnoznanem Štajercijancu Ludviku Kresniku v Crešnjevcu ter kliče bombastično: „Viktor Glaser in Ludovik Kresnik v prijateljskem objemu!" A v kakšnem prijateljskem objemu je g. Viktor Glaser s K^esnikom, kaže dejstvo, da je Kresnik od Štajerčeve stranke postavljen protikandidatom Glaserjevim. Živela neumnost ..Slov. Gospodarja"!
f) Marenberk- Slov. Gradec- Šoštanj-Gornji grad.
Narodni kmečki kandidat:
Vinko Ježovnik,
kmetovalec v Telenju in načelnik šoštanj-
skega okrajnega odbora;
m Volilni shod pri Šv. Frančišku Ksaveriju.
Vkijub skrajno slabemu vremenu se je nabralo v nedeljo, dne 14. t. m. pri Sv. Frančišku v gostilni g. Slatinšeka, poprej g. Časi veliko število volilcev. Notranji prostori gostilne bili so zasedeni — zborovati se je nameravalo na prostem, ali dež je kljuboval. V hiši ni bilo prostora, zato se je moralo zborovati v prostorih gasilnega društva. A tudi tukaj je bilo premajhno, kakih 150 ljudi je vseeno še moralo stati na prostem pod odprtimi dežniki. Do 400 ljudi lahko z mirno vestjo trdimo, se je nabralo volilcev. Če bi bilo vreme ugodno, smelo lahko rečemo, da bi bil pri Sv. Frančišku takrat pravi ljudski tabor.
Otvoril je zbor g. Drukar v imenu neodvisnih volilcev. Nato se je volil predsednikom g. Ručigaj Peter, posestnik in trgovec v Bočni, podpredsednikom g. Kolenc Franc, veleposestnik v Juvanjem, zapisnikarjem pa učitelj g. Šijanec.
Predsednik da besedo kandidatu neodvisnih volilcev g. Ježovniku Vinko iz Velenja.
Tišina je zavladala, ko je vsakdo pričakoval, kako bo govoril od nasprotne stranke toliko obla-teni g. kandidat. Nasprotniki so trdili, mož ne bo mogel zastopati koristi svojih volilcev, češ, ni zmožen — a prepričal se je vsak navzočih, kako gladko mu teče beseda in kako mirno, a dobro pove to, kar misli.
Nisem se ponujal, postavili so me kandidatom ljudski zastopniki, t. j. kmetje. Ljudska volja je govorila in tej sem se uklonil. Dobil sem več kot sto pisem od vseh strani našega volilnega okrožja — nisem se hotel udati, prišli so k meni zastopniki vseh okrajev, rekel sem jim, ne, imate zmožnejšega, izberite takega. Ko sem pa zadnjič
na shodu v Slovenjem gradcu videl in slišal toliko kmetskega ljudstva, ki je mene hotelo, sem se udal, rekoč, ljudski glas — božji glas. (Živijo!) Poglejmo, kaj so storili dosedanji poslanci V (Klici: Nič!) Plače so se zvišale raznim stanovom, lahko rečemo vsakemu, samo ti ubogi kmet nisi dobil zvišane plače! Naložili so ti pač večje davke, ti si jih plačeval, ker si pokoren svoji državi. Sedaj so pa prišli tudi kmetu žarki solnca. ki so ga razsvetlili na njegovem umu, začel je misliti, češ, voliti si hočem poslancem svojega sotrpina-kmeta.
Nikomur se ne godi tako slabo, kakor kmetu. Delaj in plačuj! Nihče se ni brigal zanj . .
Pravijo, da nisem veren in v svojih časnikih udrihajo čez mene. Pa naj pišejo, svojo katoliško vero nosim vedno v svojem srcu in jo bom nosil, dokler živim.--
Čo je volja božja in vaša — volite me, če ne, pa si izvolite boljšega. Vsiljeval se nisem in se ne bom. Ako pa me izvolite, delal bodem tako, kakor mi ukazuje moje kmečko srce. Kolikokrat sem imel krvavo žuljave roke, ko sem vlekel vrv pri brani — pa pravijo, da nisem kmet. Pravijo pa to taki, ki še sami niso nikdar hodili za plugom. Za kaj se hočem potegovati, če sem izvoljen V
Preskrbovanje kmetov na stare dni. Zakaj bi kmet ne dobival od države na stare dni kako podporo, ko vendar vse svoje življenje deluje za državo kot vojak, kot davkoplačevalec i. t. d. Sedaj si kmet težko kaj prihrani za na stare dni, država ima skrbeti, da se kmetu da prilika v tem smislu.
Obdači naj se luksus in veliki kapital. (Živijo!) Tisti, ki ima graščino in mnogo konj, ki nosi zlato uro in zlate uhane, naj se obdači! Davek od luksusa pa se lahko porabi za preskrbo kmetov in poslov na stare dni. Sam vem, kako je hudo za posle. Gredo raje v trge in mesta, na tuje v rudokope in posebno pri nas še v Ameriko. Delavne moči ne ostanejo doma. Če pa bi posli imeli pri nas kako podporo na stare dni, ostali bi rajše v domačih krajih.
Meje se ne smejo odpreti živini, ker bi potem cena naši živini padla.
Odpravijo naj se vse predpravice n. pr. zakaj bi grajščina imela predpravico, plaviti platanice pred kmetom itd.
Glede vojaške dolžnosti bode tudi treba kaj storiti. Če ima kmet sina, ki mu lahko dosti pomaga, mora ga izročiti vojakom. Videl sem pa na Švicarskem, da se da vojaščina drugače urediti. Tam je vsak vojak, vsak pograbi za orožje, če nanese potreba. Vadijo se pa v zimskem času. ko ni dela pri kmetijstvu. Gledal bodem, da se vsaj nekaj za zdaj stori, da se zniža vojaška doba vsaj na dve leti.
Glede železnice je omeniti, da je to nujna potreba vsaj do Gornjega grada, če ne že do Kamnika. Če bom poklican v državni zbor, bom se potegoval za železnico. (Živijo!)
Kar se šol tiče, je zlasti zidanje novih šol veliko breme prebivalstva. Država naj zida šole, ona naj vsaj subvencijonira vse šolske zadeve. (Glasno pritrjevanje.)
Tudi cestne zadeve je uravnati. Okrajne doklade so itak prevelike. Kmetu ni mogoče delati in vzdrževati toliko kilometrov cest. Država mora zdatnejše podpirati. Ona naj za ceste ne da le 40%i temveč najmanj 60%-
V tem smislu je razpravljal g. kandidat še o marsičem in je konečno rekel: „Hočem storiti, kar je v moji moči — ta vam bo dana vedno na razpolago."
Burno odobravanje, živijo-klici so odmevali, ko je govornik nehal. Vse mu je pritrjevalo in čul si glasove: „Ta pa ta, tega bomo volili." Neki kmet je dopisniku rekel: „Bil sem na Ljubnem, slišal sem g. Robiča, povedal je precej dobrega, pa g. Ježovnik mi bolj ugaja, ta je boljše govoril in ve, kje kmeta čevelj žuli."
Nato je predsednik dal besedo raznim na-vzočnikom, ki so izraževali svoje mnenje ter kandidata o marsikateri zadevi povpraševali.
G. Zavolovšek pravi, da se je na Ljubnem g. Robič bahal, češ, on je prvi za predlog, naj se odpravijo državne mitnice. To pa ni v korist kmetu. Naložili so radi tega davek na vozne karte III. razreda, kar zadene kmeta in delavca.
Gosp. Vi vod je omenjal nekatere točke iz davčne postave, ki zlasti kmeta hudo zadenejo. Gospod kandidat naj se, če bo izvoljen, postavi na stališče, da bi kmet znižane pristojbine plačeval. Uravna naj se tudi davek za vso deželo enako, ne tako kot je sedaj, ko na Zgornjem Štajerskem kmetje za velikanska posestva zelo nizek davek plačujejo.
G. L o č i č n i k praša glede ribištva. Nato je g. kandidat odgovoril, da bo v tej zadevi težko kaj storiti, trkal pa bo: „Jaz bom storil kolikor možno, četudi so železna vrata, bom trkal in gledal, da jih odprem.
G. Ručigaj. V vsaki pratiki se bere, da je kmet steber države. Ali v ta steber butajo razni kozli in je le čudež, da se ta steber še ni podrl. Sam svitli cesar je uvidel važnost tega državnega stebra, zato je silil na novo volilno reformo. Glede šolskih kazni je treba bodočemu našemu poslancu kaj ukreniti. Sploh pa naj gleda država za poučevanje kmetijskega ljudstva v pravi meri. Zakaj ne pošlje naša država nekaj naših na Švicarsko in v druge hribovite dežele proučevat tamošnje razmere. Za kaj takega država nima denarja, kar bi utegnilo koristiti kmetu. Zadnjič so pa dobili na Dunaj za en vrt iz otoka Borneo dve mirkovci za 3000 gld. Kdo to plača? Kmet. Na Dunaju vzdržuje država gledališče, v katero pa hodijo le imenitnejši ljudje. Tudi po raznih mestih vzdržuje država gimnazije, realke, vseučilišča itd., tudi za ljudske šole za nas kmete pa nima denarja. Nam naj prispeva za šole. Vse ljudske šole se naj podržavijo, ako bi pa to ne bilo mogoče takoj, pa naj za to dobo država plača vsaj polovico stroškov.
Nadalje navaja govornik slučaj o laškem olju. Prej je bilo za laško olje 4 K carine na 100 kg. za boljše olje (Tafelfil) pa 6 K. Sklenili so pa v državnem zboru, da se v bodoče za navadno olje plača 40 K (od 4 K na 40 K), za boljše olje pa 8 0 vinarjev (od 6 K na 80 v). Olje, katero zavživa kmet in delavec, t. j. laško olje od 4 K na 40 K, boljše pa, katero si kupi lahko le bogatejši človek, pa od 6 K na 80 vin. Tak. ki bi lažje plačal večjo carino, ima znižano, a tak. ki mora vsak krajcar dvakrat obrniti, predno ga izda. pa zvišano. In kolika razlika! To so sklenili v državnem zboru, ko je tudi gosp. Robič bil poslanec, pa ni povzdignil besede v korist kmetu in siromaku.
Nato da predsednik kandidaturo g. Ježovnika na glasovanje. Bilje soglasno postavljen kandidatom navzočnikov; kajti pri protiglasovanju ni nihče, vkljub razločnemu vprašanju, ni vzdignil roke.
Veliko veselje je vladalo po prostrani dvorani in po prostoru pred poslopjem gasilnega društva. Vse je klicalo: „Živijo Ježovnik, kmečki kandidat!"
Nato se je predsednik zahvalil navzočnikom za lep red, ki je vladal na zborovališču in posebej še g. kandidatu, da je prišel k nam in mu še na srce polagal, da. če bode v nevarnosti naša sveta vera. da bi se ji krivica godila, naj se poteguje za pravico, naj se vedno zaveda svojega kmetijskega stanu in naj za blagor kmeta, za blagor slovenskega naroda deluje z vsemi močmi. Mi imamo vanj zaupanje, mi ga bodemo volili in vsak bo še pripeljal s seboj svoje sotrpine, ki bodo vsi oddali dne 14. maja svoj glas našemu kandidatu:
g. Vinko Ježovniku, kmetu v Velenju.
Gromoviti „Živijo-klici" in s tem se je za-kliučil za naš okraj velepomemben shod.
m Kandidat kmečke zveze za 15 mesecev.
Iz zanesljivega vira vemo, da se hoče dati profesor Robič voliti le za 15 mesecev, potem pa odloži mandat v prid profesorju dr. Vrstovšku. Po župniščih gornjegrajskega okraja krožijo pisma s približno vsebino: „Ljubi prijatelj, ni nam sicer mnogo za Robiča. pa gre se za dobro stvar, delaj za njega, po 15 mesecih odloži mandat, ker se tudi v deželni odbor ne bode dal več voliti." Če se ne veruje, navedemo ime pisca in prejemnika takega pisma. Volilci. ali se ne pravi to, Vas za norca imeti?
m Profesor Robič grozi. Pravi, če ne bode izvoljen ali če bode dobil neznatno večino, bode odložil tudi deželno odborništvo in pride na njegovo mesto Nemec. Ali je to narodnjaka dostojno ? To je ravno tako, kakor če kdo reče, če ne boš meni nič več zaslužka dal, bom pa z Nemci potegnil. Sramota!
m Shod Robiča v Št. Ilju pri Slov. Gradcu. Kmečka zveza je na tem shodu minolo nedeljo sijajno pogorela. Zborovalcev nad 200, vsi glasovali za Ježovnika, niti eden za Robiča; ker se je Robič nekaj vsajal, so se kmetje razljutili in Robič je moral bežati. Kaplana Luskarja volilci niso pustili govoriti. Robič je hotel imeti shod v .Šmiklavžu. Kmetje so šli za njim in tudi tam shod preprečili. Navdušenje za Ježovnika nepopisno.
Gospod profesor, dne 14. majnika padete pri zadnji postaji! Živel kmečki kandidat Vinko Ježovnik!
m Volilna shoda kmečkega kandidata V. Ježovnika v Ribnici in Vuhredu sta sijajno nspela. V ogromni množici navzoči so navdušeno pozdravljali svojega sotrpina-kmeta kot kandidata.
m Robič in deželno odborništvo. Dr. Korošec se je pač menda pri tej notici, ki jo je zapisal v zadnjem »Gospodarja", v jezik vgriznil. Ali pa ima strašno slab spomin. Pravi namreč, da Robiču do tistega časa, dokler ni postal kandidat laži-kmečke zveze, nihče ni očital, da je že deželni poslanec, deželni odbornik in da se še vkljub temu poteguje za državnozborski mandat. Dr. Korošec, prečitaj samo naše resolucije z dne 8. decembra 1. 1. in nekaj se ti bo zasvitalo v temni glavi. Dalje pa se spomni, ti kmečki lažiprijatelj, »Slovenca" iz tistega čafea, ko se je Robič dal v Framu nekako proglasiti za kandidata. Zdi se nam, doktore. da ti pri ogromnem boju zoper mlado narodno stranko peša spomin!
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koroško.
Volilne shode v slovenskem volilnem okraju se imeli minolo nedeljo: v Koprivni, v Črni, v Mižici, v Klančah. Prihodnjo nedeljo sta shoda v Globasnici in v Tolstem vrhu. — V velikovškem volilnem okraju sta se vršila shoda na Rudi in na Gorenčah.
Slovenski kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju si pridobiva od dne do dne več tal. Že na več shodih so se kmetje izrekli za vrlega slovenskega župana nasproti zagrizenemu nemškemu nacijonalcu Nageletu. Tudi mnogo zmernih nemških volilcev bo volilo Elleersdorferja.
Ogenj. V Podljubelju sta nedavno zgoreli dve hiši. Ogenj je nastal v Sperandovem dimniku. Škoda je velika.
Kranjsko.
Nemški kandidat V'Ljubljani. Ljubljanski Nemci so postavili za državnozborskega kandidata za Ljubljano bivšega logaškega okrajnega glavarja Gustava del Cotta.
Pri občinskih volitvah v Ljubljani je tudi v I. razredu minoli petek zmagala narodno-napredna stranka s svojimi kandidati.
Nevarna lovska igra. Na Bledu sta se igrala dveletni in devetlelni deček v sobi »lovca". Starejši je vzel v roko očetovo puško, pomeril na svojega dve lett starega brata in ker je bila puška nabasana, mu je prestrelil prsa. Ubogi otrok je bil na mestu mrtev.
Neodvisna kmetska stranka za Gorenjsko. »Gorenjec" predlaga, n&j bi se po zgledu neodvisne kmetske stranke za Notranjsko ustanovila samostojna neodvisna kmetska stranka za Goreaj-sko ter naj bi se sklical na dan sv. Marka, to je 25. aprila v Kranj shod volilcev za bližnje državnozborske volitve, na katerem shodu naj bi se postavil kandidat in položil temelj tej stranki s tem, da se konštituira delaven in agilen odbor zanjo.
Mogočni volilni shod je imela napredna Ljubljana minolo nedeljo. Do 1500 volilcev se je zbralo v »Mestnem domu", da pokažejo zaupanje in spoštovanje svojemu županu in kandidatu Hribarju. Govorila sta ob splošnem navdušenju Hribar in dr. Tavčar,
Ivan Cankar, nekdaj najslovitejši novodobni slovenski romanopisec, sedaj po milosti Etbina Kristana kandidat socijalnih demokratov za litijski okraj, je globoko zabredel v politično blato. V »Rdečem Praporju" piše klobasarije, ki morajo vzbujati v človeku, kateri je čital njegov krasni »Na klancu" ali »Križ na gori" itd. — najglobje pomilovanje.
Gospodarski paberki.
Reja prascev. Prasci ostanejo 8 tednov pri materi in se sčasoma odstavljajo. ko so se navadili jesti. Mleko, kruh, močnik so njih prva jed; že odstavljeni take reči večkrat na dan dobivajo, pozneje še zelenjavo in drugo hrano. Gorkota je prascem posebno potrebna, torej morajo imeti dobro nastlano in suho ležišče. Kakor vsaka žival, tudi mladi prasci potrebujejo dobrega zraka. Hlev in korita naj bodo snažna. Prasce je treba pu-
ščati na sprehod in zanajno pašo. da ostanejo zdravi in da rastejo. Odstavljeni prasci potrebujejo večkratne in boljše paše, bolj odraščene pa redimo kakor stare doma, na paši, ali menjaje to dvoje. Dokler jih ne pitamo, je dosti, če jih redimo, da ne shujšajo. Ker so silno požrešni, jedo. kar dobe in jih je lahko rediti.
Paša spomladi. Po košenicah pasejo že zgodaj spomladi. Ta paša traja do sv. Jurja in še dalje. Gotovo je, da taka zgodnja paša malo izda, in da škoduje travniškim rastlinam, če se takoj vse omuli in obje, kahor hitro začne poganjati. Za marsikatero gospodarstvo bi bilo bolje, da bi se z gnojenjem in dobrim oskrbovanjem košenice in travnikov izkušalo pridelati več krme. tako, da bi ne bilo treba iskati zgodnje paše po košenicah.
Korist globokega oranja. Z globokim obdelovanjem se poveča plast rodovitne zemlje: s tem se pa pomnožijo tudi redilne snovi. V globoko zrahljano zemljo lahko dohajata zrak in toplota. V globoko zrahljano zemljo lahko prodirajo rastlinske korenine ter se v njej razraščajo na vse strani. Take korenine ložje poiščejo živeža. V globoko obdelani zemlji ne škodujeta ne moča. ne suša. Globoko zrahljana zemlja deževnico lažje popije, a spomladi se taka zemlja hitreje osuši, tako. da jo morejo prej obdelati. Suša tudi ne more rastlinam tako do živega, ker nahajajo globoke korenine še vedno potrebne vlage v spodnji plasti. Z globokim obdelovanjem se tndi plevel bolj zatira, ker prihaja veliko plevelnega semena tako globoko v zemljo, da ne more vzkliti.
Razne novosti.
čuden samomor. V Vel. Varaždinu je prišel ponoči k vojaškemu skladišču mladenič L. Seres ter začel klicati: »Zažgem vam skladišče!" Vojak je v temi zaklical trikrat stoj, a ker se Seres le bližal, ustrelil je dvakrat ter ga zadel v prsi. Pri njem so našli listič, da se je hotel ustreliti, a ni imel sam poguma za to.
Nenavadna smrt. Na Dunaju je imel odvetnik dr. Simon navado, da je po večerji ležal na di-vanu ter jedel orehe. Preteklo soboto je bil truden ter je med jedjo zaspal. Ponoči se je prebudil ter občutil, da ga nekaj duši v grlu. Stekel je v stanovanje svojega soseda, kjer je mogel le zaklicati: »Zadušim se!" nakar je padel mrtev po tleh. Debelo orehovo jedrce mu je namreč bilo obtičalo v grlu.
Zverinski starši. V MOrsu pri Kolinu sta zakonska Ilgner zaprla v zaboj svoja otroka, dva mlada dečka, da sta se zadušila.
Umor. V Gornji Lindavi blizu štajerske meje so našli okrajnega sodnika umorjenega.
17 oseb je zgorelo v italijanskem hotelu v San Frančišku. 18 oseb je hudo ranjenih.
Kri je dal za svojo ženo. V Filadelfiji je bila neka gospa zelo slabokrvna, da ji je grozila smrt. ako se ji ne pomaea na umetni način. Njen mož se je ponudil, da ji odstopi svoje krvi. Spretni zdravniki so se lotili operacije. Odprli so žile na roki ženi in možu ter napravili tako. da se je moževa kri pretakala v odprto žilo na ženini roki. In tako so ženi rešili življenje. Mož je vsled izgube krvi sicer zelo oslabel, toda z dobro hrano mu kmalu zopet opomorejo.
Proti zlorabi prižnice. Po Moravskem se čita škofov volilni pastirski list, v katerem ta neprimerno strastno hujska proti vsemu napredku. Kmetje v Rošnovu so zapustili cerkev, ko se je začel list čitati. Ta vzgled posnemajo kmetje tudi po drugih krajih in povsod, kjer se čita pastirski list o volitvah, zapuščajo cerkev ter pred cerkvami hrupno ugovarjajo proti nečuveni zlorabi prižnice.
Uboj. Ivan Žarkovič, delavec v Štitaru na Hrvaškem, je živel skupaj s slepo beračico Marijo Vakušič. Ko je šla te dni beračit in prišla zvečer domov, našla je svojega 5 letnega sina mrtvega. Žarkovič se je izgovarjal, da je pustil otroka samega doma, ko je šel v bližnji gozd po drva, in ko se je vrnil, da je bil otrok že v zadnjih iz-dihljajih ter da je najbrž padel v bližnjo vodo in se potem zavlekel v hišo. Žarkoviča so zaprli, ker je na sumu, da je on umoril otroka.
Otročji zakon. Pred napuljsko okrožno sodišče sta prišla nedavno 15 letni Celestino Gior-danno in 13 letna Julija Nappi v spremstvu svojih staršev, da se poročita. Ker mora po italijanskem zakonu imeti ženin najmanj 18 let, nevesta pa 13 let, sta se obrnila mlada zaljubljenca do kralja s prošnjo, da se jima dovoli poroka, ker se sicer — usmrtita. Kralj je prošnji ustregel.
Največji zvon na svetu je v japonskem mestu Osaka. Vlit je bil šele pred par leti. Visok je 8 m, obseg meri 17 m a težak je 180.000 kg.
Župnik — morilec. V ogrski občini Buko-vina je župnik Kalavaszki župljana teptal toliko časa z nogami, da ga je umoril. Obsojen je v poldrugo leto ječe.
Berolin ima po najnovejšem štetju 2,100.000 prebivalcev. Od leta 1905. je prebivalstvo naraslo za 100.000 duš.
Cela vas proti župniku. Blizu Brna na Mo-ravskem se nahaja velika župnija Šerdice z blizu 2000 duš. Ker je stari župnik umrl, so želeli župljani, da prevzame njegovo mesto njih kaplan, ki je že celih 12 let v tej fari. Deputacija kmetov je šla v Brno prosit za tega kaplana, ali cerkvene oblasti so poslale vasi vzlic temu drugega župnika. To je občane tako razljutilo, da so za-pretili novemu župniku, če se le prikaže v vas, da ga zapode nazaj. In ko je prihajal novi župnik vzlic temu v spremstvu petorice orožnikov z zasajenimi booali, so se ljudje tako raztegotili, da so pobili zvečer vse šipe na župnišču. Ker ob takih razmerah župnik ni mogel vztrajati, je takoj drneega dne zgodaj v jutro odšel. Vaščani so sklenili vztrajati pri svoji zahtevi, drugače groze, da izstopijo rajši iz katoliške cerkve in pristopijo k protestantizmu.
Društvene vesti.
P. n. gg. pevci in dame pevke se še enkrat vljudno vabijo k zadnjim pevskim vajam, ki se vrše v torek, dne 23. in v petek dne 26. t. m. zaradi 28. t. m. vršeče se
5.	GregorCiCeve slavnosti.
Prvi redni občni zbor „Slov. trg. društva v Celju" se vrši v nedeljo, dne 28. aprila ob pol 4. uri popoldne v mali dvorani „Narodnega doma" v Celju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. PoroCilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora.
6.	Poročilo in razgovor o ustanovitvi trg. bolniške blagajne za Spodnje Štajersko in o delovanju obstoječih trgovskih zadrug. 7. Slučajnosti. Občni zbor je sklepčen ob prisotnosti najmanj tretjine v Celju stanujočih članov.
Št Vid pri Grobelnem. Narodni igrokaz „Divji lovec" se na splošno željo ponovi dne 28. t. m. ob 3. uri. Svirajo tamburaši. Toraj na svidenje!
Družbe sv. Cirila in Metoda 180. seja je bila 2. aprila t. 1. Otvoril jo je podpredsednik g. notar Luka Svetec ob 3. uri popoldne in naznanil, da ga je obvestil bivši prvo-mestnik g. monsig. Tomo Zupan o nepreklicljivosti svojega odstopa. Odborniki so sklenili nato soglasno zaupnico pre-zaslužnemu odstopivšemu načelniku. Potem so se razmotri-vale nekatere toCke o slovenskem šolstvu na Štajerskem in Koroškem. Ukrepi, storjeni na podlagi temeljitih posvetov izdatno razširijo družbi delokrog. Konec seje ob 5. uri.
Družba sv. Cirila in Metoda ima še mnogo nabiralnikov na razpolago. Njihov namen je znan vsakemu rodoljubu. Nobena narodna gostilna in kavarna naj bi ne bila brez takega nabiralnika. Razpošilja jih pisarna r Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani.
„Splošno kreditno društvo" v Ljubljani je darovalo dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj" ob računskem sklepu 50 K. Odbor je izrekel temu denarnemu zahvalo in želi, da bi vsi slovenski denarni zavodi odločili vsako leto vsaj nekaj svojega dobička redno v dijaško-podporne namene.
Iz zdravniških krogov posneli smo zanimivo novost, katera se vrši okrog tega, da pride vži-vanje zrnate kave iz mode. Akoravno prekomorska zrnata kava ne bo še izginila v najkrajšem času popolnoma, bo vender uživanje iste, enkrat tako priljubljene pijače, zelo malenkostno, da bi pa ostalo brez nadomestila to tudi ni mogoče! Ali naj pa našo jutranjo kavo popolnoma opustimo? Ne! Namesto zrnate kave, katere strupeni koffein tako uničujoče deluje na naše živce, našle so naše dobre in skrbne gospodinje v Vydrovej žitni kavi zdravo in prijetno učinkujoče nadomestilo, katero se tudi pri vsakem gospodinjstvu hitro udomači. Ta izdelek, pripravljen iz ljubljenega zrna, katero nam daje vsakdanji kruh, je po svojem, tako prijetno grenkem okusu, ki je zrnati kavi tako močno podoben povsem pravo in popolno nadomestilo zrnate kave. Ako toraj našim cenj. gospodinjam, katere imajo zdravje cele družine na vesti, Vydrovo žitno kavo najtopleje priporočamo, storimo le ljudsko dolžnost. Vzorec tega izvrstnega in občudovanja vrednega izdelka, pošilja Vydrova tovarna hranil Praga VIII. na zahtevo popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Pozor, kolesarji.
Ker sem bil večkrat od več strani opozorjen, naj priredim enkrat večji kolesarski izlet, sem se odločil prirediti v majniku 1.1. izlet skozi Gradec na Dunaj. Vabim vljudno vse kolesarje, da se blagovolijo tega zanimivega izleta udeležiti. Za shajališča sem določil štiri postaje in sicer: v Ormožu, Ptuju, Mariboru in Spielfeldu. Katerega kolesarja zanima ta izlet in se ga tudi želi udeležiti, naj se mi javi takoj osebno ali pismeno, da dobi natančnejša pojasnila. Za pismena vprašanja mora se priložiti znamka za 10 vin. za odgovor.
Jakob Waupotič, Hardek-Ormož.
Slov. Matica, Družba sv. Mohorja in Posojilnica v Ptuju so blagovolile podpisanemu društvu podariti skupno 118 knjig za društveno knjižico.
Izreka se vsem trem zavodom prisrčna zahvala. Bog plati!
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah. Vinko Šerona, tajnik. Josip Stumberger, predsednik.
isce samostojna gos-pica. Poste-restante A. Z.
54 2—2

Fla hrano
se sprejmejo gospodje
v društveni gostilni »Slovenskega delavskega podpornega društva".
GC
30
ol» 9. uri dopoldne
Vsako nedeljo
termalno piyo
se nastavi izborno
IVAN KLEMENČIČ, učitelj in posestnik, javlja v svojem in v imenu svoje tašče Marije Haber, posestnice, tužno vest, da je njegova ljubljena soproga, gospa
Ana Klemenčič roj. Haber
učiteljeva soproga, posestnica tvrdke Joh. Koletnig
po dolgem in mučnem trpljenju previdena s svetotajstvi za umirajoče preminula dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v 27. letu svoje starosti.
Pogreb drage rajnke se vrši iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče v sredo, dne 24. t. m., ob 10. uri predpoldne.
Sv. zadušna maša bode v petek, dne 26. t. m., ob 8. uri predpoldne v farni cerkvi na Ptujski gori.
Ptujska gora pri Ptuju, dne 21. aprila 1907.
Proda se pod zelo
pogoji
lepo posestvo
blizu mesta, 20 minut od kor. železnice, obstoječe iz 22 oral lepega smrekovega lesa, ki se lahko takoj poseka, 17 oral travnikov in 12 oral njiv, kakor tudi lepa hiša z velikimi gospodarskimi poslopji in pripravno žago za les. Ogled posestva, pogoji prodaje in vse drugo se izve pri: E. Kotzbek ur Marenbepgu ob Dravi.
55 3—2
Staroznana krščanska tvrdka.
Kmetovalci pozor!
Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje, po vsem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Hrvatskem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80°/0 ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropine in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina jako razširjena, sem v prijetnem položaju: da dajem za nizko ceno najboljše blago! Vsak ki je enkrat poizkusil, postal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj pojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode). Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoja že več ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj.	59 3—2
„Pri črnem psu".
Gradec, Annenstrasse 46
.Pri črnem pso*
Pristne snovi za napravo domače pijače dobite y popolnoma pravi in zdravju popolnoma neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj le jeden del mojih snovij zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. '
Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušane od c. kr. preizkušovalnice hranil v Gradcu glede njih neškodljivosti; vsled izpričeval, katere imam v rokah od omenjene preizkušovalnice, nimajo v sebi nikakih zdravju škodljivih tvarin, vsled česar so v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Tsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist posebno na zgoraj stoječo, registrovano varstveno znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponarejenimi izdelki.
Z odličnim spoštovanjem udani	3—i
ANDREJ POLLAK.
trgovec s špecerijskim in drugim blagom ,.pri črnem psu" Gradec, Annenstrasse štev. 46. .'. .".