Štev. 187. Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sy Frančiška Asiškcga R- 20 L nt d str. — V* ccpisl naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrr.nklrana pisci* se tm sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In cdgovorni ^dnik Štefan Godina. Ustnik kcn-wc? H«ta .Edinosti* - TI*k tiskarne .Edinosti- vpisane zadrug a en ejenim rereštvom v Tjstti, clica Sv. FrančlSka Asiškeg« it 20. Telefon credriftva In uprave iiev. 11-07. Naročnina znašs: Za celo leto........K 24.— Za pol leta.........• ta tri ............ • • ta nedeljske !sdaj# M • ...... «a pol teta V Trsta, ¥ patek,7. julija 1916. Latnlk XII. Posamezne Itevilke »Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, •astarele Itevilke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SrokosH ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahva:e, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2.— MaH oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema fnseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo npr avl lista. Plačuje se izključno I« opravi .Edinosti'. — Plača ir» toži se v Trstu, la taeoatal oddaiek se nahajata v ulici Sv. Frančifiea 20. — FoJtaokraailoibij račun ŠL S41.552 ?mM najnovejših tloMov. Ruska bojišča. — V Bukovini nič pomembnega. Boji južno Dnjestra se nadaljujejo. Pri Sadžavki so se naši umekmli na 6 km široki fronti za 3000 korakov, jugozapadno Bučača pa do potoka Koropca. Srditi boji ofc Stiru severno Kolkov. En Gorodiščn in Darovern za Nemce uspešni boji. Na fronti med Postavi in \rsnievim ter jugovzhodno Rige ruski naoadi odbiti. Italijanska bojišča. — Malo bojnega delovanja. Zapadna bojišča. — Od obali do Ancre močnejše artiljerijsko delovanje. Med Ancro iu Sommo boji. Angleški uspeh južno Th i ep vala. Hem in Belloy en Sain-terre vzeli Francozi. Pred Verdunom francoski napadi odbiti. Balkanska bojišča. — V Albaniji ob dol- nii Vojuši praske. Turška bojišča. — V Perziji nespremenjeno. Na kavkaski fronti manjši turški uspehi.___ fm uradno poročilo. DUNAJ, 6. (Kor.) Uradno se razglaša: 6. julija 1916, opoldne. Rusko bojišče. — V Bukovini nič posebnega. Boji južno Dnejstra trajajo dalje. Pri Sadzavki se je posrečilo sovražniku, da je s premočio vdrl v naše postojanke. Zasedli smo 6 kilometrov na široko 3000 korakov dalje proti zapadu pripravljeno črto in smo tu zavrnili vse nadaljne napade. Jugozapadno in se vero-zaoadno Kolomefe smo vzdržali svoje po-sioianke proti vsem sovražnim naborom. Jugozapadno Bučača smo po srditem boiii umeknil! svojo fronto ob poteku Korcpcu. Ob stirskem kolenu severno Kolkov so se vršili tudi včeraj srditi, menjajoči se boji. Italijansko bojišče. — Bojno delovanje na jugozapatinem bojišču je bilo včeraj majhno. Jugovzhodno bojišče. — Ob dolnji Vokiši praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hoter, im!. miM uredna pcračllo. BEROLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan Javlja: 6. julija 1916. Zapadno bojišče. — Od obali do potoka Ancre se od časa do časa oia-či;je artiljerijsko delovanje. V ostalem nič szprememb. Med potokom Ancre iu Sommo ter iužno odtod so se bofl nadaljevali. Majhne angleške napredke pri Tiepvalu smo izenačili s protKunki. V namaknjeni masi jarkov dalje proti jugu so se mogli •isianoviti. Kraj, kjer ie stala vas Hem v dolini Scinme, smo izpraznili. Belloy en Santerre so vzeli Francozi. Okoli Estreesa je boj neodločen. Francoski napadi s pli-ne n so se razkadili brez uspeha. V okolišu Aisne je sovražnik zastonj poizkusil napad na ozki fronti južno Vaxa, ki mu če zadal res*e izgube. Na »evs Moze so se vršili majhni, za nas ugodni pehotni boji. Na desni strani re^e smo sovražne sunke v gozdu jugozapadno utrdbe Vaux ravno tako zavrnili, kot včeraj na vse zgodaj poizkuse zopetuega zavzetja visoke dam-loupske baterije. V bojih v okolišu utrdbe TStiaismont smo predvčerajšnjim zajeli 271 -nož. Pri Chacellesu, vzhodno Neu-villa, se je neki nemški poizvedovalni oddelek vrnil v svojo postojanko z 31 ujetniki in številnim plenom. Jugozapadno Cam-braija je včeraj zjutraj sovražni letalec napadel iz majhne višine z bombami stoječ lazaretni vlak. Šest ranjencev le bilo ubitih. Vzhodno bojišče. — lilndenbur-gova armadna skupina:- Jugovzhodno Rige in na več mestih fronte med Postavi iu Višnjevim je bilo več ruskih delnih napadov, ki smo jih zavrnili. Jugovzhodno Ri-ge smo s protisunkom zajeli 50 mož. — Princa Leopolda Bav. armadna skupina: Boi ti je bU posebno v okolišu vzhodno Gorodišča in južno Darovega zelo sr]i na zapadni fronti. LONDON, 5. (Kor.) Vojaški poročevalec lista »Times« javlja iz Pariza 4. t. m., da stoji večii del nemških čet v napadnem okolišu ob angleški fronti. Z več strani se zatrjuje, da je sovražnik že dolgo predvideval smer, iz katere naj bi bil prišel napad, in da je imel dovolj časa, da ukrene svoje protiukrepe. To se pa skoraj ni dalo preprečiti z ozlrom na ogromne mase čet, ki so jih zastavili zavetniki. Bilo je treba dolgo časa. da so se končale priprave. Bilo je Cesto jx>trebno dolgotrajno obstreljevanje. Pri prvem napadu so Angleži osvojili veliko važnih toček, toda proti nekaterim močno hranjenim vasem v nemški črt; pa je biloobstreljevanje po angleški artiljeriji mani učinkovito, kot se je pa mislilo. Nemci da so zastavili cele mase artiljerije, cia bi izvrševali protinapade. LONDON, 4. (Kor.) Poročevalec Reu-terjevega urada v glavnem stanu na Francoskem opisuje v brzojavnem poročilu 3. t. m. prvi napad ua namaktojenem frontnem odseku ori Gommecourtu. Po tem poročilu so Nemci, ko ie angleška artiljerija pričela obstreljevati, s svoje strani nemudoma otvorili strahovit zaporni ogenj pred svoje lastne ter pred angleške prekope in za nje, da bi preprečili pritegnitev oia-čeni. Prostor med obojestranskimi prekopi je širol* nekako 200 vatlov, nenavadna širina za naskok. Kljub temu pa je angleška pehota, ko ie bilo izdano povelje za naskok, mirno kot na vajah zapustila svoje jarke ki začela prodirati v angleškem ognju. Tedaj so Nemci izvršili posebno veliko junaštvo. Vdrli so sami v pas, ki so ga posipale angleške granate, nastavili' tamkaj svoje strojne puške in začeli srdito obstreljevati Angleže, dasi ravno jih je kar kosila angleška artiljerija. Rnslsško uradno uorofflo. LONDON, 5. (Kor.) Borba traja dalje, pri čemer gre večinoma za srdite boje za močne točke. Uspeli je bil ta, da smo na nekaterih točkah nekoliko prodrli in da nismo izgubili nikjer tal. Današnje nemške izgube so bile izredno težke. Skupno šte-\ i!o ujetnikov presega sedaj 6000. Na ostali fronti običajni boj v prekopih. LONDON, 5. (Reuter. — Kor.) General iiaig poroča: Med Ancro in Sommo trajajo boji moža proti možu in boji z bombami. Po zadnjem sporočilu števila ujetnikov smo zajeli še nadaljnih 500 mož. Angleške izgube. LONDON, 5. (Kor.) Scznamek izgub 3. in 4. t. m. izkazuje Imena 143 in 107 častnikov. Kako doseči mir? LONDON, 5. (Kor.) Lowat Fraser prše v listu >Daily Mail« o ofenzivi: Ce zavezniki ne vdero z vseh strani v Prusijo in če ne bodo na pruskih tleh mogli narekovati Nemcem mfr, bodo vse velike žrtve zaveznih čet zamati. Francosko posolHo v Ameriki. LONDON, 5. (Kot.) »Daalv Telegraph« poroča iz New Yorka 4. t. m.: Pogajanja za francoski kredit 100 milijonov dolarjev v Zedinjenih državah so se uspešno zaključila. napad ni nemih e trgovinske led]?, BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: V nedeljo, 2. t. m., je sovražni pod-vodnik pod vodo napadel brez posvarila skupino devetih nemških trgovinskih parnikov na vožnji v Swmemunde, južno otoka Oelanda. Tek torpeda se je videl jasno in tudi dva močna vrtinca, ki sta nastala po izstrelitvi torpeda. Torpedo je posreči zgrešil pamike. Oborožene spremljevalne ladje, ki so spremljale parnike, so takoj krenile tja. kjer se je zdelo, da se nahaja podvodnik, in so ga pregnale. S tem se ugotavlja, da je sovražni podvodnik pod vodo napadel mirne nemške trgovinske parnike brez predidočega posvarila. Zajeta angleška parnika. BEROLIN. 6. (Kor.) Uradno se objavlja: Potem ko so že 28. junija v Severnem morju naprej prodrle lahke nemške pomorske bojne sile zajele med Rotterda-mofrn in Londonom vozeči britski parnik vBrussels ter ga z njegovim tovorom vred pod varnim spremstvom odposiale v Zee-briigge, so včeraj zjutraj deli našega viso-komorskega brodovja nedaleč od angleške obali zajele kot plen iz Liverpoola prihajajoči britski parnik »Lestres«. Torpedirana angleška vojna ladja. LONDON, 6. (Reuter.) AdmiraJiteta poroča: Eden naših iskalcev min je bil 4. t. m. v Severnem inorju zadet po sovražnem torpedu, ki ga je izstrelil sovražni podvodnik. Bil je lahno poškodovan in se je vrnil sedaj v pristanišče. Nizozemska in angleška nasilja. C U RIM, 5. (Kor.) Kakor doznava haaški zastopnik lista »Neue Zurioher Zeitimg« iz najboljšega vira, se Nizozemska tudi po razveljavljenju londonskih pomorskoprav-nih deklaracij ne uklone angleškemu nasilju, ki naj bi prisililo Nizozemsko, da ustavi svojo trgovino z Nemčijo. Vsak tak angleški ukrep mora dovesti do nizozemskih protiukrepov, nazadnje pa do konflikta. dočnost obremeniti z nevarnostmi takega boja v svoji notranjosti?!« vesti da splošno mnenje, da je nota sprejemlji-j da more Avstrija — in zapomnimo si: va za Zedinjene države in da je vojna ne-1 nova Avstrija, izšla iz vojne — svojo bo-varnost za sedaj odvrnjena. Dogodki na Grškem. PARIZ, 5. (Havas. — Kor.) Kakor poroča »Journal« iz Aten, so se pripetili v Mitiieni resni dogodki. Francoske čete so preprečile dejanske spopade med dvema nasprotnima si strankama. Prefekt je bil prisiljen, da je zapustil otok. Isti list poroča, da je Venizelos zapustil Atene in odšel na odjx>čitek v Tutroki. BERN, 5. (Kor.) Kakor se poroča iz Pariza, je grški minister za notranje stvari uradnikom z zagrozitvijo najtežjih kazni prepovedal vsako udeležbo v političnih bojih. Posebno se policijskim uradnikom priporoča najstrožja nepristranost v izvrševanju njihove službe. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Zbornica je sprejela predlogo o vojnih podporah javnim uradnikom v drugem in tretjem branju. Nato je začela razpravljati o predlogi, tičoči se davka na vojne dobičke. doknadni preolel! crnouolnikov na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 6. (Ogr. kor.) Honved-ski minister }e izdal naredbo, po kateri se naknadni pregledi črnovojniških obvezan-cev starostnih letnikov 1877. do 1866. ne bodo vršili, kot je bilo prvotno določeno, od 21. avgusta do 12. septembra, temveč od 29. avgusta do 21. septembra. _ s turam mi Tel. Miili.) POOLfS T E K iz ruščine Leonide Andrejevega. In ta bližina sc mu je zdela nedoumna, nerazumljiva ter je donašala v njegovo dužo zmedenost in čuden nemir, kakor .'{a ni občutil nikdar. Ona, o kateri se je pater Ignacij /2 privadil misli, da mu je izginila za vso večnost v temne globine neskončnosti — je bila tu, takoj tu. poleg.... iu nikakor ni mogel razumeti, da vendar ni bila tu in da je ne bo tu nikdar več! In patru Ignaciju sc je dozdevalo, da mu treba izpregovoriti le eno gotovo besedo, ki jo je že žgoče občutil na ustnicah, ter da mu je napraviti neko kretnjo, pa stopi Vera iz groba in bo smehljaje stala pred njim — lepa, visoka, stasovita, kakor je bila____In ne le ona bi stopila iz groba, marveč žnjo vsi mrtvi, ki so tu čakali na to tako grozovito čutno v tej neverjetni bližini, v svečano mrzlem molčanju. Pater Ignacij je snel svoj črni, široko- krajni klobuk, si je gladil dolge, valovite i-»se in rekel: »Vera!« Bil ie to njegov stari glas — suh in zapovedujoče zahtevajoč, in čudno se mu je zdelo, da je ta vendar glasna in razločno izrečena zahteva ostala brez vsakega odgovora. » Vera! Glasno in trdovratno je zaklical ta glas, ko je molčal — se ie zdelo za trenetek, da je cd nekje tu doli čuti nejasen in neodločen odgovor---- • n Pater Ignacij se je še enkrat ogledal na vse strani, odmaknil potem lase od usesa, ki je je položil na trdo. bodečo ledino: »Vera, povej!« hi Pater Ignacij je občutil z grozo, da se v njegovo uho zliva nekaj grobno mrzlega icr se ledeno dotika njegovega čJa. ter da Vera govori... toda, le v tistem dolgem, dolgem molčanju ... Vedno strašnem, vedno grozneja je postajala tista mrzlota. in ko je pater Ignacij odtrgal glavo od lomile, je bil bled kot smrt in zdelo se mu je, da zrak vztrepeče in se ziblje v valovečem molčanju, kakor da se na tem strašnem morja dviga besneč orkan---- CARIGRAD, 5. (Agence Glavni stan lavlja; Iraška fronta. — V Perziji nič iz-preiuemb. "a v kaska fronta — Na desv^~ krilu in v središču patruljski boji. V čo-roškei« odseku se v usoešnih bojih polastili 100 ujetnikov, med njimi enega stotnika; med mrtveci je bil tudi en sa-vražni poveljnik majorskega čina. Severno Coroha je položaj neizpremenjen. Na levem krilu smo zavrnili v obrežnem odseku več noSnHi ruskih nenadnih napadnih poizkusov. Na ostalih frontah nič pomembnega. Heiiikaisko-amerikanski spor. WASH1NGTON, 5. (Reuter. — Kor.) Danes državnemu tajniku izročena nota Carranze je kratka in se glasi spravljivo. Poudarja željo, da bi se dosegla mirna u-reditev težav. Obljublja nadalje, da se dotlej uporabijo vsa sredstva, da se preprečijo neljubi dogodki. Carranza sprejema načeloma posredovanje nekaterih latinskih amerikanskih držav in pričakuje sporočila, ali so Zedinjene države tudi pripravljene sprejeti jx>sredovanje, ali pa če imajo rajši neposredna pogajanja. Nota ne vsebuje posebnega odgovora na Lan-singovo vprašanje, ali Carranza vztraja na svojem ukazu Tervinu, da naj napade amerikanske Čete, če bi krenile kam drugam kot proti severu. Vkljub temu pa vla- m_jjr» To molčanje ga davi; zliva se v ledenih valovili preko njegove glave, in mu pre-giblie lase; razbija se na njegovih prsih, ki ječi pod pritiskom tega molčanja. Tresoč se na vsem telesu, mahajoč na desno in levo švigajoče, iznenadne poglede, se je pater Ignacij počasi dvignil z gomile in je skušal z dolgim, utrudljivim naporom, da bi hrbet zopet vzravnal, in da bi živemu telesu dal zopet dostojanstveno vedenje. in posrečilo se mu je. Z namerovano počasnostjo je otresa 1 prah s kolen, posadil klobuk na glavo, napravil trikrat znamenje križa nad grobom ter se oddaljil enakomerno trdnega koraka. Pokopališče mu je bilo sicer znano, vendar je zgrešil l^ot---- »Zašel,« se je smejal pater Ignacij in je obstal na nekem križišču ozkih steza. Toda le za hip — in, ne da bi premišljal, je zasukal na levo, kajti čakati, stati ne sme! Molčanje ga lovi, ga goni od vseh strani____ Valovito se dviga iz zelenih grobov, izhaja iz temno sivih nagrobnih križev in piha v tankih dušečih strujah iz vseh luknjic te zemlje, pokrite z mrliči... Koraki patra Ignacija so postajali vedno VI Konference deželnih finančnih ravnateljev. Dne 4. julija so se vršila pri finančnem ministrstvu na Dunaju posvetovanja deželnih finančnih ravnateljev pod predsedstvom finančnega ministra in ob soudeležbi vseh sekcijskih načelnikov. Razpravljali so v raznih aktuelnili administrativnih vprašanjih, posebno takih, ki gredo za važnimi reformami v organizaciji finančne službe. Na adreso avktorjev izvestnih »programov« piše dunajska »Information« med drugim: »Naravnost grešno početje je, ako tisti nepoklicani reševalci države spravljajo v javno razpravo stvari, ki morajo v širokih krogih prebivalstva, posebno pa v taboru narodnosti — proti katerim so oči-vidno naperjene — izzivati globoko segajoče vznemirjenje.« — Na to se naglasa v spisu, da državi treba pred vsem soglasja med duhovi brez razlike narodnosti. V interesu dobre stvari da treba tiste kvari-teije razpoloženja zavrniti v pristojne meje. Potem nadaljuje: »Nedavno je bil v glasilu praškega kazina natisnjen neki »program«, ki je zahteval celo odpravo člena XIX. drž. temeljnih zakonov. Za božjo voljo, ali ni v krogu tistih mož, ki so odgovorni za take objave, nikogar, ki bi se zavedal vtisa, ki ga take improvizacije morajo napraviti pri vseh nenemskih narodih monarhije?! Ali res ni v nemškem taboru nikogar, ki bi bil tako bistroviden, da bi pojasnil drugim, da je sistem takih hujskarij tem nesmiselneji, ko ni prav nobene nade, da bi se take državnoprevrat-ne namere po narodnem samoveličju mučenih klik mogle pretvoriti v dejstva. Zahteva se, naj bi izvenustavnim potom ustvarila dovršena dejstva, s katerimi naj bi se potem ves svet kratkomalo sprijaznil. Ali res mislijo, da bi se taka gotova dejstva kar meni nič tebi nič sprejela, ko so poii-tičnopravno podlago izpremenila enemu delu na Škodo? Ali mislijo, da po vojni more nastati stanje, v katerem bi bilo dvojno narodno in državljansko pravo — eno za one, ki uživajo prednosti, a drugo za tiste, ki jih ne uživajo? Ali ni, da mora biti vsakemu človeku jasno na prvi ix>-gled, da bi dekretiranjem zaželjenega načina sledili za petami najtežji pretresljaji in zmešnjave, ki bi jim potem sledil nedosleden boj vseh proti vsem?! Ali se zdi kateremu med mislečimi politiki možno, Nizozemska v obrambo nizozemske Indije. Kakor poroča nizozemska brzojaven agencija, vsebuje zakonski načrt, tičoč se obrambe nizozemske Indije, zgradbo ene brze kiržarke iti treh podvodni kov. Francozi v boju z maroškimi vstašl. Kakor poroča »Temps« imajo francoske čete še vedno opravka z maroškimi vsta-ši. Proti plemenoma Riata in Uaratin je prišlo celo do bojev moža proti možu z bajonetom, pri čemer so Francozi izgubili dva častnika in so imeli 20 ranjencev. Ko je bil sovražnik razpršen, so zažgali žitna polja. Ćete iz Mckinesa se še bore proti plemenu Fidi Raho. Vstaši- so napadli zadnje čete, pri čemer so imeli Francozi enega mrtvega in 13 ranjencev. Vstaši so po ranitvi vodje Fidi Raho baje ponudili ustavitev sovražnosti. Na adijski fronti se bore Francozi proti vstašem, ki se umikajo v gorovje. Irska liga je Sprejela Lloyd Georgeieve predloge. Kakor poroča »Nieuvve Rotter-damsehe Courant« iz Londona, jq vodstvo irske lige 3. t. m. imelo v Dublinu zborovanje pod Redmondovim predsedstvom, na katerem so bili sprejeti Lloyd Georgejevi predlogi. Kakor misli »Dailv Mail«, morda lord Lansdovvnc in Long umakneta svoji demisijski ponudbi. Francoski ministrski predsednik o A-merikanclh. Francoski ministrski predsednik Briand je imel 4. t. m. v amerikanski trgovski zbornici ob i>riliki proslave obletnice amerikanske neodvisnosti govor, v katerem je dejal: »V začetku težke . izkušnje, v katero je porinila svet zločinska častihlepiiost, je spoznalo javno mnenje Zedinjenih držav, kdo brani sveto stvar narodov in svobode. Amerikanci so se vkljub pretiranemu kriku propagan-dovcev postavili na stran svobode. Sinovi amerikanske evolucije čutijo, da je sedanji boj zadnji strahoviti izbruh borbe med svobodo in tiranstvom. S svojo krvjo pišejo zavezniki osvobodilno listino za svet.« Položaj na Grškem. Govoreč o položaju na Grškem, poudarja pariški »Temps«, da gre ententi pred vsem za to, da si zajamči varnost svojih čet v Solunu. Ententa ne pričakuje od Grške vojaške pomoči, pač pa računa na trajno lojalno in res nevtralno postopanje Grške. Sofijski listi pa poročajo iz Aten, da je notranji položai na Grškem zelo kJavern. Kruha skoraj ni dobiti, posebno si ga ubožuejŠe prebivalstvo ne more nabaviti po več dni. Tudi drugače bogata Macedonija ne more sedaj nuditi ničesar. Letina v Tcsa-liji in Atiki je bila zelo slaba. Demobili-zacijsko povelje se nanaša samo na črno-vojnike iz stare Grške. Osem macedon-skih letnikov z vsemi rezervnimi častniki, zdravniki in lekarnarji sploh ostanejo pod orožjem. Ravno tako se ne sme lastnikom tekom mobilizacije rekvirirati živina. Mobilizirana armada je štela 260.000 mož in se razoroži sedaj sarrio 100.000 mož, 60.000 jih dobi dopust, nadaljnih 100.000 mož pa ostane pod orožjem. — Ogorčenje proti ententi narašča baje vedno bolj in kaže sc, da nove volitve ne ob-rode uspeha, kakor ga pričakuje ententa, ki izjavlja, da ne bo trpela ustanavljanja vojaških društev med demobiliziranim vojaštvom. Govor se celo, da se je bati izbruha državljanske vojne. Romunska ostane nevtralna. Posebni dopisnik sofijskega »Dnevnika« poroča iz Sinaje, da se je pod predsedstvom romunskega kralja Ferdinanda vršil tamkaj kronski svet, ki so mu prisostvovali poleg ministrskega predsednika Bratisana vojni minister, načelnik velikega generalnega štaba, vsi bivši ministrski predsedniki in bivši minister zunanjih stvari Marghilo-man. Sklepi kronskega sveta ostanejo tajni. Izvedelo se je samo toliko, da se ti hitreji. Zmeden, omamljen kroži po istih stezali, ne da bi opažal, skače preko gomil, se zadevlje ob ograje, obtičuje na bodečih vencih iz kovine. Mehka snov široke mu obleke se trže v cunje----Le ta misel živi še v njem: proč — proč od tu!... Zaleta se na vse strani in končno beži, napol nesvesten, tresoč se, kolikor le more .... ob svoji visoki postavi čuden v ohlapni sutani in po vetru zmršenih las. Bolj, nego mrtvega, vstavšega iz groba, bi se ga bil ustrašil vsakdo, ki bi bil srečal to bežečo, skakajočo, z rokami divje ote-pajočo človeško pojavo, ki bi bil videl ta blazno spačeni obraz in slišal to votlo hropenje iz sopečih prsi. S polnim zaletom je skočil pater Ignacij tja ven na svobodni prostor, kjer se nizka pokopališčna cerkev belo blesti na solncu. Pri cerkvenih vratih dremlje na nizki klopi mal starček — očividno od daleč došel romar, in poleg njega ste se prepirali dve beračici, ki ste se zaletali in suvali druga proti drugi kot dva boreča se petelina..... Ko se je pater Ignacij bliža! svoji hiši, se »e že mračilo in v sobi njegove žene je gorela luč. S klobukom na glavi, prašen, raztrgan — kakor je bil — je pristopil pater Ignacij naglo k postelji svoje žene m padel težko na koleni. »Mati---Olga! — Usmili se me« _}e ihtel — »zblaznim še!« In udaril je z glavo ob rob mize in jekal viharno, mučno, kot človek, ki nikdar ne joče. In privzdignil je glavo, kakor da se je hkratu uveril, da se mora takoj — takoj zgoditi čudež, da bo žena govorila, ga obžalovala, tolažila. — »Ti ----mati----žena moja!« S svojim težkim telesom se je stegnil proti ženi ter se srečal s pogledom nje sivih oči, v katerih ni bilo ničesar: ne obžalovanja, ne tolažbe____in tudi ne jeze. Morda mu jc žena odpustila, morda ga je tudi obžalovala... toda nje očasi itfste ničesar govorili — ne obžalovanja, ne odpuščanja! Bili sti nemi, molčali sti---- In molčala je vsa temna, izpraznivša. se hiša. (Ktmcc.V Stran II. EDINOST* Ker. 187. V Trstu, dne 7. julija 1916. sklepi nanašajo na ukrepe, ki jih je treba ukreniti, da se preprečijo ponovne kršitve meje. Po kronskem svetu je kralj Ferdinand sprejel bivšega ministrskega predsednika Petra Carpa in bivšega ministra zunanjih stvari, Marghiloma, v skupni avdijenci. Oba politika sta izjavila po avdijenci, da je Romunska trdno odločena za l^rezpogojno vzdržavanje svoje nevtralnosti in da hoče brezpogojno preprečiti ponovitev kršitve svojih meja. ^^^ Doiaii m ti. Odlikovanja. Cesar je z Najvišjim ročnim pismom z dne 23. junija i916. podelil: vitežki križec Franc-Jozefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca poštnima svetnikoma dr. Viljemu Pieifferju in Ivanu Vidmarju in pošt. stavb, komisarjema Aleksandru Marziniju in Josipu Flere-tu; zlati zaslužni križec na traku hrabrost-ne medalje v priznanje odličnega službovanja v vojni poštnemu oficijalu Josipu Sosiču. Z Najvišjim ročnim pismom z dne 25. junija 1916. je cesar podelil: zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne medalje v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom poštnemu kontrolorju Emilu Ankerstu in srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne medalje v priznanje odličnega službovanja pred sovražnikom poštnemu oficijantu 1 omazu Vidmarju. — Vsi odlikovanci so uslužbe-ni pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Drobtinica pravičnosti. Pišejo nam: Z današniim dnem se je naklonila slovenski stvari v tržaški okolici drobtina pravičnosti. Iznad duri vseh občinskih šol po okolici so sneli samolaški nadpis in ga nadomestili z dvojezičnim: Mestna ljudska so- — Civica scuola popolare. — Merc-daj-ni'm činiteljem, ki so to odredili, bodi izrečena zahvala. Dodajamo pa še prosmo, naj bi se istotako izpremenili tudi zapisniki tedniki in ostale samolaške tiskovine; izlasti pa tudi šolska izpričevala, ki nosijo učenčev jezik še le na drugem mestu. Ko smo prejeli to mrvico pravičnosti, se nam vzbujajo grenki spomini iz nedavne proi: losti, ko so slovenski otroci pod raznnm vplivi izvestnih činiteljev prehajali v ita-liianske oddelke. Kako neki je sedaj pri srcu nekemu voditelju, ki je tikom pred izbruhom vojne zagrozil neki uciteljici z »raportom«, ker se je drznila na koherenci staviti predlog, naj bi se slovensko učiteljstvo smelo vendar slovenski razgo-varjati med seboj, oziroma razpravljati o raznih šolskih stvareh!! Pridobninski davek. Včeraj je v državnem zakoniku in uradni »Wiener Zeitung« izšla cesarska naredba, tičoča se predpisa splošnega pridobninskega davka za leto 1916 V smislu te naredbe se z oziroan na izpremembe. ki so zaradi vojne nastale v pridobitnih in gospodarskih razmerah, o-pusti dosedanji običaj in s izjemoma preide k enoletni predpisni dobi ter se torej pridobninski davek odmeri samo za leto 1916 Ker je nadalje v raznih davčnih o-krajih vojnega ozemlja izvedba ^OIltm-gentiranega predpisa sploh nemogoča zaradi tamkajšnjih izrednih razmer, oareja cesarska naredba, da se kontingentiranje v takih okrajih opusti. Posebno se onim obratom, ki so bili izven takih davčnih okrajev po izbruhu vojne začasno ustavljeni,* ne odkaže davčna postavka v kontingentu. Po teh ukrepih nastali izpadek pridobnine bo trpela država, docim pa je umliivo samo po sebi, da se morajo obrati, ki naj se izločilo iz kontingenta, pritegniti obdavčenju izven kontingenta- Za našo kri! Tiho, brez običajnih prireditev, ie šel letos — radi težkih časov, ki jih preživljamo — narodni prazmk, god sv Cirila in Metoda. Ali naj ne gre mimo nas brez običajnih rodoljubnih dejanj. Se je čas, saj za tako proslavo nismo vezani na dan, ki je zapisan v koledarju. Nadejati se smemo, da je naša narodna zavest tako razvita, da ne potrebuje več vidnih pobud k vršen i u narodnih dolžnosti. Ne treba, da bi nas še le vzpodbujevalne be-sede in — prodajalke cvetja opominjale ob vsakem koraku, da ob meji žive Slovenci. ki nimajo svojih narodnih šol in ki bodo izgubljeni za naše narodno življenje, ako jim slovenska privatna inicijativa ne pojde na roko. Dobro nagiaša »Hrvatska Rieč , ko pravi, da ie to vprašanje važne-je, nego je bilo v mirnih časih. Bolj, nego kdaj, je narodu našemu potrebna narodna inteligenca. Zato naj vsak po svoji moči, in bilo tudi z najmanjim darom pomaga, da se izpopolni znatna izguba na inteligenciji, ki je padla v boju z domovino, kajti mali narodi občutijo tako izgubo veliko težie, nego veliki. Posebno podčrtu-jemo tudi naglašanje v rečenem listu: Vojna je prinesla marsikomu nepričakovanih dobičkov, s katerimi so zavarovani za vse življenje. Te zadevlje v prvi vrsti dolžnost, da vsaj mal del od teh dobičkov poklonijo v dobrodelne, pred vsem pa v narodno-kulturne svrhe. Ker je že naši družbi pripadla naloga, da se zanima za šolska vprašanja, potem se smemo nadejati, da bodo največ prispevali tisti, ki vsled svojega blagostanja tudi največ — morejo!! Glede srednjih slojev in naših siromakov žuljavih rok pa nam dajejo dosedanje izkušnje blažilno zagotovilo, da tudi sedaj store svojo narodno dolžnost v tisti meri, ki jim jo dopuščajo nihove razmere. Ako vsi store svojs dolžnost v tem razmerju — bo tudi letošnja proslava narodnega praznika dostojna naroda, ki hoče živeti in tudi delati za svoje narodno življenje! Pošiljanje tiskovin po pošti. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu nam sporoča: Glede pošiljanja proizvodov tiska, litografije, avtografije in podobnega po pošti v zavezniško in nevtralno inozemstvo brez ozira na opremo ali način raz- pošiljanja teh proizvodov (v pismih, zavitkih, pod pasico itd.) veljajo od sedaj naprej sledeče določbe: 1.) V Nemčijo se razpošiljanje tiskovnih proizvodov v nobenem oziru ne omeja. 2.) V ostalo zavezniško kakor tudi nevtralno inozemstvo je splošno prepovedano razpošiljanje tiskovnih proizvodov. Od te prepovedi so izvzeti : a) poštnim potom naročeni in pa po Časniških uredništvih ozir. upravah neposredno pri poštnih uradih predani časopisni iztisi; b) tiskovni ali slični proizvodi trgovin s knjigami, umetninami in glasbo-vinaini s predpogojem, da iih trgovec preda neposredno pri poštni linici; c) cenov-niki trgovskih tvrdk, katerih razpošiljanje je v korist domačega trgovskega sveta, toda samo v Bolgarijo in Turčijo pod sledečimi pogoji: tiskovine ne mejo prekoračiti obsega navadne pole papirja; predati jih morajo pri poštni linici uslužbenci pošiljajoče tvrdke; njih število mora biti tako majhno, da se ne preobteži cenzurno delo (pošiljatve v velikih množinah so nedopustne); pozivi na podpis vojnega posojila pod pogojem, da izhajajo od bank in finančnih zavodov in da jih predajajo u-službenci teh bank in finančnih zavodov pri linici poštnih uradov, ki se morajo v to določiti. Usoda goriške gimnazije se za sedaj reši tako, da se zavod ne preseli v Kromeriž na Moravskeni, marveč se v Trstu ustanove tečaji za to gimnazijo. Škoda, ki jo trpe goriški Slovenci, se torej za sedaj ne odpravi, pač pa se skrči nekoliko. Kolikor smo mogli poizvedeti o motivih, ki so bili odločilni za vlado za tako začasno rešitev, je stvar taka-le: Vlada je zavzela amalogno stališče tudi napram sličnim položajem v drugih deželah. Tudi za srednje zavode v Bukovini ie ustanovila drugod le tečaje, ker ie principijelno na«!>rot-na premeščenju zavodov samih v druge kraje. Zato otvori tudi v našem slučaju za goriško slovensko gimnazijo tečaje v Trstu, združene z konviktom. Tako vsa} se glase informacije, ki smo jih dobili tudi mi. Ali so v polnem soglasju z resnico, oziroma, ali niso tu vmes Še kaki drugi oziri ali nameni — tega mi seveda ne moremo vedeti. Je sicer opravičena apostrofa v »Slovencu« : zakaj samo tečaji v Trstu in ne kompletna gimnazija? — Ali naše neme-rodajno mnenje je, da nam ne preostaja drugega nego, da se kot pametni in praktični ljudje za sedaj čim najbolje okoristimo stem, kar pride, če že ne moremo boljšega izposlovati. Podobno sodi »Slovenski Narod«, ki sicer tudi grenko rekriminira, — da so slovenski dijaki že eno leto izgubili, da je šlo z italijanskimi šolami lepo gladko, ker je tako hotelo deželno zastopstvo — potem pa pripominja vendar-le: »No, kar je bilo, je bilo, tako pa ne sme biti več. Ne pGmaga javno tarnanje, dolžnost pa ie in zadnji čas je, da se vsi zastopniki slovenskega jcorlikega liudstva zavzamejo skupno za našo srednješolsko mladino; da ne bo več tako kakor v mi-noiem šolskem letu, da je slovenski goriški dijak izven šole, italijanski pa v šoli!! Proč z vsemi ovirami!« — To je praktično stališče. Vzemimo in okoristimo se na tem, kar nam hočeio dati in delajmo z združenimi močmi za polno pravico. K temu bi mi še nekaj pripomnili, kar pa naj se — prosimo — ne tolmači krivo, ne kot izraz kakega slepega zaupanja v iz-vestne faktorje, ne kot izraz fatalizma, ki se obnemoglo udaja svoji usodi. Tudi pri tej začasni uredbi glede otvoritve goriške gimnazije se utegne uresničiti tista stara: da glavno ni beseda zakona, aH kake odredbe, marveč duh in volja na nje Izvajanju! In v to ravno treba našega združenega pritiska: da bodo tečaH v čim večje nadomestilo za kompletno gimnazijo. Fran Rakuša. — S tekočim letom poteka desetletna doba, odkar smo izgubiti tržaški Slovenci, posebno pa Slovenci pri Sv. Jakobu, vzor moža, moža kremeni-tega značaja, moža-delavca na vseh narodnih poljih. Pokojnemu Rakoši je bila prva naloga, da je kot učitelj vzgajal v šoli pri Sv. Jakobu tedanfo mladino, seda nje že odrastle može, v narodnem duhu, ter jih pripravljal za vstop v poznejšo bodočnost. Marsikateri teh mož se še danes živo spominja tega svojega odgojitelja, vodnika, tega tako dobrega poznavalca otroške duše, ki mu je vcepil toliko lepih naukov v srce, mu vcepil ljubezen do svojega naroda, do domače grude. A to mu ni bilo dovolj. Ni ostajal samo v šoli, ampak je posegal tudi izven te, v narodno delovanje. Bil je eden prvih, ki se je zanimal za vzpostavitev »Delav. kon. društva« pri Sv. Jakobu, ter je deloval v njem dolgo vrsto let. Ustanovil je tudi »Čitalnico« pri Sv. Jakobu, kateri je bil voditelj do svoje prerane smrti. A tudi izven Sv. Jakoba je deloval. Narava mu ni mogla mirovati, dokler ni dospel do cilja, a cilj mu je bil: videti srečen svoj narod, ki ga je toliko ljubil, da mu je, lahko rečemo, žrtvoval del svojega življenja, ter se poslovil od njega v prezgodnji dobi. Zato je naša dolžnost, da se ga ob tej priliki spominjamo, ter po današnjih razmerah proslavimo desetletnico njegove smrti. Glavni del te dolžnosti je prevzela »Čitalnica« pri Sv. Jakobu, v polnem zaupanju, da tudi drugi pomorejo, da čim lepše proslavimo ta spominski dan zaslužnega, nepozabnega moža. Proslava se bo vršila v nedeljo, 9. t. m. v cerkvi pri Sv. Jakobu, kjer se bo vršila sv. maša v ta namen. Pri sv. maši bo pel zbor »Čitalnice« skladbo sk>v. skladatelja A. Foersterja pod vodstvom gosp. Lah-a. Sv. maša prične ob 7. Temu primerno nadaljevanje se vrši uro pozneje v dvorani Del. kon. društva, kjer bode razpostavljena ookojnikova slika, in kjer bo poleg spominskega govora pel zbor žalostinke. Mestna zastavljalnica. Jutri, 8. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca aprila 1915. na modre listke, in sicer od štev. 209.100 do štev. 209.900. Prosimo slovenskllu hrvatskih in čeških knjig za naSe ranjene hi bolne Junake ter za one v okopih. PoSUeio naj se v Narodni don. Visi! iz GorisGe. Slovensko šolstvo v Gorici. Prejeli smo: Goriški Slovenci najodločneje odklanjamo očitanje, da nismo porabljali prilike šolskega pouka v uršultoski šoli. Ne borno navajali vzrokov, vsled katerih je ostala ugodna prilika neporabljena — znani so predobro slovenski javnosti. Pač pa izjavljamo, da je to dejstvo najkrepkejši dokaz narodne zavesti slovenskih staršev in najlepša ocena koristi, ki bi jih naša mladina imela od šol, ki so šele tekom vojne hotele postati vse vsem, a so bile prej ognjišče italijanstva, ki je vselej ravnalo s Slovenci kakor s pastorko. Zaupanje ni rastlina, ki z vetrom dorašča, in z vetrom iz^mja. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Ta nlas velja u Min Avestili. Matija Mfllonlg posestnik je v sredo popoldne, po dolgi in mučni bolezni, prenesene z veliko potrpežljivostjo in udanostjo mirno v Gospodu zaspal. Potrtega srca, v imenu tudi ostalih sorodnikov, naznanjajo podpisani to bridko izgubo vsem prijateljem in znancem. Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil v soboto, 8. t. m. ob 9 zjutraj iz hiše žalosti, ulica Molin piccoio štev. 9. TRST, 6. julija 1916. Antonija por. Karis, hči. Dr. Matija in Jožef Millonig (c. in kr. linijsko-Iadijski poročnik), sinova. — Ireneo Karis, zet in Lucija sinaha, (odsotni). Prosi se za opustitev sožalnih posetov. " NHL! OGL 4 »tat. besedo. &&£tno liskau*) besede ae raujtt- J—i1 »o računajo po on I i'Skaao ■ najo enkrat rež. — Kajmanjša g j—1 : pristojbina znala 40 stotiak. :gi_JLJ H £fBtftftlffl0f zdrava in krepka z dobrimi sp iČe-aliniirilU vali dobi takoj službo. Najboljša brana in plača. Pendice Scorcola štev. 353. Vitla Emili a. 517 \nn . Fratelil TRST, Via Torrente «v. K, TRS? Zalega ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. •Specijaliteta pofreteššlši is sedlarje. rassggm« mi i i u IIMMMWI ii i P ^BgSBiF^SEM dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refo:k, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice. PARČ1NA, Kavarna „Armonia* - Trst. ftAnffl'i'A na P*'n< novo. p odam po nizki cen\ UsIIJIaIB Kuret, Settefontane 1. 416 Slitaer, šivalni stroj, nov, prodam. Cena nizka. I Naslov pove Ins. odd. Bdinosti. 415 1mw> inteligentnega trg. pomočnika kot vodi-fđL&iSS telja veletrgovine. Ponudbe in zabteve na Ins. odd Edinosti pod „Inteligenten . 414 u vtivi^uiu o 6 untU. oki s z apnom in amonijakovo soljo, zavoj za 101» litro r vode K 2.50. Proda se samo cela paHija 200 zavojev. Mirodilnica Giovaani Fetter, Via Ugo Fo-scolo 27. 524 ctinje, volno, bombaž, volnena in i KlšlJfcijfrfli] zatirana pokrivala in volnene maje. Prihajata tudi na dom. — Zaloga Settefontane Stev. 45. 413 VSSRSUfStilC Z^og.^iSfjt v J'ui?cf VorreDS e Atev. 86. 40« Hftta 8 ^ prostori in zcmljšiem se pod ngod-lilall nimi pogoji preda. Naslov pove las. odd. Edinosti. 403 Spretna roca za đ< vr. Sf. 5. iiVOia, ki zna tiv^, vezati in krojiti obleke za gospa in otroke, se pri podel o na domu. Ulica Pičardi 2, I- n 32 f Mblfn T^aks Ttste kupuje prva slovenska trgo-lUIlljK vinska Jakob Margon. Trst, ulica Soli-tario 21 (pli ftptol bolnišai<^) 404 [■i (m isvrfuie veako dpi o točno m eie- nuimunji! & zmerne?**. - trica AlearćU 498, vrata i, PenpLi^ Scoropla._618 Fotograf fitev. 10. Anton JerkiČ posluj® stopet v svojem ateljeju ▼ Trsta, Via dello Po^ie Ha de&eio simo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve poapet nikf>, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, •lektrlčae »vetfljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, nstnike, razne j ~ in drugo prodaj itev. 13. «3 ZDRAVNIK Hsi. Dr. Korol Mele stanuje v Trstu, nI. GiuHa 76 IU. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carlntla 39, L od 3 do 4 pop. za nstranjc, nervozne >n otrolke bo- EasnK (blizu cerkve sv. Antona novega.) ima sedal vetfo zalo g s belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka. Oddelek vojnega zavarovanja. Deželni urad v Trstu, Via del Lazzaretto vecchio 3, ustanovlja okrajna zastopstva v Trstu, Kopru, Puli, Voloskem, Piranu, Lošinju, Poreču in Krku. Vpokojenci ali gospodje zavarovalne stroke se nastavljajo kot okrajni ravnatelji s stalno plačo. Isti morajo poznati nemSki, italijanski, slovenski in hrvatski jezik v govoru in pisavi, morajo dokazati dobro obnašanje in biti dobro vpeljani pri c. kr. oblastih. — Prošnje naj se vpošljejo na gornji naslov. Želeti je, da se predstavilo osebno v uradu od 9—11 predp. in od 3—5 pop. C. kr. avstrijski sklad za vdove In sirote padlih vojakov pod pokroviteljstvom Nj. c. in Kr. apostolskega Veličanstva. Oddelek vojnega zavarovanja. PRIJAVE za Novo posojilo z loterijo lusfrilsk Mm Križ > sprejame in daje radevoljno zažeijene informacije iMsfensKs MM pote Trst nI. Marin Tres PRU za monm sreclte m rudeieg €@H! i€ 3©.— SE Wggr sprejema do 10. luiila 191S Pedriainica Ljubljanske kreditne banke v Trstu Ulica Caserma štev. 11. Od 9-11 in 3-5, M. WElSS CORSO 7-9. Etamin Popelin Marquisette — so — prednostno pralno DM Naša izbera v vseh teh predmetih je neprekosljiva.