ISSN 0350-5561
za konectedna
Na vzhodu bo delno jasno, drugod spremenljivo oblačno. Predvsem v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno deževalo.
številka 22
četrtek, 4. junija 2009
1,30 EVR
IEAIMO
VELENJE
C f MO^ ' ■v l> >■>"' j i
V Gorenju vidijo luč na koncu tunela
Poslovni rezultati naj bi bili iz meseca v mesec boljši - Delavci, ki bodo od 1. julija na delo čakali doma, že koristijo letni dopust
Velenje, 2. junija - Zaradi krize, v katero podjetje Gorenje ni zašlo po svoji krivdi, saj gre za globalen problem, so morali poseči tudi po ukrepih vlade, ki pomagajo ohranjati delovna mesta. V podjetju pozdravljajo tako ukrep sofinanciran-
ja skrajšanega delovnega časa, ki ga izvajajo že od začetka leta, kot nov ukrep sofinanciranja plačila delavcev, ki bodo pol leta na delo čakali doma. Ob tem bodo ostali zaposleni v Gorenju, prejemali pa bodo 85% plače. »Gorenje se je
optimiralo pri obsegu poslovanja in lahko rečem, da vidimo luč na koncu tunela. Ključni uspeh letošnjega leta bo, da zdržimo in ustvarimo prosti denarni tok, da ostanemo na ključnih trgih, ki nam bodo dali spodbudo, da bomo dobro delali tudi v prihodnje,« je na četrtkovi novinarski konferenci povedal predsednik uprave Franjo Bobinac.
Podaril je, da so v Gorenju družbeno odgovorno podjetje, zato jim je pomembno, da ohranijo čim večje število zaposlenih. »V Goren-
ju bi morali brez ukrepov vlade in lastnega prizadevanja tudi drastično odpuščati. Tega nismo počeli in če ne bo potrebno, tudi ne bomo,« je povedal.
Do konca letošnjega leta bodo v Velenju število zaposlenih z mehkimi metodami zmanjšali za 500. V ponedeljek so redni letni dopust začeli koristiti tisti delavci, ki bodo od 1. 7. na delo čakali doma. Trenutno jih je na dopustu okrog 600.
Več na strani 3.
■ bš
Greste volit?
MilenaK rstič -P laninc
Kar 134 inovatorjev iz 15 podjetij
Velenje, 2. junija - Savinjsko šaleška gospodarska zbornica Velenje je v dvorani centra Nova v Velenju pripravila že 11. podelitev priznanj in diplom najboljšim ino-
vatoije v regiji Saša. Letošnja bera je bila izjemna ne le po količini prijavljenih inovacij, ampak tudi po njihovi kakovosti.
Na razpis je prispelo 25 inovacij
134 inovatorjev iz 15 podjetij Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Med 19 profesionalnimi inovacijami je strokovna komisija podelila zlato priznanje 6, med 6
splošnimi pa eni inovaciji. Na državno tekmovanje inovacij v okviru Gospodarske zbornice Slovenije so se uvrstile štiri, in sicer dve inovaciji podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, po ena inovacija pa iz podjetja HTZ Velenje - I.P. in Gorenja d.d. Velenje.
■ Tp
, 5


%

l
WW
■■ y
i * * I
1 3 i
Zlato priznanje za avtorje inovacije Nova generacija kuhainih aparatov širine 600 (NGVA 3, NG603), delniške družbe Gorenje iz Velenja
V	Evropo so se namenili nogometaši Rudarja, tja gredo tudi roko-metaši Gorenja. Za to so se morali precej potiti. Katerih sedem od 81 kandidatk in kandidatov, ki se potegujejo za vstop v Evropski parlament iz Slovenije, bo tja dejansko prišlo, bodo v nedeljo povedali volilci.
Močan parlament je nujen za soočenje z gospodarsko krizo, poudarjata nemška kanclerka in francoski predsednik, ki evropske državljane ob številnih drugih, ki si želijo na voliščih čim več ljudi, tudi pozivata na volitve.
Mogoče se pomena teh volitev pri nas premalo zavedamo. Morda razmišljamo, češ, kaj pa lahko peščica slovenskih poslancev v 736-članskem Evropskem parlamentu sploh naredi? Mogoče tudi ne vemo ali pa premalo vemo, da ni naloga evropskih poslancev zagovarjanje nacionalnih interesov, da so njihova naloga veliko bolj globalne teme. Ta hip gotovo gospodarska kriza. Pa podnebne spremembe. Globalizaci-ja. Priseljevanje... Mogoče se premalo zavedamo, da ima Evropski parlament pomembno vlogo pri odločanju o porabi denarja iz proračuna Evropske unije. Morda tudi tega, da je Evropski parlament - v njem poslanci niso razvrščeni po državljanski pripadnosti, ampak v trenutno sedem vseevropskih političnih skupin - odgovoren uporabljati svojo zakonodajno oblast za izboljšanje našega vsakdanjega življenja. Odloča namreč o treh četrtinah vseevropske zakonodaje.
Pa gremo nazaj k volilni udeležbi. Ta se na evropskih volitvah že nekaj časa zmanjšuje. Na zadnjih je bila v poprečju le 45-odstotna.
V	Sloveniji komaj 28-odstotna. Mogoče tudi zato, ker mnogi menijo, da z udeležbo na volitvah ne morejo vplivati na politiko EU ali da majhno število njihovih evropskih poslancev ne more vplivati na dogajanje v EU. Večjo volilno udeležbo si želijo tudi volilni štabi strank oziroma list, ki bodo nastopile na teh volitvah. Seveda se pri tem trudijo, da za obisk katerega od volišč v nedeljo navdušijo predvsem »svoje«.
Kako pa sicer kaže? Javnomnenjske raziskave, ki so smele biti zadnjič pred volitvami objavljene v soboto, so pokazale, da utegne biti rezultat evropskih volitev v Sloveniji 4: 3 za desnico.
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
4. junija 2009
hay
lokalne novice
France Arhar op riložnostih in nevarnostihf inančnek rize
Velenje - Območno obrtno-podjetniška zbornica Velenje in Mozirje ter UniCredit Bank so za tukajšnje podjetnike skupaj organizirale razpravo o finančni krizi. Udeležencem dogodka, podjetnikom iz širše savinjske regije, je dr. France Arhar, predsednik uprave UniC-redit Bank, pobliže predstavil vzroke in trenutno dogajanje na finančnih trgih ter izpostavil nevarnosti, s katerimi se srečujejo številna svetovna in slovenska podjetja. Obenem so predstavniki UniCredit Bank opisali tudi nekaj možnosti, kako se lahko podjetja zavarujejo pred tveganji na trgu. Po besedah dr. Arharja je propad ene večjih ameriških bank Lehman Brothers, ki so ji zaupale celo centralne banke in ves finančni svet, pomenil porušenje zaupanja v bančni sistem. Dodal je še: "Banke nimajo lastnega denarja, saj živijo in umrejo po zaslugi zaupanja, zlasti od tistih, ki jim zaupajo svoj denar. Danes lahko zato govorimo predvsem o krizi finančnega posredništva, zato je zaupanje nujno potrebno vnovič vzpostaviti."
Ministrstvoz avrnilo nakupm agnetne reso nan ce
Slovenj Gradec - V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so bili pred nedavnim začudeni, ker jim ministrstvo za zdravje ni dalo soglasja k nakupu magnetne resonance. Kaj je botrovalo takšni odločitvi, v bolnišnici ne vedo, zato bodo od ministrstva sedaj zahtevali dodatna pojasnila in konkretne razloge za zavrnitev njihovega predloga.
Po načrtih naj bi naložbo, vredno od 2 do 3 milijone evrov, uresničili v dveh, treh letih.
■ tp
Šedal jšečak alne dobe
Slovenj Gradec - Splošna bolnišnica Slovenj Gradec na arbitraži prejšnji mesec kljub strokovno utemeljenim razlogom ni dosegla povečanja zdravstvenih storitev v ambulanti za bolezni dojk, mamografijo in v dispanzerju za žene. Zato sedaj vbolnišnici napovedujejo še daljše čakalne dobe za preglede in zdravljenje v omenjenih ambulantah za ženske iz Koroške in Savinjsko -šaleške regije. Odločili so se namreč, da bodo opravili le toliko preiskav, kot jih bo plačala zdravstvena zavarovalnica. Zdaj je čakalna doba za mamografijo v slovenjegraški bolnišnici že 122 dni.
■ tp
Tekmovanje zač iste zobe obz dravi pre hra ni
Ljubljana, Šmartno ob Paki, 28. maja - Z veliko prireditvijo v dvorani Tivoli se je v četrtek zaključilo 26. vseslovensko tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki ga prireja Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Na letošnjem tekmovanju so sodelovale skoraj vse slovenske osnovne šole, kar 706 jih je bilo, med njimi tudi 48 šol oziroma zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Na zaključni prireditvi so najboljšim podelili nagrade. Letošnji zmagovalci so učenci 5. b iz OŠ Ljubečna. Poleg najboljšega razreda v državi so razglasili tudi regionalne zmagovalce, med katerimi je OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki.
■	mkp
Tedenzdr avja vlek arnah
Ljubljana, Velenje - Med 1. in 6. junijem poteka Teden zdravja v lekarnah. Posvečen je pripravi potovalne lekarne in varnemu sončenju. Za obiskovalce so v lekarnah pripravili informativno gradivo, magistri farmacije pa jim bodo na voljo tudi za strokovno svetovanje glede preventive in možnosti samozdravljenja manjših zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo na počitnicah, ter o pravilnem in varnem sončenju.
■	mkp
Cesta vP odkraju spetp revozna
Vele nje, 28. maj - Pred dnevi se je zaradi deževja udrla cesta na odcepu Lampret v krajevni skupnosti Podkraj. Cesta je bila zaradi tega zaprta za ves promet. Koncesionar je za vzdrževanje občinskih cest, podjetje PUP Velenje, je hitro odpravil posledice udora na cesti, tako da je bila ta v petek ponovno prevozna. Asfaltiranje cestišča so opravili v tem tednu.
Aškerčeva še zaprta
Šoštanj - V Šoštanju so zaporo Aškerčeve ceste, kjer urejajo kanalizacijo in vodovod, morali podaljšati še do 18. junija. Sprva je bilo predvideno, da bi cesto lahko za promet sprostili že 1. junija.
■ mkp
27 držav, ene volitve
V Slovenij i volitve sedmih poslancev v Evropski parlament to nedeljo - Predčasno samo še danes
MilenaK rstič -P laninc
Od 4. do 7. junija bodo potekale volitve v Evropski parlament v vseh 27 članicah Evropske unije. Volilke in volilci v sedemindvajsetih državah bodo volili 736 poslancev Evropskega parlamenta, ki bodo naslednjih pet let krojili prihodnost skoraj 500 milijonov Evropejcev.
V Sloveniji bodo volitve sedmih poslancev potekale v nedeljo, 7. junija.
Poslance volimo po proporcionalnem volilnem sistemu, pri čemer območje Republike Slovenije predstavlja volilno enoto kot celoto. Znano je, da se za vstop v Evropski parlament v Sloveniji poteguje dvanajst list, na katerih je 81 kandidatk in kandidatov. Voli se tako, da volilec obkroži listo, ki ji je najbolj naklonjen.
Na listi, za katero glasuje, pa volilka oziroma volivec lahko, če želi, odda en preferenčni glas kandidatu, ki mu je na tej listi najbolj naklonjen. S tem glasom lahko vpliva na to, kateremu kandidatu bo pripadal sedež, ki gaje (ga bo) osvojila lista kandidatov.
Tudi na teh volitvah je možno predčasno glasovanje. To je potekalo že včeraj in predvčerajšnjim, 2. in 3. junija, poteka pa tudi danes, v četrtek, 4. junija. Predčasno glasovanje poteka na sedežih Okrajnih volilnih komisij, za volilke in volilce Šaleške doline je tako volišče v prostorih Upravne enote Velenje odprto pa od 9. do 17. ure. V nedeljo, na dan glasovanja, pa bodo volišča v Sloveniji odprta od 7. do 19. ure.
Današnji četrtek je še en pomemben dan iz rokovnika volilnih opravil: volilke in volilci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na
volišču, morajo Okrajni volilni komisiji sporočiti svojo željo, da želijo glasovati na svojem domu. Sicer pa se jutri, v petek, 5. junija, opolnoči zaključi javna volilna propaganda, nastopi volilni molk, ki traja vse do zaprtja volišča v nedeljo do 19. ure.
Poslance v Evropski parlament se voli za dobo petih let. Pravico voliti in biti voljen imajo poleg slovenskih državljanov tudi državljani katere od drugih 26 članic, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice teh oseb. Nima pa pravice voliti slovenski državljan, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji in uresničuje volilno pravico v kateri od drugih članic EU.
Prve slovenske volitve v Evropski parlament leta 2004 je zaznamovala nizka, le 28-odstotna, udeležba. Kako bo tokrat, bomo videli v nedeljo. Po številnih raziskavah, ki so bile opravljene pred temi volitvami, se kaže, da bo najvišja udeležba v državah, kjer bodo hkrati potekale lokalne volitve, denimo na Irskem, v Belgiji in na Malti (povsod višja od 60 odstotkov). V Slove niji naj bi na voliš ča zagotovo pri šlo, tako kaže raziskava, 44 odstotkov volilk in volilcev. Da se bodo zagotovo udeležili volitev, pa je dejalo le 12 odstotkov Slovakov in 24 odstotkov Čehov.	■
Izmenjava dobrih praks na področju HRM
Gostitelj Premogovnik j e poseben poudarek namenil skrbi za zdravega delavca
Velenje, 28. maja - V Muzeju premogovništva Slovenije je Premogovnik Velenje izvedel seminar Izmenjava dobre prakse na področju HRM, ravnanja s človeškimi viri. Gostitelj je predstavil svoje dobre prakse pri organiziranosti in ravnanju z ljudmi pri delu. Predstavili so HRM v družbi, Izobraževalni center in pristop k uveljavljanju učečega se podjetja. Poudarek je
bil namenjen izmenjavi izkušenj pri skrbi za zdravega delavca, kar je zapisano v strateških ciljih družbe, ter komuniciranju kot temelju organizacijske kulture in klime. Seminarja so se udeležili predstavniki podjetij Elektro Ljubljana, Merkur, Luka Koper, NLB, Talu-ma, Inštituta RS za rehabilitacijo invalidov, Kovinoplastika Lož, Sistemska tehnika, Četrta pot, PUP,
Trgotur, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Društva za vrednotenje dela, organizacijski in kadrovski razvoj, Študentski domovi v Ljubljani, Peter Mlakar, s. p.
Udeležence seminarja, ki so si ogledali tudi podzemni Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, je na začetku nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan
Medved. Dejal je, da ni veliko podjetij, ki bi imela začrtano svojo življenjsko dobo še za prihodnjih 50 let, kot jo ima Premogovnik Velenje, potem ko je za njim že dobrih 130 let delovanja. Predstavil je glavne usmeritve iz razvojnega načrta družbe, strategijo slovenske energetike s poudarkom na premogu in trende v energetiki v Evropi.
Evropa zaS lovenijo,S lovenija zaE vropo
V Bruselj res s Slovenij o v srcu - Denar ni vse, brez denarj a j e pa težko - Muri ni bil kos naš Meh, tudi (še) ne celjski Podlesnik - Po Slovenij i tli, na srečo vendarle le v kopah
Slovenija je te dni polna Evrope! Seveda, pred vrati so volitve v evropski parlament, za katerega se poteguje tudi veliko Slovencev različnih barv. A vsi trdijo, da imajo Slovenijo v srcu, da jim ne gre le za lepe denarce, kijih bodo služili s svojim parlamentarnim delom. Škoda, da še ni samostojne Saše, saj bi lahko rekli, da je to ena močnejših regij. Vsaj po številu kandidatov za sedež v parlamentu stare celine. Kar pet se jih poteguje za ta položaj in ti so v nesojeni celjski regiji tehtnico močno potegnili na Sašino stran. Zanimivo je, da tudi ta predvolilna kampanja daje v ospredje naše notranjepolitične težave, manj kandidati poudarjajo vse tisto, kar bi lahko in bi morali narediti v tem evropskem organu, da bi se morda tudi spremenile nekatere okostenele navade evropske politike. Z novimi državami je zapihal nov veter, pa vendarle ni prinesel dovolj svežine. Pa tudi ni čudno, če nekateri pravijo, da v Evropi enakih narodov in držav vsiv endarlen ismoe naki.
Veliko te dni tudi poslušamo o denarju, ki naj bi ga naši poslanci poskušali priboriti. Čeprav natančnih podatkov o tem, ali smo neto plačniki ali nismo, niti nimamo, mnogi pravijo, da dajemo več kot dobimo. Čeprav navidezno vendarle dobimo kar nekaj. Tudi na našem območju se lahko pohvalimo z več projekti, za katere je vsaj nekaj denarja kanilo tudi iz evropske blagajne (čeprav smo ga najprej mi dali tja!). Na širšem regijskem prostoru je seveda največ denarja prišlo iz Evrope za regijski center za ravnanje z odpadki v Celju. Denarja pa so bila deležna tudi skoraj vsa zdravilišča, tudi to v Topolšici, zato se lahko pohvalijo s takimi novimi naložbami. Nekateri ob tem malo zlobno pravijo, da bi nam Evropa razen denarja morala zagotoviti še dotok gostov. Tako menijo predvsem tisti, kise bojijo, da bo kriza, kije po finančnih ustanovah in tako imenovanem realnem sektorju udarila še po turizmu. Kdor nima,
se pač tudi težko zabava in rekreira. Pa čeprav ima zaradi pomanjkanja dela dovolj časa. Pa zato nekateri pravijo, da za manjši obisk na obalah pri naših sosedih ne bo kriv le mejni spor, tudi ne le težave z vinjetami. Z nesrečnimi vinjetami pa tudi še nikakor nismo prišli na čisto z Evropo, saj ta zahteva nižjo ceno za tedenske. Predrage vinjete nas lahko veliko stanejo, saj je še vedno blokiran denar, ki naj bi ga iz evropskih sredstev dobili za gradnjo cest. A kot smo se zase zavzeli v primeru meje s Hrvaško, se moramo tudi v primeru vinjet v sporu z Evropo. Lahko ne bo šlo, kar tako pa vsega tudi nem oremop ožreti.
Smo pa še vedno v približno istem kotlu skupaj z vso Evropo, kar zadeva krizo. Ko eni pravijo, da smo vsaj že dosegli dno, drugi, da se na koncu tunela že svetlika, tretji še vedno vidijo le temo. Trenutno je menda najhuje v murskosoboški Muri, ki jo je pred časom reševal naš Borut Meh, pa mu ni uspelo. Zdaj kot prokurist poskuša Celjan Zdenko Podlesnik, pa zaenkrat kljub obljubljeni državni pomoči, za kar se je zavzel tudi naš minister Matej Lahovnik, sploh ne kaže, da bo Mura izplavala. Tok naj bi odnesel lepo število zaposlenih. Kot je žen avada, tudi tug ovorijo o nekihz dravihj edrih. Mura pa ni edini primer, kjer tli. Pa čeprav smo zadnji čas o tlenju govorili na drugih področjih. Kot so nekoč po naši pokrajini goreli kresovi, so konec prejšnjega tedna zagorele kope. Oglarske kope, v katerih kuhajo oglje. Za mnoge glavna osnova za dobre čevapčiče ali kakšno drugo jed za dopustniško počitniške dni. Če bomo letos več doma, je kar prav, da smo tako množično prižgali kope. Potrebovali bomo veliko oglja. Za meso bomo pa tudi še zbrali!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
4. junija 2009	JJ"H AN	V SREDIŠČU
Trajnega odpuščanja v Gorenju ne načrtujejo
Letni dopusti v Gorenju zaradi krize že s 1. junij em, od 1. julij a na šestmesečnem čakanju na delo od 600 do 900 zaposlenih - Prej emali bodo 85 % plače - Poslovni rezultat naj bi se iz meseca v mesec izboljševal
Velenje, 28. maja - Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na četrtkovi novinarski konferenci poudaril, da podjetje deli usodo številnih gospodarskih družb, ki so se znašla v najhujši gospodarski krizi v zadnjih šestdesetih letih. »S poslovnim rezultatom Gorenja v prvih treh mesecih nismo zadovoljni, po drugi strani pa smo zadovoljni s tem, da smo uspeli ohraniti veliko število delovnih mest in da smo na vseh trgih povečevali tržne deleže. Osredotočenje letošnjega leta bo ustvarjanje pozitivnega denarnega toka,« je poudaril.
V družbi Gorenje so v prvem trimesečju letos poslovali z izgubo. Prihodki od prodaje so v prvem
kvartalu leta 5,6 % nižji kot v enakem lan skem obdobju, zna ša li so dobrih 286 milijona evrov. Zaradi zmanjšanega povpraševanja in prodaje na domačem in tujih trgih so zabeležili 14,7 milijonov evrov izgube. K temu je Franjo Bobinac dodal: »Rezultati, tudi pod črto, se bodo iz kvartala vkvartal izboljševali. Načrtujemo, da bomo do konca letošnjega leta ustvarili približ-
Krajši kolektivni dopust
Letne dopuste bodo zaposleni v Gorenju letos koristili tako, da bodo čim bolj fleksibilni, da se bodo lahko prilagajali razmeram na trgu. Kolektivni dopust bo letos zadnja dva tedna v juliju. Odločili so se, da bo krajši kot prejšnja leta, in to ravno zato, da bodo lahko ob morebitnem večjem številu naročil hitro za stroji. Tudi sedaj mesečno načrtujejo proste in delovne dni. Letni dopust pa so ta teden že nastopili tisti, ki bodo s 1. julijem ostali doma na čakanju na delo.
no 63 milijonov evrov pozitivnega kosmatega denarnega toka iz poslovanja pred amortizacijo, ustvarili bomo 15 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki je v letošnjem letu ključen. Operativni dobiček podjetja do konca letošnjega leta bo pozitiven, med 7 in 10 milijoni evrov. To bomo dosegli z ukrepi na področju storitev, materiala in dela.« Izvajajo jih že vse leto, glav-
ne učinke pa naj bi dosegli v mesecih, ki prihajajo.
"Pomembno je, da ohranimo čim več delovnih mest"
Predsednik uprave Gorenja meni, daje dno krize najbrž že doseženo. Vendar bo verjetno trajalo še nekaj časa, da se bo povpraševanje bistveno izboljšalo. Letos bo kriza še huda, morda se bo zavlekla še v leto 2010. »Gorenje seje optimi-ralo pri obsegu poslovanja in lahko rečem, da vidimo luč na koncu tunela. Ključni uspeh letošnjega leta bo, da zdržimo in ustvarimo prost denarni tok, da ostanemo na ključnih trgih, ki nam bodo dali
spodbudo, da bomo dobro delali tudi v prihodnje.«
Podaril je, da so v Gorenju družbeno odgovorno podjetje. »Zato nam je pomembno, da ohranimo čim večje število zaposlenih. V Gorenju bi znali tudi drastično odpuščati. Tega nismo počeli, in če ne bo potreb no, tudi ne bomo. Ne želimo namreč gledati samo na lastnike, ki bi morda želeli kakšne
drastične ukrepe v socialnem načrtovanju. Želimo uravnotežiti odnos do vseh udeležencev, poslovnih partnerjev, lastnikov in do zaposlenih.«
V Gorenju zato podpirajo ukrep vlade RS za subvencioniranje plačila delavcev, ki bodo šest mesecev na delo čakali doma. »Ukrepi vlade v socialnem delu - subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in subvencioniranje plač delavcem, ki bodo na delo čakali doma - so dobri in jih pozdravljamo. Gre za ohranjanje delovnih mest, za kar si prizadevamo tudi v Gorenju. S tema dvema ukrepa ohranjamo v delovnem razmerju najmanj 1500 lju di, ki bi jih sicer mora li dati v tem trenutku na Zavod za zaposlovanje. To, da smo uspeli zadržati večino zaposlenih, je velika
stvar. 36-urni delavnik uvajamo že od začet ka letoš nje ga leta, med čaka njem na domu, kjer bodo sodelavci ostali naši zaposleni v času, ko bodo doma, se bodo tudi izobraževali, to pa bomo začeli uveljavljati 1. julija,« je dodal predsednik uprave.
"Posameznik bo doma naj več šest mesecev"
Koliko zaposlenih v Gorenju -skupaj jih je skoraj 11 tisoč, v matič ni druž bi pa 5000 - bo na delo čakalo doma, je po besedah Franja Bobinca odvisno od naročil. »Računamo, da jih bo nekaj sto, med 600 in 900. Z zaposlenimi smo že opravili prve razgovore. Razumejo, da je situacija težka. Kriza, v kateri se Gorenje ni znašlo po svoji kriv di, ampak zara di globalnih razmer, je huda. Naši delavci so veseli, da bodo ohranili delovno razmerje, zato je ta ukrep vlade zelo dober. Nenazadnje bodo delavci na čakanju dobivali 85 % svoje plače, pri čemer 35
% prispeva Gorenje, 50 % pa država.« To je za zaposlene veliko bolje, kot če bi trajno izgubili delo; ostajajo v delovnem razmerju, poleg tega pa bo njihovo denarno nadomestilo višje, kot če bi bili na zavodu. »Takoj ko se bodo razmere na trgu izboljšale, lahko delavci hitro pridejo nazaj. Posameznik je lahko doma 6 mese cev, če se raz me re v tem času ne bodo izboljšale, bodo prišli nazaj, na čakanje pa bo odšla dru ga sku pi na zapos le nih. Ni namreč pametno, da so delavci doma več kot 6 mesecev. Gre za socio -psihološko noto, ki onemogoča posamezniku, da bi bil z dela več kot pol leta. Trajnega odpuščanja zaenkrat ne načrtujemo.«
V prvih mesecih letošnjega leta so, kot je povedal delavski direktor Drago Bahun, število zaposlenih z mehkimi metodami že zmanjšali za 200. Pojasnil je: »Imajo še 150 podpisanih sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, do konca leta pa naj bi števi lo red no zaposlenih v matični družbi v Velenju zmanjšali za 10 %. Skupno torej za 500.«
■ BojanaŠ pegel
Prve pat rie kma lu pri naročniku?
Obrambna ministrica Ljubica Jelušič je pred dnevi javnosti povedala, da z oklepnimi vozili patria ni nič narobe, da pa na ministrstvu žal nimajo denarja za nakup. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je prepričan, da bodo v šoštanjski tovarni Gorenje Indop dokonča ne pat rie kma lu pro da li. »Računam, da je končno tudi naročnik spoznal, da so izdelki dobri in da ni nobenega razloga, da jih ne bi prevzeli. Verjamem, da je prob lem v tem, da ni denarja. Mi direktnega odnosa z Ministrstvom za obrambo nimamo, ker niso naš naročnik. Naš naroč nik je Pat ri a. Osebno računam, da bo odvzema vozil manj in da se bo raz te -gnilo na daljše obdobje. To, da začnejo naročniki prevzemati vozila, bi bilo dobro ne le zaradi odnosa do Nata, v katerem ima Slovenija svoje obveznosti. Za ta projekt dela kar 150 slovenskih podjetij. V gorenju na tem delu zaposlujemo okoli 50 ljudi.«
Rezultate poslovanja Gorenja in ukrepe v prihodnjihm esecih so nan ovinarskik onferenci predstavljali predsednik uprave Franjo Bobinac,d elavskid irektorD rago Bahun inč lanica
upraveM irjana DimcP erko.
Večje povpraševanje po cenejših izdelkih
Tehtnica povpraševanja na trgu se je močno nagnila v prid cenovno ugodnejših izdelkov, čemur v Gorenju prilagajo ponudbo. Vseeno napovedujejo, da bodo še naprej razvijali vrhunske oblikovalske proizvode in linije. S prodajnega vidika je največji delež k zmanjšanju prihodkov od prodaje dosegel program hladilno-zamrzovalni aparati, sledil mu je program kuhalnih aparatov, ki pa je v začetni fazi predstavitve nove generacije kuhalnih aparatov na trgu. Zanimivo je, da so v tovarni hladilnikov in zamrzovalnikov v Srbiji in štedilnikov Mora Moravia na Češkem v prvem četrtletju poslovali pozitivno. Nad pričakovanji je poslovala tudi lani prevzeta nizozemska družba Atag.
Sicer pa je največji delež k znižanju prihodkov prispevala zmanjšana prodaja v Ukrajini, na Hrvaškem, v Rusiji in Romuniji. Rast tržnih deležev in ekonomije obsega pa so okrepili v Nemčiji, Avstriji, Srbiji in na Češkem.
Postregli s sladoledom
Pred nedeljskimi evropskimi volitvami so se kandidati LDS za evropski parlament Jelko Kacin (dosedanji poslanec in nosilec liste), mag. Sonja Kralj Bervar (Korošica), Borut Cink (Žalčan) in dr. Slavko Ziherl predstavili tudi v Velenju.
Zbranim in mimoidočim so predstavljali delovanje tega velika sistema in poudarjali pomen udeležbe na volitvah. Jelko Kacin je predstavil tudi svoje zelo dobre izkušnje. »V Evropskem parlamentu velja, da smo skupaj močnejši in da smo znotraj sedemindvajset-terice manj ranljivi ter znotraj evro šestnajs-terice v ekonomski in socialni prednosti,« je poudaril in dodal, da se v parlamentu nikoli ni počutil majhnega, zato ker prihaja iz majhne Slovenije, da je bil glas sedmih poslancev, ki zastopajo našo državo, vedno dovolj glasen in odmeven, njegov konkretno še zlasti na področju poročevalstva za jugovzhodno Evropo. Širitev EU na to področje bo tudi v prihodnje v ospredju njegovega delovanja, sicer pa meni, da je v tem trenutku prioriteta evropskega parlamenta sprejem usklajenih ukrepov za premostitev finančne in gospodarske krize. Mag. Sonja Kralj Bervar bi se v parlamentu posvetila predvsem socialnim vprašanjem, odpravi brezposelnosti, izobraževanju in kulturi, Borut Cink, najmlajši med kandidati, pa predvsem težavam mladih.
Predstavitev kandidatov LDS je potekala v prijetnem razpoloženju.
Članice in člani, simpatizerke in simpatizerji. Vsi tisti, ki želite, da skupaj sooblikujemo politiko Evrope!
Vabimo Vas,
da se udeležite volitev in v nedeljo, 7.6. 2009, obkrožite številko 5. Glasujmo za kandidate ki nas bodo odlično zastopali v evropskem parlamentu.
Podprimo naso kan
Andreja Katič
Ljudje smo
Srečko Meh
Predsednik OO SD Velenje
Bojan Kontič \)o.
Podpredsednik 00 SD Velenjefin vodja poslanske skupine SD v DZ RS.
JJJJH;AX	4. junija 2009
4 _DOGODKI
Sosvet za večjo varnost občanov
V Kunigundi so dostop do IKT opreme omejili na eno uro, pravila pa zapisali v treh jezikih - Veliko Velenjčanov potrebuje pravni nasvet
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 4. junija - Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, ki so ga v Mestni občini Velenje ustanovili leta 2002, šteje sedemnajst članov, vodi ga podžupan Bojan Kontič, ukvarja pa se z vsem tistim, kar naj bi občanom zagotovilo večjo varnost in preprečevalo ali odpravljalo različne asocialne pojavnosti.
Koliko je taka asocialna pojavnost lahko to, da sta se v prostorih Kunigunde, regionalnem multimedijskem centru in Knjižnici Šolskega centra, v nekem obdobju dlje časa zadrževali dve skupini ljudi, dopoldne mladoletniki, popoldne sezonski delavci, in onemogočali dostop do informacijsko-komunikacijske opreme drugim uporabnikom? Kakor je bilo težavo razumeti pri tistem, ki jo je podal, Marku Pritržniku,	direktorju
Mladinskega centra, je sklepati, da je do težav prišlo zaradi neprimerne komunikacije (najbrž obojestranske) in nedorečenih ali pa nerazumljenih pravil igre v teh prostorih. Zato so nekajkrat za pomoč zaprosili tudi policijo. V Kunigundi so zdaj težavo rešili tako, da so dostop do IKT opreme omejili na eno uro, pravila za uporabnike pa prevedli v
tri jezike. Posebej vroče naj bi bilo v teh prostorih 21. aprila, ko je prišlo do prerivanj, skoraj pretepa in občutka ogroženosti tam zaposlene informatorke. Predsednik sosveta Bojan Kontič ocenjuje,
Polona Levar Kranjc
da je šlo v tem primeru za mladostniški pojav, morda malo širšega obsega, da je padla tudi kakšna težka beseda, grožnja, spodbujanje k pretepu ... »A če pride do česa takega, so na voljo organi, ki poskrbijo za javni red in mir. Mi smo jih seznanili s tem in prepričan sem, da bodo poskrbeli, da jih v prihodnje ne bo več.« Komandir Policijske postaje
Velenje Aleš Lipuš pa je povedal, da so policisti v zadnjem obdobju sicer evidentirali dva taka primera, o kakršnih je bilo govora na tej seji. »Zadnji primer, ko policisti po drugem klicu naj ne
bi prišli na kraj, pa še preverjamo in ugotavljamo razloge.«
Zadetek v polno in resnično v pomoč ljudem pa je bila odločitev Mestne občine Velenje, da
občanom omogoči brezplačno pravno svetovanje. Obisk je presenetil vse, tudi pravnico Polono Levar Kranjc, ki od 1. februarja trikrat tedensko po dve uri izvaja ta projekt. V štirih mesecih so po
brezplačno pravno pomoč prišli 404 občani (februarja 98, marca 123, aprila 96, maja 87). »Ljudje prihajajo zaradi različnih stvari z zelo širokega pravnega področja.
Največ s področja družinskega in delovnega prava, gospodarskega in kazenskega, veliko jih prihaja po nasvete tudi s področja dednega prava,« je povedala.
Srečuje se tudi z izpolnjevanjem
različnih obrazcev. Tu je bila kritična do različnih služb, ki so pristojne za to, da bi ljudem pomagale, jim svetovale, pa žal ne izpolnjujejo svojega dela, kot bi ga
morale. »Ljudi samo usmerijo, da izpolnijo obrazec. Človek pa potem tega pogosto ne zna, ne ve, kako bi se ga lotil, zamudi rok in težava je tukaj. Včasih pridejo ljudje po kak nasvet prepozno, zato niso deležni pomoči, ki bi jim sicer, če bi vloge oddali pravočasno, pripadala. Kdo pa kakšno pomoč dobi dva meseca pozneje, kot bi jo lahko.«
Šestim občanom so v tem času svetovali, kako do sporazumne ločitve. »In tu bom pokarala Center za socialno delo, ki bi moral izvesti pogajanja glede dodelitve otrok, pa jih ni, tako da smo te zadeve rešili potem pri nas.«
Če je po eni strani žalostno, da toliko ljudi potrebuje pravne nasvete in si jih očitno ne more privoščiti, pa po drugi strani veseli, da se je Mestna občina Velenje odločila, da jih občanom ponudi brezplačno in tako ljudem zagotovi pravno varnost. Levar Kranjčeva je namreč prepričana, da se 80 odstotkov težav da predčasno rešiti.
Prvi mesec je skoraj vsak, ki je prišel po pravni nasvet, vprašal, če je res brezplačen. Seveda jih je bilo strah, ko pa vedo, da pri odvetnikih velikokrat samo primejo za kljuko, pa že plačajo.
Na seji so govorili tudi o sodelovanju redarjev in policije.
»Želim izboljšati položaj žensk in otrok«
Soci al ni demo kra ti so v petek zaznamovali 16. obletnico delovanja stranke. Zbrali so se v ljubljanski Hali Tivoli, shod pa je bil namenjen tudi predstavitvi kandidatov SD za evropske volitve. Predsednik stranke Borut Pahor je v svojem nagovoru izpostavil pomen evropskih volitev in poudaril, da je za njihov izid izjemnega pomena volilna udeležba. Med kandidati SD je tudi Velenjčanka Andreja Katič, univerzitetna diplomirana pravnica. Že vrsto let je uspešna direktorica občinske uprave na MO Velenje. Župan Sre čko Meh pravi, da je pono sen, da kandidatka za evropsko poslanko dela v občinski upravi, »saj je dobra sodelavka, ki si zagotovo zasluži vaš glas. Odločite se za srce in posledično za ljudi.« Nekaj vprašanj smo ji tik pred volitvami zastavili tudi mi. Katera je najpomembnejša vloga Evropske unije po vašem mnenju? S čim EU najbolj zaznamuje Slovenke in Slovence?
»Kot izhaja iz slogana Evropske unije "Združeni v različnosti", je njena najpomembnejša vloga v povezovanju, skupnem načrtovanju nadaljnjega razvoja in skupnem reševanju težav. Evropejci se lahko pohvalimo s številnimi različnimi kulturami, vendar pa vsi skupaj verjamemo v iste vrednote - spoštovanje človekovih pravic, socialno solidarnost, podjetniško svobodo, pravično razdelitev sadov gospodarske rasti, pravico do varovanja okolja, spoštovanje kulturne, jezikovne in verske različnosti ter usklajeno sožitje tradicije in napredka.
V Sloveniji se še premalo zavedamo pomena Evropske unije. Le v sodelovanju vseh držav EU, v našem skupnem nastopu, je možno sprejemati učinkovite
ukrepe proti gospodarski krizi. Povezani ukrepi vseh držav članic lahko prispevajo k izboljšanju gospodarskega položaja. Sedanja kriza pa ni le gospodarska kriza, je tudi kriza vrednot. Prihajajoče volitve je potrebno izkoristiti, da bo Evropa stopala po pravi poti, da bo zagotovila prihodnost, ki bo prilagojena ljudem.«
Kako konkretno Evropska unija vpliva
na naše vsakdanje življenje?
»Izpostavila bi tri področja. Evropska unija spodbuja trajnostni gospodarski razvoj. Veliko sredstev namenja pospeševanju razvoja in zmanjšanju razlik med regijami. Naj omenim le projekte s področja obnovljivih virov energije, ITK, gradnjo avtocest in železnic, ukrepe proti podnebnim spremembam, varovanje okolja, upravljanje vodnih virov... Evropa spodbuja naložbe v prihodnost, projekte izmenjave znanj, inovacij. Seveda je od države do države odvisno, kako uspešna je pri pripravi projektov in črpanju teh sredstev. Slovenija v preteklem obdobju pri tem ni bila dovo lj uspeš na.
Zame je zelo pomembna tudi okolje-varstvena politika. V letu 2008 je zaradi posledic klimatskih sprememb umrlo 220 tisoč ljudi. Zato se moramo zavzemati za uravnotežen razvoj, ki upošteva prilagajanje podnebnim spremembam, in krepiti skrb za zaposlovanje delavcev na »pametnih, zelenih delovnih mestih«. Upam, da bo v Kobenhavnu sprejet sporazum za zmanjšanje emisij toplogred-nih plinov za 30 odstotkov. Evropski parlament je tudi varuh svoboščin in demokracije, zato se nenazadnje zavzemam za dosledno izvrševanje načel Evropske listine o temeljnih pravicah. Če sem še bolj konkretna, sem za prepoved uporabe rakotvornih snovi in nevarnih kemi-
kalij pri izdelavi igrač ter za izboljšanje tehnologije za zmanjšanje povprečnih izpustov CO2 na vozilih. Obvezna se mi zdi registracija vseh kemičnih snovi in zamenjava najbolj nevarnih. Čim prej bi
ne javne storitve, koordinirana vlaganja v raziskave in razvoj novih tehnologij, obnovljivih energij... Želim si, da zgradimo kvaliteten izobraževalni sistem z možnostjo vseživljenjskega izobraževanja za
morali izenačiti tudi pogoje za stalno in začas no zapos le ne delavce . «. Ali menite, da boste lahko v skoraj 800-članskem evropskem parlamentu uveljavili svoje ideje?
»Gospodarska kriza je pokazala, daje potrebno zamenjati prioritete nadaljnje-gar azvoja.P rihodnost naj ne bop odrejena interesom kapitala. Potrebno je poiskati konsenz o socialnem napredku in zgraditi novo socialno Evropo. Za to se zavzemamo socialni demokrati v celotni Evropski uniji. Samo skupaj bomo lahko uveljavili svoje ideje. Med njimi so zame najpomembnejše: izboljšana socialna vključenost in soci alna zaščita, dostop-
vse. Kot ženska si močno želim izboljšanja položaja žensk ter okrepitev ukrepov za zaščito žensk in otrok pred nasiljem. S pomočjo EU mora gospodarstvo dobiti ponoven zagon, ven dar ne po sta rih vzorcih.«
Kako usklajujete poklicno in zasebno življenje?
»Ni lahko. Sem direktorica občinske uprave Mestne občine Velenje, poleg tega sodelujem pri delu posameznih organizacij, ki uresničujejo tudi nekatere moje ideje, tako poslovne kot osebne. Vodim namreč Združenje tajnikov slovenskih občin (direktorjev občinskih uprav), sodelujem v Skupnosti občin Slovenije, v Uni-
cefu... Posebej se angažiram v posameznih projektih. Naj omenim projekte Otrokom prijazno Unicefovo mesto, izboljšanje varnosti občanov, socialnega položaja ljudi, sodelovala sem pri ustanavljanju Fakultete za energetiko .S svojim udej-stvovanjem na političnem področju želim izboljšati položaj žensk in otrok. Vse te dejavnosti mi prinesejo lepe trenutke, ko čutim, da lahko pomagam in se mi ljudje iskreno zahvalijo za trud. Na žalost je še več trenutkov, ko se srečujem z ovirami, od biro krat skih pro ce sov do človeš -ke neumnosti.
Če sem iskrena, nimam veliko časa za zasebno življenje. Vsako prosto minuto namenim družini, sedemletni hčerki, ki sva ji s partnerjem dala ime Burja. Tak je tudi njen tempe ra ment. Brez pod po re partnerja, babic in prijateljev vsega dela ne bi zmogla. Dodatno pa me spodbuja rahlo sebičen razlog. Vem namreč, da lahko naredim boljši svet tudi za svojo hčerko!«
Na katerem področju delovanja EU bi
želeli uporabiti svoje bogate izkušnje vodenja občinske uprave?
»Do sedaj sem preko dela v Združenju tajnikov slovenskih občin in Skupnosti občin Slovenije sodelovala pri pripravi skoraj vse zakonodaje. To znanje lahko uporabim tudi v evropskem parlamentu. V Sloveniji smo skromni, pa vendar imamo že iz preteklosti mnogo dobrih izkušenj in primere dobrih praks, ki jih lahko delimo z ostalimi državami EU. Zagotovo lahko s svojim znanjem pripomorem k temu, da se bo vzpostavil primeren evropski okvir za javne storitve, ki bo zagotavljal kakovosten, univerzalen in enak dostop za vse državljanke in državljane. V Sloveniji imamo določene zakonodajne ureditve in posamezne pravice, ki so boljše kot v ostalih državah EU. Teh ne smemo zmanjševati, temveč moramo še nadgraditi družbeni napredek. Po tej poti morajo stopati tudi druge članice.«

AKTUALNO
Kriza posegla globlje od pričakovanj
Prvi letošnji trij e meseci v mlekarni Celeia precej pod načrtovanimi rezultati - Prestižno evropsko priznanje za izdelke Zelene doline
TatjanaP odgoršek
V celjski mlekarni ugotavljajo, da je kriza precej globlje zarezala v poslovanje, kot so predvidevali. Doseženi rezultati v letošnjih prvih treh mesecih so daleč od pričakovanj.
Manjši padec prodaje so zaznali pri konzumnem mleku, pri fer-mentih (jogurti), za kar 15 do 17 odstotkov manj pa so prodali sirov. »Načrtovali smo 3 - do 4-odstotno rast proizvodnje fermentov, prodali smo jih za odstotek manj, gibanje prodaje pri sirih pa je glede na to, da naša mlekarna kar 70 odstotkov mleka predela v sire, naravnost zaskrbljujoče. Ob tem ne gre prezreti, da pri zniževanju odkupnih cen mleka nismo uporabili šok terapije. Naše odkupne cene so v samem evropskem vrhu. Še aprila smo za liter mleka 'na rampi' plačali več kot 29 centov oziroma zadrugam 28,35. Tako cena naših sirov ne more biti konkurenčna tistim iz Nemčije in Nizozemske,« je povedal direktor druge največje slovenske mlekarne Marjan Jakob. Po njegovih besedah so v sirarni že izvedli nekatere ukrepe. Med drugim obratuje dan manj kot ostali obrati, razmišljajo pa še o uvedbi 36-urnega delavnika za te delavce ter o vlogi za subvencijo, ki jo za krajši delovni čas daje država.
To pa niso edini ukrepi, ki so jih za zmanjšanje stroškov izvedli v mlekarni. Proizvodnjo sproti prilagajajo prodaji izdelkov. »Pri nas ni mogoče nabaviti ničesar, če za to ne obstajajo zelo tehtni razlogi.« Lotili so se proizvodnega procesa. Budno spremljajo porabo mleka za proizvodnjo sirov, pravzaprav za proizvodnjo vseh izdelkov, s tehnološkimi postopki si prizadevajo zmanjšati porabo mleka v prahu za približno 40 odstotkov, prepolovili bodo najbrž sredstva, predvidena za vlaganja. Vtem trenutku zaključujejo naložbo v sku-
tarno, kar jim bo omogočilo predelavo več kot 2 milijonov litrov mleka. Lani so s prenovo in drugačnim marketin škim pristo pom želi rezultate pri LCA navadnem j ogur-tu, ki je bil najbolje prodani jogurt v Sloveniji v letu 2008. Aktivnosti za večjo prepoznavnost so v polnem zamahu še za ostale izdelke. Zaradi skutarne in večje prodaje izdelkov v maju na jugu za zdaj ne predvidevajo zmanjšanja števila zaposlenih. Če pa jim ravni prodaje ne bo uspelo zadržati na dose-
Letos nekoliko okrnjen Festival Zelene doline
Mlekarna v Arji vasi je lani prvič pripravila Festival Zelene doline. Ga bodo glede na recesijo tudi letos? »Bomo, vendar ga bomo izvedli v bolj okrnjeni obliki,« je povedal Jakob. Ohranili bodo obe osrednji prireditvi. Prvo so izvedli minulo soboto - 7. kolesarski maraton v Logarsko dolino. Lani se ga je udeležilo več kot 300 rekreativnih kolesarjev, letos enkrat več. Izpeljali pa bodo tudi kronanje mlečne kraljice. Slednjo bodo izbrali med 4 prijavljenimi v naslednjih dneh, drugo slovensko mlečno kraljico pa okronali med 15. in 20. junijem. Upajo, da bo mlečna kraljica pomagala pri promociji kakovostnih izdelkov iz svežega, v Sloveniji pridelanega mleka.
Marjan Jakob:» Prizadevamo si zap redelavo čimv ečjih količino dkupljenegam leka in čimm anjšep rodajet ržnih viškov na tuje trge, kjer je mlekarstvo še podv ečjo recesijo kot pri nas.«
ženi ravni, bodo prekinili pogodbo naj prej delavcem za dolo čen delovni čas. Takih imajo od 35 do 38. Na vprašanje, ali med ukrepi predvidevajo tudi še zmanjševanje odkup nih cen mle ka, pa je Jakob odgovoril: »Razmišljamo o popravku v juliju za približno cent in pol. Nadaljnje odločitve pa bodo odvisne od gibanja prodaje.«
Po zagotovilih Marjana Jakoba so kazalci poslovanja v aprilu nekoliko boljši kot v prvem letošnjem tromesečju. To pa predvsem zaradi novosti v prodajnem programu.
V naslednjih mesecih jih bodo potrošnikom ponudil še nekaj. Ta mesec skuto, več novosti pa načrtujejo za avgust.
Šep restižno evropsko priznanje
XX	J
Celj ska mle karna se pona ša z zavidljivo bero priznanj za svoje izdelke z raznih sejmov. Pred nedavnim pa je prejela še prestižno evropsko priznanje. »Mednarodna organizacija Superbrands, kije prisotna v 84 državah sveta, je izdelkom blagovne znamke Zelena dolina podelila naslov Superbrands za leto 2009 v naši dejavnosti. Tako se je odločila na osnovi mnenja 54 najuglednejših vodij marketinga v slovenskih podjetjih in na osnovi rezultatov analize, v kateri je sodelovalo 4000 naključno izbranih potrošnikov. Nevtralna mednarodna ustanova deluje v Sloveniji od leta 2007. Za izbor se ne moreš prijaviti sam, ampak te izberejo drugi To je najvišje priznanje za naše produkte doslej. Laskav naslov bomo s pridom izkoristili pri promociji izdelkov blagovne znamke Zelena dolina.«
Doslej so ta naziv med slovenskimi mlekarnami prejele Ljubljanske mlekarne, vendar le za en izdelek - alpsko mleko.	■
Projekt zao živitevži vljenja
V občini Solčava pričetek izvaj anja proj ekta Stara&nova Rinka, izgradnja večnamenskega središča za trajnostni razvoj Solčavskega
TatjanaP odgoršek
Solčava, 27. maja - Minula sreda je bila za občane občine Solčava prazničen dan. Na priložnostni slovesnosti so namreč položili temelji kamen za izgradnjo večnamenskega objekta, ki naj bi pripomogel k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja in tudi širše na področju kmetijstva, turizma in podjetništva. Projekt Stara&nova Rinka je vreden dobrih 900 tisoč evrov, od tega je občina na razpisu pridobila več kot 674 tisoč evrov nepovratnih sredstev kot donacijo Norveškega finančnega mehanizma. Izgradnje večnamenskega objekta v vasi Solčava so se že lotili, svojemu namenu pa naj bi ga predali aprila leta 2011.
Na novinarski konfe-ren ci, nato pa tudi na priložnostni slovesnosti, so povedali, daje glavni vodja projekta solčavski župan Alojz Lip nik, ki je že pred izvolitvijo na ta položaj zaznal nazadovanje vasi Solčava. Zato ne preseneča, da je lokalna skupnost skupaj s strokovnjaki vsebino projekta Stara&nova Rinka zastavila tako, da bodo dejavnosti v njem pomembne za širši krog ljudi - za krajane in obiskoval ce. Na pro sto ru nekoč znanega gostišča Rinka sredi vasi, ki gaje odkupila občina pred dvema letoma, bo na razpisu izbrano podjetje CMC Celje zgradilo štirinadstropni center. V kletnih prostorih bodo uredili večnamensko dvorano, središče za obiskovalce in raz staviš če Natu ra. »Ta del naj bi bil prava oglasna deska Solčavskega,« je poudaril Alojz Lipnik, župan Občine s komaj 548 prebi-
valci. V pritličju je predviden prostor za kavarno oziroma restavracijo z lokalnimi (eko) izdelki, v nadstropju bodo podeželski inkubator, telecenter in sejna soba, v mansardi pa bodo uredili dve stanovanj ski enoti z 12 leži šči. S svojo dejavnostjo naj bi center pripomogel tudi k boljšemu čezmejne-mu sodelovanju.
Poleg številnih občanov seje slovesnosti udeležila tudi norveška veleposlanica v Sloveniji Guro Kat-
v domače okolje. Dejala je še, da letos končujejo prvo obdobje tovrstne norveške pomoči (z njo so začeli leta 2004), namenjena pa je zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik ter kot pomoč pri razvoju. V Sloveniji izvajajo z njihovo pomočjo več projektov. Prepričana je, da bo uspešen tudi ta v Sol čavi.
Po mnenju državnega sekretarja Rada Genoria so bili v Solčavi res korajžni, da so s projektom v moč-
Položitevt emeljnegak amna za novoR inko- objekt jes estavni del celovited olgoročnez godbeS olčavskega, ki bo z njim šeb ližje v prizadevanjih zae vropskod estinacijoo dličnosti.
harina Helwing Vikor. »Tudi sama sem iz maj hne vasi, zato dobro vem, kaj pomeni izseljevanje mla-dih.» Izrazila je željo, da bi novi center prinesel več življenja in dogajanja v vasi, s svojo dejavnostjo naj bi pripomogel, da bodo mladi ostajali ali se po študiju vračali
ni konkurenci uspeli in pridobili več nepovratnih sredstev, kot znaša letni proračun občine.
V Solčavi so nazadnje položili temelj ni kamen leta 1981, in sicer za objekt, v katerem so danes trgovina in prostori občine.
Ukrepi čim prej
Svetniki občine Šmartno ob Paki tokrat sprejeli zaključni račun lanskega proračuna -Poslovanje tudi v prvem letošnjem četrtletju ni spodbudno - V kamnolomu tufa se vendarle dogaja nekaj pozitivnega
Tatjana Podgoršek
Šmartrno nob Paki, 1. junija - V
mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki v ponedeljek ni dolgo gorela luč. Tamkajšnji svetniki so namreč osem točk dnevnega reda 19. seje občinskega sveta »obdelali« v dobrih dveh urah.
Osnutek odloka o koncesiji za opravljaje lokalne gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so sprejeli soglasno. V zapisniku s seje sveta pa bo tudi njihovo ponovno nesoglašanje takšnih, za občane pomembnih stvari, po hitrem postopku. Po mnenju svetnika Frančiška Berdnika časovna stiska,
» v kate ro nas pogos to potis ne Komunalno podjetje Velenje, kaže, da k zadevi ne pristopijo resno.« Šmarškega župana Alojza Podgorška pa pri zadevi veseli, da je lokalnim skupnostim uspelo obdržati določen nadzor nad izvajanjem storitve odlaganje smeti.
Vk amnolomu se ven darle zade ve urejajo
Čeprav je bil kamnolom tufa v vasi Gorenje zaradi neurejenosti že večkrat na dnevnem redu seje sveta, so tokrat svetniki z zanimanjem prisluhnili predstavniku podjetja Vegrad Velenje, ki ga upravlja že vrs-
to let, o načrtih za ureditev prostora. Franc Ferk je namreč pove dal, da namerava Vegrad tja preseliti del dejavnosti programa Opažna oprema. Zaradi drugačne dejavnosti je že bila na ogle du komi sija za traj no opustitev izvajanja rudarskih del pri izkoriščanju mineralnih surovin v kamnolomu. Za novo dejavnost nameravajo urediti dobršen del območja, ga zavarovati, kot je potreb no, in ure ditli tudi zadeve z lastnikom motečega avtoodpada. "Poskusili bomo narediti prijeten prostor. Zavedamo se opozoril sosedov glede vetra, prahu, zato iščemo primerne rešitve." Čeprav je Ferk zatrdil, da bo proizvodnja, bolj sestavljanje opreme za potrebe gradnje, okolju prijazna, pa je svetnik Damjan Ločičnik menil, da pazljivost pri spremembi prostorskega plana in budno spremljanje dogajanja v kamnolomu ne bo odveč. »Tega ne govo rim na pamet, ampak na osnovi slabih izkušenj v kamnolomu v Podgori, kjer smo krajani dobili še betonarno in asfaltno bazo.«
Potrdi li po bu do o revizijip oslovanja
Na marčevski seji občinskega sve-
ta svetniki niso sprejeli zaključnega računa lanskega občinskega proračuna zato, ker se o njem ni izrekel nadzorni odbor. Do tokratne seje je ta to storil, njegove ugotovitve pa so podobne ugotovitvam svetnikov o nujno potrebnem obvladovanju finančnih tokov in pripravi programa reševanja prezadolženosti. Člani nadzornega odbora so predlagali, svetniki pa tudi sprejeli pobudo o izvedbi revizije računovodskih izkazov občine za leto 2009.
V nadaljevanju seje je župan Alojz Podgoršek seznanil svetnike še s stanjem v občinskem proračunu od 1. januarja do 30. aprila letos. Realizacija občinskega proračuna v letošnjih prvih štirih mesecih, po mnenju svetnice Martine Žohar, ni rožnata. »Prihodki so znova nižji od odhodkov, zato je potrebno čim prejšnje ukrepanje. Zadolževanje v nedogled ne bo mogoče.» Zupan Alojz Podgoršek je dejal, da razume skrb svetnikov, da pa nekateri varčevalni ukrepi že dajejo rezultate, pa tudi obveznosti do proračunskih porabnikov občina poravnava. Je pa soglašal, da morajo kljub nenormalnim pritiskom vztrajati pri programu varčevalnih ukrepov.
Mestna občina Velenje
Podaljšanje roka za oddajo predlogov ob petdesetletnici Velenja
Mestna občina Velenje je v začetku meseca aprila vsem gospodinjstvom v občini posredovala knjižico s koledarjem prireditev v jubilejnem letu. V knjižici smo objavili tudi povabilo župana Mestne občine Velenje Srečka Meha k sodelovanju na natečajih ob petdesetletnici Velenja. Rok za oddajo predlogov je s 22. majem sicer potekel, vendar smo se odločili, da ga podaljšamo ter občanke in občane ponovno pozovemo k sodelovanju.
Vsebino natečaja si lahko ogledate na spletni strani www.velenje.si.
Veseli bomo, če boste skupaj z nami delili svoje ideje, mnenja, želje, predloge. Najboljše bomo uporabili pri pripravi na praznovanje ob 50-letnici Velenja.
Prijazno vabljeni k sodelovanju!
""HAK

Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 27. maja
Najbolj pogumna je bila ministrica za obrambo. Javno je priznala, da prevzema oklepnikov še ni bilo, ker država nima denarja. Kot je povedala, je prvi rebalans vojski vzel 120 milijonov evrov, oklestil pa naj bi jo tudi drugi.
Janez Janša je po tem, ko je državni zbor v četrtek potrdil novelo, ki uvaja krajše vinjete, Bruselj pa je znova podvomil v njihovo pravičnost, dejal, da ne izključuje referenduma o vinjetah. »Če državni svet ne bo izglasoval veta na zakonsko novelo in vlada ne bo resno razmislila o tem, da dela veliko neumnost, bomo mi resno razmis-
à
e
ZDA še naprej gradil judovska naselja na Zahodnem bregu.
Pa jeze tega dne še ni bilo konec. Hrvaški sindikati so se jezili nekako takole: »Grozi nam popoln zlom gospo darstva, to pa zato, ker vla da še ni začela izvajati lastnih ukrepov proti recesiji.«
Petek, 29. maja
Skupina državnih svetnikov je zahtevala sklic izredne seje ter sprejetja veta na t. i. policijsko novelo, ki uvaja spremembe na področju osebnih pregledov in imenovanja direktorja policije.
Pestro je bilo na Primorskem. Koprski župan Borisa Popovič je namreč dejal, da za zahtevami šti-lih nadzornikov po zamenjavi uprave v Luki Koper stoji stranka Zares.
Ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek je ovadil župana Zorana Jankovica, in sicer zaradi zlo-
Chopard sredi Pariza odšel z bogatim ple nom, ukra del je namreč nakit, vreden okoli 10 milijonov evrov. In to kar sredi dneva ter sam.
Polne roke dela je imel Silvio Berlusconi - preprečiti je skušal objavo fotografij, posnetih na zabavi v njegovi vili, na katerih so tudi mlada dekleta zgo raj brez.
Nedelja,3 1. maja
Ob svetovnem dnevu brez tobaka so nas mediji opozarjali, da vsako leto zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v svetu umre okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji pa okoli tri tisoč.
Iz zapora v mestu Bagua Grande na severu Peruja je v amazonski pragozd pobegnilo najmanj 44 zapornikov. Zaporniki, oboroženi z noži, so napadli dva zaporniška paznika in pobegnili skozi glavni vhod, s seboj pa odnesli avtomatsko puško.
Srbska policija je v Beogradu pri-
Tudi predsednik države je za ustavne spremembe.
lili, da vprašamo državljane, ali se s tem strinjajo,« je dejal.
Nekoliko presenetil je predsednik republike Danilo Türk, ki je predlagal začetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost. V svojem pismu s to idejo je izpostavil zamisli akademika Tineta Hribarja in drugih pravnih strokovnjakov, pa tudi Janeza Janše.
Mestna občina Koper je objavila ponudbo za javno zbiranje ponudb za prodajo 3,33-odstotnega lastniškega deleža Luke Koper.
Severna Koreja je pokazala, da se ne zmeni za opozorila mednarodne skupnosti zaradi jedrskega poskusa, in je zagrozila z napadom na južno sosedo.
Četrtek,2 8. maja
Na seji nadzornega sveta je z mesta predsednika uprave Zavarovalnice Triglav odstopil Andrej Kocič. In že so se začela ugibanja o njegovem nasledniku.
Takoj so se začela ugibanja o novem vodji.
Razjezil se je predsednik Danilo Türk, ki je stranke pozval, naj ne uporabljajo njegovih fotografij na predvolilnem gradivu, saj sam ni dal svoje podpore nobeni od list.
Jezni so bili tudi v Gorenju. Podatki so pokazali, da je podjetje v prvem četrtletju letos ustvarilo 14,7 milijona evrov izgube, kar je tudi eden od razlogov, da bodo zaposleni v proizvodnji gospodinjskih aparatov odšli na kolektiven dopust pred čas no.
Izvedeli smo, da bo odbor upnikov ame riške ga avto mo bil ske ga podjetja General Motors sprejel 10-odstotni lastniški delež novega podjetja v zameno za 27 milijard dolarjev dolga. Nov dogovor med upniki in GM-jem ne pomeni, da podjetje ne bo šlo v stečaj, temveč le to, da upniki ne bodo ovirali postopka stečajne zaščite oziroma prisilne poravnave s pravdanjem.
Izrael pa je sporočil, da bo kljub do zdaj najbolj jasnim opozorilom
Ovadil je ljubljanskega župana.
rabe totalitarnih pooblastil. Obenem je Jazbinšek pozval ministrstvo za finance, naj izvrši nadzor nad zakonitostjo akta o javno--zasebnem partnerstvu glede gradnje stadiona v Stožicah. Sam meni, da akt ni v skla du z zako nom in ustavo, zato bi od ministrstva rad, da o tem obvesti ljubljanski mestni svet, in mu pred la ga, da akt odpravi.
Razveselili so se upokojenci; skupaj z majskimi pokojninami jim je bil namreč izplačan letni dodatek.
Uprava in nadzorniki Pivovarne Laško so pol ure pred njenim začetkom sklicano skupščino preložili, zbrani delničarji pa so jo zato izvedli na stopnišču kulturnega centra v Laškem.
Jasno je postalo, da bo kljub izraelskemu zavračanju sodelovanja v preiskavi o domnevnih vojnih zločinih med 22-dnevno ofenzivo Gaze v regijo odpotovala ekipa ZN.
Sobota,3 0. maja
Spet smo merili. Agencije so namreč poročale, da bi bili, če bi volitve v DZ potekale to nedeljo, stranki SDS in SD praktično izenačeni. Prva bi prejela 19,6 odstotka glasov, druga pa 19,5 odstotka.
Na srečanju vojnih invalidov v Novem mestu je bil Danilo Türk. Dejal je, da mora biti skrb za vojne invalide trajna, saj gre za ljudi, ki so za domovino dali največ. Predsednik je dejal še, da sta za to bistvena dialog med samimi invalidi v okviru njihovih organizacij in dialog z vlado ter preostalimi nevladnimi organizacijami.
Nekdanji sudanski predsednik Jafar Nimieri, kije v državi vpeljal šeriatsko pravo in postal zaveznik ZDA, je po dolgi bolezni umrl.
Drzni roparje iz draguljarne
Prijeli so osumljenca umora Pukaniča.
jela Milenka Kuzmanovica, ki je osumljen vpletenosti v umor urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanica oktobra lani. Preiskovalni sodnik mu je odredil 48-urni pripor. Kuzmanovic je osumljen, daje na Hrvaško odnesel razstrelivo, ki je bilo uporabljeno v umoru Pukanica in vodje trženja tednika Nike Franjica pred sedežem Nacionala v Zagrebu 23. oktobra lani.
Pripadniki var nostne službe so na notranjem poletu potniškega letala s 131 potniki v Iranu dezak-tivirali bombo.
Paki stan ska vojska je poročala, da so nje ne sile tali ba nom ponovno prevzele in zavzele strateško nesto Mingo ra in s tem naredile pomemben korak k zmagi.
Cene goriv kar rastejo.
zavzela novica o letalu družbe Air France, ki je vstopilo v nevihtno območje z močnimi vremenskimi motnjami, nato pa izginilo z 228 osebami na krovu. Iz Ria de Jane-ira so poleteli okoli polnoči, v Parizu pa bi morali pristati ob 11.15 po srednjeevropskem času.
Torek, 2. junija
Izvedeli smo, da bo Slovenija na ravni ministrstva brez listnice kmalu dobila urad za podnebne spremembe. Kot smo še slišali, naj bi vlada odlok za ustanovitev urada obravnavala v četrtek, mnogi pa so že nami gova li, da bo mes to direktorja urada pripadlo klimato-loginji Kajfež Bogatajevi z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Boj proti Titovi cesti so začeli v Mladi Sloveniji. Po besedah njenega predsednika, Jerneja Vrtovca, je odlok o takšni cesti v nasprotju s 63. členom Ustave, zato so v stranki napovedali pritožbo na ustavnem sodišču.
Zainteresirani za gospodarstvo so ugibali: Unicredit banka naj bi Infond Holdingu poslala ponudbo za odkup 12,5 odstotka Mercator-ja, s posojilom Unicredita pa naj bi prav tolikšen delež kupil hrvaški Orbico. Gospodarski minister Matej Lahovnik je srečanje sicer potrdil, a vsebine ni želel razkriti. Po pisanju medijev v vladnih krogih glede namere italijanskega Unicredita naj ne bi bili navdušeni, ampak naj bi jih celo označili za sovražno dejanje do slovenske države.
V Air France so izrazili skrb, da preživelih ni.
Ponedeljek,
* * *
1. junija
Pogumni ropar je sredi belega dne v Parizu ukradel dragulj.
Janez Janša je sporočil, daje razočaran nad odgovorom Boruta Pahorja na poziv za sklenitev zavezujočega sporazuma o partnerstvu za razvoj 2 + 10. Pahor je namreč dejal, da se strinja, da bi se morali znova pogovoriti, ni pa kar vnaprej sprejel Janševe pobude.
Celjsko višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo Okrajnega sodišča v Celju proti celjskemu županu Bojanu Šrotu in nekdanji občinski uslužbenki Moniki Sečnik.
Na poziv k dokapitalizaciji Mure se, kot kaže, ni odzval nihče od institucionalnih lastnikov, zato novega predloga za dokapitaliza-cijo za zdaj ne bo. Kot so povedali v družbi, si želijo, da vlada čim prej pred stavi načrt za prevzem Mure, ki so ga napovedali predstavniki vlade.
Slišali smo, da se bodo opolnoči spet zvišale cene goriv.
Največ medijskega prostora je
Brazilska vojaška letala so okoli 650 kilometrov severovzhodno od obale južnoameriške celine našla razbitine, ki bi lahko bile deli pogrešanega francoskega letala.
žabjcr
perspektiva
Visoka pesem
Jure Trampuš
Pred leti se je pač tako zavrtelo, da sem se med študijem poglabljal v množice knjig o religiji, svetem in svetu, v stavke, ki poskušajo razložiti, zakaj ljudi verujejo v nekaj, kar je nedojemljivo. Je to rezultat evolucije, genskih zapisov, ki so možgane ukrivili tako, da verovanje v vsemogočnega olajša življenje v neznanem in nevarnem? Je vera zgolj rezultat družbe, ki je ustvarila bogove, zato, da je lažje legitimirala družbena razmerja, odnose med posamezniki? So bili prej bogovi ali ljudje? Je vera psihološka olajšava, sklop simbolov, organiziranih ritualov, ki izbranim stvarem podeljujejo titule svetega, pomen pa vsakemu izmed nas? Ali pa je vera resnično le rezultat, posledica tistega, kar ne znamo in ne zmoremo razumeti. Nekoč so temu nedojemljivemu dajali bajeslovna imena, ga risali z dolgo brado in pravičniškim licem, danes pa je bolj priljubljeno, da se govori o energijah, ki skačejo iz ene čakre v drugo.
Sam v boga nikoli nisem verjel. Kot bi dejal danski religiolog dr. Tim Jensen, sem nepopolni ateist. »Vletalu, kjer ves preplašen sedim na stolu, celo kot znanstveni preučevalec religij, začnem razmišljati o bogu,« mi je Danec razlagal nedavno, ko sva se pogovarjala, v kaj verjame in v kaj ne. »Ne zato, ker bog obstaja, ampak zato, ker se bojim, ker sem odrasel v družbi, kjer je bog nekaj samoumevnega, ker sem bil indoktriniran. Ne verjamem v boga, a nisem prav dober ateist, četudi se to vseskozi trudim«.
Ce je bil on indoktriniran v smeri vere, je bil moja vzgoja drugačna, ne antireligiozna, a gotovo ne religiozna. Kljub temu pa je bil bog vseskozi prisoten, na cerkvenih hribčkih, v ljudskih pripovedkah, pesmih, filmih, celo v šolskih učbenikih, recimo pri umetnosti vzgoji ali pa v tej grozni, od komunistov popačeni zgodovini... Zapisano pa ne pomeni, da se z nedojemljivim nisem nikoli srečal, da ga skeptično zavračam. Ce pustim vraževerje, ki je, to je vseeno treba priznati, prisotno v vsakemu od nas, in različne čudežne gole nogometne reprezentance, so bili seveda tudi trenutki, ko je ratio ostal brez besed.
Včasih so se pojavili med petjem v zboru. Pred leti sem velikokrat stal na odru, v takšnih ali drugačnih zasedbah, s tem ali onim repertoarjem, smo poskušali skupinsko muzicirati in kdaj nam je to tudi uspelo. V tistih redkih trenutkih popolne zvočnosti, skupinske meditacije, absolutne koncentracije na čistost, jasnost tonov in glasov, me je včasih, tam za hrbtom prevel občutek svetosti. Občutek nedojemljive lepote. V trenutkih, ko nekaj glasbenih fraz ni več vodila čista misel, pač pa nevidna roka nekoga, ki ga nisem videl, četudi je stal pred menoj. Da ne bo pomote, ta občutek ni prišel le takrat, ko smo v latinskih verzih prepevali o očetu, ki je v nebesih, pač pa tudi takrat, ko je besedilo govorilo o tem, da sta v srčku mlina dva, nič drugega ne delata, ljubezen meljeta.
Cinikom se zdijo stavki o tem, da je kak velenjski pevski zbor znova zmagal in spet navdušil, smešne. Saj tudi so, včasih napisani banalno, nagrada na nagrado, prvo mesto na prvo mesto, navdušene novinarske ode ne zvenijo ravno verodostojno. A pravzaprav sploh ne gre za to. Gre za muziciranje, uživanje ob glasbi, preseganje oglušujoče tišine, preseganje bolečega hrupa, preseganje dolgočasne povprečnosti. Za popolnost trenutka, ki si jo delijo pevci, zborovodja in poslušalci. Tudi sam se bojim letal in tudi jaz kdaj v stolu pred poletom pogledam v nebo, a nepopolni ateist nisem samo zaradi strahu pred letanjem, temveč tudi zaradi glasbe in njene lepote. Vse ostalo, povezano z bogom, pa me pravzaprav ne prepriča.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Vreteno časa na Velenjskem gradu
Prij etno druženje za otroke iz Vrtca Vrtiljak so pripravile strokovne delavke -navdušeni tudi starši
Velenje, 26. maja - V torek smo preživeli čudovit popoldan. Strokovne delavke iz vrtca Vrtiljak smo pripravile skupno druženje za vse otroke iz našega vrtca in njihove starše v prelepem ambientu Velenjskega gradu.
Najprej so se v atriju predstavile vse skupine iz vrtca z ljudskimi plesi in pesmimi ob spremljavi citer. Otroci so nastopali z veliko sproščenostjo, spontanostjo in srčnostjo. V drugem delu našega druženja pa so skupaj s starši ustvarjali in se igrali na temo »ljudsko izročilo« v različnih delavnicah: v risarsko-sli-karski delavnici so slikali z ogljem in kredo na slikarskih stojalih; izdelke iz gline so izdelovali v lončarski delavnici, kjer je ustvarjal na svojem orodju tudi »pravi« lončar; v glasbeni delavnici so izdelovali ljudske instrumente in plesali ljudske plese ob spremljavi citer; lahko so si naredili svojo »bukvico« pregovorov in ljudskih pesmi; s tušem in gosjimi peresi so risali in pisali na
starodaven način, ob tem pa preizkušali naravne barve iz rdeče zemlje in premoga; izdelovali so svetila in svečnike iz das mase in paus papirja; lahko so si naredili preproste stare igrače (punčke iz cunj, lutke iz nogavic, maijanco); napravili so si klobuk iz lapuhovih listov,
dejstvo, da imajo starši tako velik posluh za aktivnosti svojih otrok, saj so se na naše skupno druženje resnično odzvali v zelo velikem številu in v skupnem popoldnevu tudi uživali. Res je, da ima vrtec pomembno vlogo pri seznanitvi otrok z ljudskim izročilom v pred-

/V^1 V

» n
z .J-
t
TV*- . i
, m t

Malčki izv rtcaVrtiljak sou živali vn astopih inu stvarjanju. Skupaj ss trokovnimid elavkamiv rtca sos taršem res
polepšalip opoldan.
perjanico iz kostanjevih listov ali cvetni venček; lahko so ustvarjali v domači tiskarni, kjer so tiskali na blago ali papir.
Veliko smo delali, a smo se ob tem tudi zabavali in tako je popoldan ob prijetnem vzdušju, petju, plesu, igri in delu kar prehitro minil. Zelo pa nas je razveselilo
šolskem obdobju, glasbena vzgoja pa je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje in zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj. Zato pa si moramo prizadevati prav vsi, da bomo ljudsko izročilo ohranjali tudi v bodo če.
■ Mateja Šojat
Pacnik najboljši, Sevcnikar tretji...
Na letošnjem svetovnem prvenstvu za diatonično harmoniko v St. Kanzianu v Avstriji so učenci glasbene šole Goter spet blesteli. V kategoriji mladincev je bil med 22 harmonikarji najboljši Nejc Pačnik, 3. Gregor Sevčnikar, 6. pa Martin Suschnig.
Med člani (nastopilo je 13 tekmovalcev) je bil 3. Primož Zvir in 5. Zvonko Krumpačnik.
Od Robija Goterja, kije bil tudi aktivni član komisije, ki je ocenjevala nastop starejših harmonikarjev (svojih učencev seveda ni smel ocenjevati), smo izvedeli, da so Diatonično harmoniko izumili Avstrijci leta 1821 na Dunaju. Poznana je tudi pod imenom Štajerska harmonika, saj so jo Avstrijci vzeli za ''svojo''.
Danes se ta harmonika igra v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji (Suedtirol), tudi na Hrvaškem (Istra, Zagorje), Slovaškem in Nizo zem skem ( pas ob nem ški meji) ter seveda v državah, v katere so se ti omenjeni narodi izseljevali: ZDA, Kanada, Argentina, Avstralija...
Za diatonično harmoniko poznamo številna tekmovanja na lokalnih, državnih in mednarodnih ravneh. V Sloveniji je najbolj kvalitetno tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne, ki bo letos že 29. po vrsti in jo zaznamujejo kot (neuradno) slovensko državno prvenstvo. Prav tako prirejajo tudi evropska in svetovna prvenstva.	■
Pesnik med peki
»Po prihodu v Slovenijo leta 1963 sem živel v slovenskem okolju, zato se literarno najbolje izražam v slovenskem jeziku«, je med drugim v petkovem Galerijskem večeru dejal Ramiz Velagič iz Velenja. Pesnika je v enournem pogovoru predstavila Milojka Komprej, a najbolje se je literar ni ustvarjalec, ki piše z vmesnimi kratkimi presledki že iz osnovnošolskih let, predstavil s svojo poezije, ki jo je prebiral. Avtor, ki sicer sodeluje tudi v projektu JS RS Sosed tvojega brega in objavlja poezijo v hrvaščini, je lani izdal samostoj no pesniško zbirko Zapiski iz sanj, ki jo navdihuje predvsem ljubezenska tematika. Tudi sicer pesnika najbolj navdihuje ljubezen,
poe zija mu je sred stvo ozi ro ma nuja, da se pogovarja sam s seboj in se tako tudi očisti. Ramizove pesmi so kratke, a prepričljive, umirjene, hrepeneče in predvsem nenasilne, včasih hudomušne, predvsem pa odkrivajo njegovo mehko in občutljivo notranjost. V zbirki je tudi obredna pesem ilahija, ki še ni bila zapisana v slovenskem jeziku.
Ramiz Velagič se je rodil v Bosni
in Hercegovini leta 1962, a se je z materjo in bratom kmalu pridružil očetu, ki je delal v Velenju. Tu se je izšolal in pridobil poklic kovinarske stroke, a gaje njegova mehka narava pone sla med peke, tako med njegovo poezijo dostikrat zadi-ši po kruhu. Glasbeno je večer popestrila Lucija Klosternik.
■ M. Komprej, foto: D.Tonkli
Bernarda Jeklin v knjižnici
Na odru velenjske knjižnice sta se znašli dve novinarki: Bernarda Jeklin, dolgoletna urednica revije Jana, v vlogi gostje in Bojana Špegel, novinarka Našega časa in Radia Velenje, kot gostiteljica. Med številnimi obiskovalkami pogovora je bilo le tu pa tam videti kakšnega moškega. Jeklinova se ni izneverila svojemu slovesu: bila je odkrita in neposredna, iskriva in duhovita. Odraščala je v dvosobnem stanovanju s še tremi brati glasbeniki, ki so postali znani kot trio Lorenc. Študij psihologije je potem, ko je že delala kot novinarka, tik pred diplomo zaključila, pozneje pa je opravila še zahtevne jezikovne tečaje iz angleščine, francoščine in italijanščine. Revijo Jana je iz živ-otaijenja »pripeljala« do revije z največjo naklado v Sloveniji, s sodelavkami je začela izdajati tudi Lady. Če bi imela danes petindvajset let (ni skrivnost podatek,
da jih ima v resnici kakšno leto čez sedemdeset), ne bi bila novinarka, saj zanjo danes ta poklic ni takšen, kot je bil nekoč. Poročena je bila dvakrat (nekoč se je pisala Rakovec), potem je ugotovila, da tipično zakonsko življenje ni zanjo, in je moške začela jemati kot spremljevalce svojega življenja in ne kot njegovo osrednjo točko. Živi sama - a ne osamljena(!), v svoji hiši s šnaucerko Špelo, pri devetinpet-
desetih se je začela aktivno potapljati, nenehno je v gibanju. V politiko je padla šele po upokojitvi, bolj zato, ker ji je nekako ostajalo časa, pa tudi ji ni čisto vseeno, kaj se v naši ljubi domovini dogaja. Bojana Špegel je profesionalno iz gostje izvabila veliko zanimivega, tako da so obiskovalci lahko odšli domov za nekaj spoznanj bogatejši.
Zarja najboljša v igranju koracnic
Absolutni zmagovalci v igranju koračnic Mengeš '09 Pihalni orkester Zarj a Šoštanj
Mengeš, Šoštanj, 30. maja- Pa naj
še kdo reče, da glasba ne podira meja in da melodije ne prinašajo veselja! Tiščanje v prsih, potne roke, trema in zavedanje, da moramo odigrati tako, kot najbolje znamo. Vsi ti občut ki, pre plete ni s spro šče -nostjo in veliko mero optimizma, so godbenike Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj spremljali zadnjo soboto v mesecu maju, ko smo se odpravili v Mengeš na tekmovanje pihalnih orkestrov v igranju koračnic.
Ni bilo prvič, upamo, da tudi zadnjič ne. Že dvakrat smo se pomeri-
li v tem izzivu in obakrat osvojili drugo mesto ter s tem poželi priznanje uglednih glasbenikov in skladateljev, ki sestavljajo žirijski deltek-movanja.
Kako pa bo letos? V šali rečeno: "Gremo na zmago!" Vsaj polovica godbenikov je mladih in pravijo, da mladi upajo in podirajo meje ter s tem starejšim bolj izkušenim godbenikom podarijo tisti delček mla-dos ti in sanj.
Zakaj torej ne? Zakaj ne, če pa lahko! In uspelo je. Strokovna žirija je prvo mesto dodelila Pihalne-
mu orkestru Zarja iz Šoštanja. Slavili smo zmago. Nikoli ne bo moč opisati veselja, vzklikov radosti in prešernega smeha. Znamo se veseliti, znamo sprejemati kritike in biti realni. A ta realnost je tokrat naša: Pihalni orkester Zarja Šoštanj je postal absolutni zmagovalec tekmovanja v koračnicah Mengeš 09.
A nočemo in ne spimo na lovorikah. Že naslednji dan smo bili del dogajanja na srečanju orkestrov v Spodnji Polskavi, z vsemi močmi pa se pripravljamo tudi na tekmovanje v zabavnem programu, ki bo potekalo 20. julija v Ormožu.
In tudi takrat bo naše upanje po norem letu in pol uspehov - predvsem v dobro igranje, ugasnilo zadnje.
■ Franja Vačovnik
'Zapojmo pesemr adostno'
Velenje, 12. maja - Univerza za 3. življenjsko obdobje Velenje ponuja nam, upokojencem, veliko možnosti udejstvovanja. Ustavila bi se samo pri pevski ustvarjalnosti, ki človeka notranje bogati in mu tudi ponuja potreben mir v teh nemirnih časih. Kaj je lepšega, kot družiti se v skupini pevk in se pustiti voditi pevovodkinji, slediti njenim rokam in ustvarjati har-
monično petje.
Petje v skupinah deluje že četrto leto, z nami je začela Katja Grubar, sedaj pa se z nami že tri leta ukvarja Tadeja Cigale.
Nas top na Velenj skem gra du je bil spet poln domislic, tako da nastop ni nikoli nastopu enak. Kot gostje so nastopile učenke iz glasbene šole Nazarje, ki so s svojimi zvenečimi glasovi kar očarale pub-
liko. Pesem Stare citre je kar klicala po spremljavi, in ker se tri cit-rarke iz zbo ra še nismo pripravile za spremljavo, sta dve učenki to izvrstno izpeljali. Mogoče jo bomo drugo leto že me lahko spremljale, čeprav, to moram povedati, navadno ne ponavljamo starih pesmi.
Pojemo veliko ljudskih pesmi, lotimo se popularnih popevk in tudi umetnih pesmi, s katerimi se predstavimo velenjski publiki.
■ MiraP reložnik
Radarske kontrole v mestu
Velenje, 2. junija -Od torka na Kidričevi cesti pri Osnovni šoli Mihe Pinterja Toleda in na Partizanski cesti pri železniški postaji v Pesju, vsem udeležencem v prometu hitrost merijo radarji. Naslednji teden ga bodo mestni redarji postavili tudi na Cesti Simona Blatnika (pri Interevropi) v Velenju. Radarji so opremljeni z alarmno napravo, varovani pa so tudi z videokamerami. Delovali bodo 24 ur dnevno. Vsak, ki bo prekoračil hitrost, bo po pošti prejel plačilni nalog oz. obvestilo, da je zoper njega vložen predlog za uvedbo postopka o prekršku.
Kazni so visoke; če boste dovoljeno hitrost prekoračili za 10 km/h, boste plačali 80 evrov, prekoračitev hitrosti za 20 do 30 km/h vas bo olajšala za 250 evrov (in 3 kazenske točke). Kazen za prekoračitev hitrosti od 20 do 30 km/h je 500 evrov (in 5 kazenskih točk) ... Za prekoračitev hitrosti nad 30 km/h je kazen kar 1000 evrov, 9 kazenskih točk in izrek ukrepa prepovedi vožnje za najmanj 1 mesec. Ob tako visoki prekoračitvi prekršek obravnava sodišče.	■
Tradicionalno
srečanje
krvodajalcev
Gaberke - Tudi lani se je krvodajalskih akcij, ki jih organizira Območno zdrUženje RK Velenje, udeležilo več kot 4000 krvodajalcev iz Šaleške doline. Za njihovo dobro delo se jim združenje že nekaj let zahvali s srečanjem. Tudi letos bo tako.
Srečanje krvodajalcev Šaleške doline bo v soboto, 6. junija, od 17. ure dalje pod kozolcem v Gaberkah pri Šoštanju. S tradicionalno prireditvijo bodo zaznamovali tudi 4. junij, da krvodajalcev.
■ tp

Mladinski pevski zbor velenjske glasbene šole pod vodtsvom Matjaža Vehovca je dosegel največ točk in še posebno
priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi.
Ponovno pevsko zmagoslavje
Na 3. regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov »Od Celja do Koroške« velik uspeh zborov iz Šaleške doline
Slovenske Konjice, Velenje - 29. maja - V petek je bilo v Slovenskih Konjicah še zadnje v vrsti regijskih tekmovanj otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih po vsej Sloveniji pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Na tekmovanje se lahko prijavi-
jo izbrani otroški, mladinski, dekliški, fantovski in mešani zbori, ki so bili v sezoni 2007/08 predlagani za nastop na medobmočni reviji, ali so nastopili na 21. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi, ali pa so bili za nastop predlagani na območni reviji v sezoni 2008/09. Da ima zborovsko petje v Šaleški dolini dolgo tradicijo in da tukaj delujejo kvalitetni zbori, se vsako leto izkaže že na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov »Pozdrav pomladi«, na katerem običajno nastopi 24 pevskih zborov. Kvaliteto pa potrjujejo tudi številni uspehi na tekmovanjih.
Tudi 3. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov
»Od Celja do Koroške« ni bilo izjema. Na tekmovanje v Slovenske Konjice se je prijavilo kar pet (5) otroških in mladinskih pevskih zborov iz Šaleške doline, in sicer 2 otroška in 3 mladinski pevski zbori.
V mali dvorani glasbene šole v Sloven skih Konji cah so naši mladi pevci prepričali žirijo v sestavi Sonja Kasesnik, Tomaž Pirnat in Anka Jazbec, da so našim pevskim zborom podelili 3 zlata priznanja in dve srebrni. Zlata priznanja sta prejela: otroški pevski zbor OŠ Gorica Velenje, zborovodkinja Mihaela Britovšek, otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha Velenje, zborovodkinja Vesna Szabo. Mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki ga
vodi Matjaž Vehovec, pa je prejel zlato priznanje s pohvalo. Srebrna priznanja sta prejela Mladinski pevski zbor OŠ Šoštanj, zborovodkinja Metka Berk in Mladinski pevski zbor OŠ Gustava Šiliha Velenje, zborovodkinja Vesna Szabo.
Žirija je podelila tudi posebna priznanja, in sicer je otroški pevski zbor OŠ Gustava Šiliha Velenje prejel priznanje za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe, Mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pa priznanje za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Oba zbora sta bila razglašena tudi za najboljša zbora tekmovanja.
Vsem zborom in zborovodjem za uspehe iskreno čestitamo! ■
Glasbeno bogat večer ŠAPZ
Velenje, 30. maja - Šaleški akademski pevski zbor (ŠAPZ) Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik je v soboto zvečer v povsem razprodani veliki dvorani velenjske glasbene šole dokazal, da so upravičeno zasedli prvo mesto na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Bolgariji. Tekmovalni program so predstavili v prvem
deli jubilejnega koncerta ob 10. obletnici delovanja. V drugem, bolj sproščenem koncertnem delu, so ganili marsikoga v dvorani tudi s spremljevalnim programom, sproščenostjo in kvaliteto. Prav ganljiv je bil kratek film, v katerem je deklica, hči dveh nekdanjih pevcev, po mestu nosila rožo. Film se je končal, ko je zaprla
vrata v velenjski glasbeni šoli. In nadaljeval v živo - deklica se je z rožo zahvalila Danici Pirečnik, ki je zagotovo zborovodkinja, ki vsakemu, ki je kdaj pel pri njej, ostane v večnem spominu. Na koncu koncerta, po burnem aplavzu publike, so v dvorani s pevci na odru zapeli tudi vsi nekdanji pevci zbora, druženje po koncertu pa so nadaljevali še dolgo v noč.
■ bš
Pevci so se svoji zborovodkinji za njen trud in vodenje zbora zahvalili tudi takole. Simpatično, ni kaj.
Premiera navdušila
Vele nje, 30. maja - Festival Velenje je v soboto ob svoji prvi obletnici delovanja pripravil premiero lutkovne predstave O deklici Momo in tatovih časa. Dvorana Nove je bila polna, gledalci pa navdušeni nad zgodbo in izvedbo igre, ki jo je pripravilo Lutkovno gledališče Velenje pod vodstvom režiserke in scenaristke Alice Čop. Buren aplavz so si prislužile igralke Ema Hozjan, Vanja Kretič in Mojca Mačkovšek, pohvale za sceno in glasbo pa Uroš Potočnik, Kajetan Čop in Gorazd Planko. Predstava, ki sicer ni primerna za mlajše otroke od sedmih let, je tokrat navdušila tudi odrasle gledalce. Odlične so tudi lutke, ki sta jih izdelala Kajetan in Alice Čop. Zato si lahko kmalu obetamo ponovitev, v Festivalu Velenje pa računajo, da bodo s predstavo kmalu gostovali tudi zunaj Šaleške doline.
■ Bš
Kruha in iger
To, da v času gospodarske krize ob odpuščanju delavcev in preživetju najbolj trpi kultura, je misel, ki me znova in znova preplavlja zadnje čase. Najprej se proračuni klestijo pri dobrinah, ki niso tako nujno potrebne ...
Gospodarska kriza, ki se pri naš šele močneje razplamteva, se močno približuje z nekakšnim zamikom tudi Velenju. Težka situacija v naših gospodarskih gigantih je očitna. Po drugi strani se težave kopičijo tudi na socialni ravni. Tujejezičnih priseljencev vseh starosti je naenkrat polno mesto. Ampak njih kriza zadeva drugače. Kriza prizadeva predvsem nižji in srednji sloj, ki od postranskih stvari v življenju zahteva (in potrebuje) - ob brezizhodnosti trenutne situacije - tudi kruha in iger. Morda tudi zato vzpon ekipnega športa v Velenju v zadnjem letu. Ljudem v krizi je potrebno dati vsaj iger, če je že skorja kruha bolj siromašna. Rokometaši so državni prvaki in uspešni finalisti evropskega pokala. Ponosno in zasluženo. Nogometaši so se iz druge lige popeljali kar v kvalifikacije evropskega pokala. Zasluženo. Pa vendar - zadaj za njimi stoji gospodarstvo. Kaj pa kultura? Ne moremo reči, da ni premikov, v kulturi so premiki drugačni. Kultura se lovi, kompenzira, koleba in je odvisna od drugih dejavnikov, od katerih je najbolj prepričljiva politika. Za višjo kulturo bo v lokalnem smislu ob svetovni recesiji iz skorje kruha padlo le bore malo drobtinic. Kazalci so tu. Populizem v kulturi je v vzponu. Dobro funkcionira ljubiteljska kultura, v kateri so glavni igralci amaterji in poustvarjajo in ustvarjajo za »boglonaj«. Kot recimo pevski sestavi, ki od najmanjših do najstarejših pojejo za svojo dušo. Ampak tudi pri tem imamo srečo v naši dolini. Profesionalna kultura, ki se ukvarja s profesionalno lastno produkcijo, je v dolini močno skrčena, je v zametkih. Tu pač ni profesionalnih otroških in odraslih gledališč, institucionaliziranega orkestra. Si predstavljate, da bi morali dajati plačo še, recimo, desetim lutkarjem ali dvajsetčlanskemu orkestru. Ali pa da bi člani pihalnega orkestra igrali na vseh pogrebih zastonj in ne bi dobili po vaji kakšne gajbe piva. Morda v teh hudih časih čaka male kulturnike tudi takšen udarec.
Na nacionalni TV sem Prisluhnil modrovanju Toneta Pavčka in Antona Peršaka, dveh razumnikov slovenske pomladi konec osemdesetih in iz obdobja osamosvojitve. Njuni izjavi bi lahko povzel, s pozicije kulturnikov, da se je država v svojem 18-letnem obstoju preveč spolitizirala in prodala interesom velikih in njihove politike. Prodali smo se Natu, zato da imamo danes lahko tudi afere (orožarski posli). Na sodstvo vpliva politika preveč, toliko da so nezadovoljni vsi, neučinkovita zakonodajna oblasti in vedno kritična (in neučinkovita) izvršilna oblast. Družbenih gibanj praktično ni. Prav slednje bode v oči. Da je z vplivom politike nekaj narobe, je znak, da učinkovitih družbenih gibanj praktično ni. Voditelji nekdanjih gibanj so postali tajkuni, nova družbena gibanja pa so tako marginalna, da so zanemarljiva. V Franciji, Grčiji se mladi priseljenci, študentje in še kdo izpostavljajo kot močna gibanja, ki so odraz bolezni družbe. Jasno se ta problem pri nas kaže v politiki, v kateri je vpliv družbenih gibanj na stranke ničen. Na primer, ekoloških strank praktično ni ali pa je njihov vpliv zanemarljiv, prav te pa so nekakšen vezni člen med družbenimi gibanji. V mestu, dolini, ki ima okoljske težave, imamo zato še vedno veliko nerešenih vprašanj. Jezera bodo večja, doline bo vse manj, vse več bo vode, priseljenci, delavci ob širjenju elektrarne so že tu in jih bo tu mnogo ostalo. In če ne bodo zgradili vodnega spomenika na jezeru zdaj, ga bodo pa kdaj drugič, a ta ne bo očistil vode in ne privabil turistov s pogledom na dimnike.
A zbori bodo prepevali, zmagovali v vseh kategorijah, peli množično na obletnicah, po televiziji, na proslavah in se bogatili sami. Kajti družbo so že obogatili s svojim obstojem, delovanjem in uspehi. In nogometaši in rokometaši bodo zabijali gole, sproščali adrenalinske ventile ob krizah in kolo se bo vrtelo naprej. Tudi športniki so uspeli. Stvari se bodo vrtele naprej, nekatere premiki (letos) bodo navzdol in nekatere pozitivne občutke (športno adrenalinsko, politične) smo že doživeli. Nekomu torej kruha in iger, nekomu pa »drobtinice«. Kako je že rekel Galileo, preden so mu prepovedali širiti svoje nauke: »Eppur si muove«.
■Matjaž Šalej
Odličnel utke,z godba,r ežija,s cena,g lasba inp repričljiva igra treh mladih igralk soo dlike, ki novol utkovnop redstavoL utkovnega gledališča Velenje zlijejo v odlično celoto.
Zmagovalci v kategoriji otroških zborov
Otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki ga vodi Manja Gošnik Vovk, je prejšnji teden sodeloval na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi in že tako bogati beri dosežkov dodal še eno zavidanja vredno priznanje -1. mesto, poleg tega pa je postal še absolutni zmagovalec v kategoriji otroških pevskih zborov.
Zbor je zapel pet sklad iz bogate slovenske zborovske bere, zborovodkinja pa meni, daje strokovno komisijo prepričal z muzikalnim petjem, doživetim prepevanjem.
■ tp
107,8 MHz
t£\DÜJ@Ka IDO	M®ZAlIX
Glasbene novičke
Ne le obveščamo, tudi izobražujemo
V množici člankov, s katerimi preko časopisa Naš čas prihajamo v vaše domove, in rubrikah radijskih oddaj Radia Velenje poročamo o najaktualnejših dogodkih v bližini vašega doma in nekoliko bolj oddaljeni okolici. Pozorni bralci in poslušalci pa najbrž ne spregledajo tudi člankov izpod peresa nekaterih naših sodelavcev, v katerih poskušamo čim bolje izpolnjevati tudi drugo nalogo medijev - poleg obveščanje še izobraževanje.
Po odzivih sodeč kar nekaj bralcev skrbno prebira nasvete za zdravo življenje Janeza Polesa, dr. med., nasvete za voznike deli v rubriki Varnostno ogledalo Adil Huselja. Tematske priloge v Našem
času prav tako »postrežejo« z nasveti. Tisti, ki nameravajo v bližnji prihodnosti preurediti svoje gnezdeče, bodo skrbno prelistali današnjo prilogo Dom. Na valovih Radia Velenje sodi med izobraževalne rubrike Strokovnjak svetuje v sredinih jutranjih oddajah, kjer gostimo strokovnjake z različnih področij. Že nekaj let je ob četrtkih na sporedu rubrika Zdravniški nasveti. Enkrat na mesec bo gostja Karmen Zakošek Petek, ki vodi oddajo, in Zdenko Kikec, specialist internist gastroentero-log. Vabljeni k poslušanju že 11. junija ob 17. uri.
■ tp
... na kratko...
MAMBO KINGS
Po dolgem času spet objavljajo novo sklad bo Naj bo septem ber ali maj. -Pesem je prispela iz tovarne hitov Dareta Kauriča (Kingston), dokončno zvoč no podo bo, ki nosi pri dih ita -lijanske popevke, pa je dodal Bor Zuljan. Skladba napoveduje tretji studijski album skupine.
MESTNI POSTOPAČI
Dejan Došlo, ustanovni član Letečih potepuhov, se je lani vrnil na glasbeno prizorišče z novo zasedbo Mestni postopači. S prvim singlom Ne živi za naprej so Mestni postopači napovedali svoj prvenec DobroDošlo, ki je izšel v teh dneh. Na radijskih postajah že lahko slišite njihov drugi sin-gl z naslovom Znoru.
MARKO VOZELJ
Četrti single z albuma Moj svet Marka Vozlja ima naslov Mavrica. Pesem ima po Markovih besedah pozitivno spo ro či lo in naboj, obe nem pa je popot ni ca brez skrb nim son čnim dnem, ki prihajajo. Avtorja glasbe in bese di la sta Marko Vozelj in Robert Smre kar.
PUPPETZ
Fantje skupine Puppetz nadaljujejo s promocijo debitantskega albuma Forte Balade in predstavljajo že četrto sklad bo. Njen naslov je V meni, videospot zanjo pa je nastal iz koncertnih posnetkov ter posnetkov iz studia, kjer so snemali album.
JULI ET TE JUSTI NE
V sodelovanju s trenutno najprodor-nejšim slovenskim raperjem Zlat-kom so pripravili preoblečeno verzijo skladbe Hip hop. Skladba je igriva uspešnica z diskotečnim ritmom, ki nas pre sta vi v osem de se ta leta in zlato obdobje disco glasbe in norih zabav.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.6PACK CUKUR feat. JURE PUKL- En lep dan
2.	DAUGHTRY-Surprise
3.	MELANIE FIONA - Give It To Me Right
Po dolgih letih je velenjski raper 6pack Čukur končno objavil nov album z naslovom Gangsta Dilla Playa Gorilla. Album prinaša deset novih pesmi, ki so nastale v sodelovanju s producentom Sašo Lušicem. Prvi singl z albuma je skladba En lep dan, v kateri sodeluje tudi znani velenjski jazzovski saksofonist Jure Pukl.
^lestvica domače
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Bratov Gašperič - Ljubezen je greh
2.	Polka punce-Tisi faca
3.	Ans. Spev in Tanja Žagar - Minili sta že leti dve
4.	Klemen Rošer - Z glasbo v srcu
5.	Mladi Dolenjci - Meni ni za bogatijo
6.	Mitja kvintet - V gozdni samoti
7.	Ans. Lipovšek- Opravljivka
8.	Ans. Naveza-Ti si prava
9.	Veseli svatje - Vzcveteli so beli kostanji
10.	Ans. Franca Žerdonerja s prijatelji - Najlepši spomini
www.radiovelenje.com
Sestre sev racajo
Po dolgih petih letih se na glasbene odre vrača trio Sestre. Od takrat, ko so navduševale z uspešnico Samo ljubezen, s katero so nas kar dostojno zastopale na evrovizij-skem festivalu, je minilo že precej let. Med tem časom sestre niso lenarile, ampak so vestno pilile svoje glasove, vadile nove koreografije in pripravljale izvirne scenske nastope. Marlenna, Daphne ter Emperatrizz že komaj čakajo, da se spet postavijo pred mikro fo ne, to pa se bo zgodilo 12. julija, ko bodo kot posebne gostje nastopile na Magnificovem koncertu v Križankah. Sicer v studiu pridno sodelujejo pri nastajanju novega projekta, o katerem pa za zdaj še molčijo. Verjamejo namreč, da stvari, ki še niso v popolni obliki, ni hvaležno vnaprej napovedovati. Vsekakor pa bo jesen pes tra in vro ča.
Ni boga tudi v videospotu
Potem, ko so pred kratkim predstavili novi single Ni Boga, ki napoveduje novi studijski album in je avtorsko delo kitarista Rokija Petkoviča ter tekstopiske Bojane Uranjek, so člani skupine Šank rock pod režisersko taktirko režiserja Zedsa posneli še videospot. Snemanju v Ljubljani je v zadnjih majskih dneh botrovala neznanska vročina, vendar
povsem novo celostno podobo Šank Rocka, kar je vidno tudi na pričujoči fotografiji. Videospot bo na malih ekranih v teh dneh.
Katrinasj utri v Maxu
tudi predelave nekaterih svetovno znanih skladb. Skupina Katrinas ima na slovenski glasbeni sceni dolgo in bogato zgodovino. Njihovi začetki segajo dve desetletji nazaj, pred natančno desetimi leti pa je dekliška pevska zasedba izdala tudi svoj prvi album Slovo tisočletju. Od takrat se je zasedba precej spremenila, danes pa dekleta delujejo kot vokalni trio v sestavi Katarina Habe, Sanja Mlinar in Petra Grk-man. V tej zasedbi so posnele zgoščenko Na prepihu sanj, kije izšla pred tre mi leti in pol, pri nje nem nastanku pa je sodeloval tudi znani slovenski multiinstrumentalist, komponist in producent Rok Golob. Slednji pogosto sodeluje tudi na njihovih nastopih, na katerih dekleta nastopajo ob spremljavi svojega benda, pa tudi z big ben-di, revijskimi orkestri ali ob spremljavi klavirja.
Vs**.1



* j;
I ■
I ■
I
so spretne roke maskerke Tine poskrbele za dovršen videz fantov. Sti-listka Vladimira Kralj pa je skupaj s Kristijanom (Kristijan styling), kije poskrbel za nove frizure, pripravila
Jutri, v petek, 5. junija, bo v velenjskem klubu Max nastopila skupina Katrinas z bendom. Njihovi živi nastopi vključujejo tako nove in stare uspešnice skupine kot
n i ko L i sami
107,8:
Natalijas nemala naV enišah
Natalija Verboten je pretekli teden z ekipo Rubicon pod vodstvom režiserja Branca Grabovca na Ranču Burger Veniše v Savinjski dolini posnela videospot za svojo aktualno pesem Ma kje si ti?. Pri scenariju za spot je pomagal Dare Kaurič, sicer tudi avtor skladbe, ki je z Natalijo sodeloval že nekajkrat. Zgodba videospota govori o tem, kako Natalija čaka svojega fanta. Medtem ko mu peče pecivo, fanta ni in ni, namesto tega pa pridejo fantje iz benda oziroma igralci v spotu. Kako se zgodba razplete, bomo videli v končnem izdelku, ki bo na ogled na malih ekranih v prvih dneh junija. Za Nata-lijino celostno podobo je tokrat poskrbela Urša Drofenik.
Gorenje na rokometnem tronu
V zadnji in odločilni tekmi letošnjega državnega prvenstva premagali Koper s 26 : 24 Prvi naslov v 50-letni zgodovini kluba - Obrvan ni nasedel izzivom domačih gledalcev
Obrvanu osemmesečna prepoved
Disciplinski sodnik Združenja rokometnih prvoligašev Branko Celar je Gorenjevega trenerja Ivico Obrvana kaznoval kar z osemmesečno prepovedjo opravljanja trenerskega dela.
Prvo kazen zaradi dogajanja v Trebnjem so mu s treh zmanjšali na dva meseca, a očitno bo ostalo pri zadnji kazni, kar pa pomeni, da se je incident zgodil v času, ko je bil Obrvan že kaznovan. Seveda se je (bo) vodstvo kluba pritožilo.
Lepo je biti Velenjčan! Te besede je bilo prejšnji četrtek pogosto slišati v Kopru po zgodovinski zmagi rokometašev Gorenja nad domačim Cimosom. Še bolj pa je v dvorani in nato kar nekaj časa okrog nje odmevalo: šampioni, šampioni ... Zmaga jim je prinesla prvo prvenstveno lovoriko v polstoletni zgodovini kluba. In z njo so najlepše končali sanjsko prvenstveno sezono.
Odgovor nai zive -zmaga
Ekipi sta bili pod velikim pritiskom, kajti oboji so se želeli pov-zpeti na slovenski rokometni prestol. A očitno so bili domači pod večjim, enako njihovi gledalci. Nekateri med njimi so se zelo neš-portno vedli, bolj jih je zanimal velenjski trener Ivica Obrvana, kije zaradi kazni tekmo spremljal s tribune, kot igra na parketu. Do njega so se obnašali, najblažje rečeno, zelo nešportno, prav tako pa tudi do trenerja vratarjev in poškodovanega Ivana Čupica. Predstavnik kluba je celo prišel na tribuno in odganjal Ivana Čupica stran od trenerja; gledalci so Obrvanu vseskozi pobalinsko žvižgali, eden od gle dal cev je bil celo tako drzen, da mu je z dlanjo pokril oči, spet drugi silak se je postavil pred njega in mu prekrival pogled. Vse to, da ne bi mogel pomagati Branku Tamše-tu, ki je bil tudi na tej tekmi v njegovi vlo gi.
Delegat tekme je moral celo določiti posebnega varnostnika, ki je nato ves čas pozorno bedel nad tem, kaj se dogaja okrog velenjskega trenerja.
A Obrvan je mirno prenesel vse izzive, igralci pa so na vse to, kar
se je dogajalo tega dne v nabito polni dvorani, odgovorili športno - z zmago. Po ocenah domačih je bilo v njej več kot kar 3500 gledalcev. A tudi velenj ski roko meta ši niso bili brez pod po re, saj so v Koper prispeli kar štirje avtobusi njihovih Šaleških graščakov, mnogi pa so prišli tudi s svojimi avtomobili.
Igralci Cimosa so imeli dolgo prednost enega ali dveh zadetkov, sredi drugega polčasa tudi treh. Toda gostje se niso želeli vrniti domov brez velikega pokala. Relativno vodstvo jih ni zbegalo, zaigrali so še bolj samozavestno, se borili za vsako žogo, blestel je vratar Ivan Gajic ... Skratka, bili so naj bolj ši, ko je bilo naj bolj potrebno. Zadnjih deset minut so resnično odigrali vrhunsko, šampion-sko.
Kavašz adnji prvenstveni gol
V 51. minuti je Aljoša Štefanič izenačil na 20 : 20. Ta rezultat bi Velenjčanom že zagotovil prvo mesto. A pred njimi je bilo še dolgih deset minut igre. Rok Golčar jih je popeljal v vodstvo z 22 : 21. Štiri minute pred koncem pa je bila tekma že odločena, saj so z dvema zaporednima goloma Jureta Dobelška povedli s 24 : 22. Dobro minuto pred koncem so domači resda zaostajali le še za gol. Za naslov bi potrebovali še dva. Imeli so priložnost za izenačitev. Sijajni Gajič, kije zbral kar 18 obramb, je z odlično obrambo preprečil izenačitev. Zadnji gol v letošnji prvenstveni sezoni pa je dosegel Boštjan Kavaš za končno zmago s 26 : 24 in s štirimi točkami pred Koprčani osvojili to, kar so vse dosedanje
generacije rokometašev sanjale 50 let. In za abrahama dosanjale. Velenjsko slavje se je začelo. Obrvan je s tribune poletel s solznimi očmi na parket v objem igralcem, trd no je objel tudi Bran ka Tamšeta, ki je po njegovi kazni sprejel nase odgovorno nalogo, a jo je skupaj z Borutom Plaskanom, ki je bil v vlogi pomočnika, odlič-
no opravil. Solz sreče, zadovoljstva, solze zmage seveda niso mogli zadržati tudi drugi igralci, tam, kjer so bili graščaki, pa je odmevalo Šampioni, Šampioni, Šampioni; da - z veliko začetnico in okolica dvorane je bilo še dolgo, dolgo prejšnji četr tek v rume nem, v bar vi velenj skih navija čev.
Koprčani so po tekmi športno čestitali nasprotniku za naslov, tudi vodstvo kluba, kije menda pripravilo tisoč majic z napisom Prvaki, a jih po tekmi nismo videli. Tako je pač v kolektivnem športu, zmaga lahko le eden in prejšnji četrtek
je imelo Gorenje večje srce od Cimo sa.
Napar ket se mora vrnitiš portni duh
Veliko zadovoljstvo je prevevalo Franja Bobinca, predsednika kluba in hkrati predsednika RZS, ko je kapetanu Sebastjanu Soviču izro-
čil velik pokal, nato pa vsem igralcem obesil okrog vratu zlate medalje. "Pokazali smo, da imamo pravi karakter, da znamo obvladati čustva. Prvenstvo smo začeli brez Iva na Čupi ca, ga kon ča li brez Čupica in brez trenerja. Težko je bilo, a ekipa je pokazala, daje relativno trdna in stabilna.«
O Obrvanovi kazni: "Mislim, da so kazni, če kdor koli naredi kaj narobe, zaslužene. Če je osem mesecev zaslužena kazen, previsoka ali bi morala biti nižja, ne želim soditi. Zdi pa se mi, da je relativno visoka. Želel bi si, da se taki
dogodki ne bi dogajali. To je stališče kluba. Zgodba ferpleja pa se mora vrniti nazaj na rokometno igrišče.«
Jure v Koper
Jure Dobelšek: »Naše garanje, naše 'švicanje'za zgodovinski naslov se je poplačalo. Neverjetno sem vesel, takšnega veselja doslej nisem doživel.«
Jure je bil še posebej poln čustev, saj kaj takšnega v dresu Gorenja ne bo več doživel, dhaja namreč iz Velenja, in to prav v Koper, ki mu je morda v najbolj pomembnem trenutku zabil dva odločilna gola. » Da, selim se v Koper.« Zakaj? »Z vodstvom kluba nismo našli skupnega jezika,« je s solznimi očmi na krat ko pojas nil.
Branko Tamše: »Sezona je bila zelo naporna. Igrali smo v ritmu sreda-sobota. Zadnjih osem tekem so bile vse odločilne. Ni nam bilo lahko. Ni bilo časa, da se spočije-mo, streznimo glave. Vsak dan smo morali trenirati na polno. Vse to se nam je sedaj vrnilo v obliki prvega mesta.
Zelo sem vesel za vse, za naše navija če, naš klub, gle dal ce, celo Velenje, Šaleško dolino, da so prišli na svoj račun ob 50-letnici kluba. Vsem njim podarjam naslov. Kot igralcu mi ni uspelo osvojiti prven stva, samo doma či pokal, zato sem sedaj pre sre čen, da se je to zgodilo ob moji prvi trenerski sezo ni. To je sanj sko.«
Mora lo je pr i ti do solz
Tudi Adnanu Harmandiču so se
oči zasolzile: »Res ne vem, kdaj sem nazadnje jokal. Osvojal sem
naslove z Bosno, Ljubiškim, a to je najpomembnejša tekma v mojem življenju. Česa takega še nisem doživel. Da zadnja tekma odloča o prvaku!? Čeprav je bil nad nami vso sezono velik pritisk, da moramo, smo vzdržali in uspeli. Moralo je priti do solz, od sreče, utrujenosti..., zaradi vsega, kar je za nami.«
Največjazm aga
Sebastjan Sovič, kapetan Gorenja Velenja: "To je največja zmaga v mojem športnem življenju . Že vrsto let igram v Gorenju, vseskozi smo v slovenskem vrhu ter sodimo v širši evropski vrh. V nobenem trenutku se nismo predali, vzdržali smo do konca. Ko nam je bilo najbolj težko, smo še bolj zagrizli in zasluženo postali najboljši. Ne da se opisati, koliko mi naslov pomeni. Zato v tem trenutku tega ne morem povedati ... Vsem soigralcem, strokovnemu vodstvu kluba, fantastičnim navijačem, ki so bili vseskozi naš osmi igralec, vsem, ki so nam stali ob strani, velika hvala.
Obrvan ostaja
Stane Ostrelič, direktor kluba, o trenerjevi kazni »Druga kazen nas je šokirala. Prepričani smo bili, da bo zmagala resnica, in ko bodo kvalitetno analizarili dejanske dogodke, da jo bodo zmanjšali. Upali smo celo, da jo bodo umaknili.«
Če se to ne zgodi: »Obrvan je naš trener. Prinesel nam je tako želeni naslov. Stojim za njim. Ostaja.«
■ vos
Navdušen sprejem v mestni hiši in pred Rdečo dvorano
Velenjski župan Srečko Meh je bil kot vsa dolina seve da navdušen nad sanjskim uspehom rokometašev Gorenja. V torek je rokometne šampione povabil v mestno hišo, kjer so se vpisali v spominsko knjigo, nato pa so se rokome-taši s posebnim odprtim avtomobilom popeljali na krožnjo vožnja po Velenju, družbo pa so jim je delala skupina Feštaband in neka-
teri Šaleški graščaki.
Medtem se je pri Rdeči dvorani zbrala množica ljubiteljev rokometa. Ko so se igralci vrnili, so jim bučno zaploskali, vsi so jim želeli stisniti roko in čestitati za državni naslov in imeniten nastop v pokalu Evropske rokometne zveze. Velenjčani so šele peta slovenska rokometna ekipa, ki seje uvrstila v finale katerega izmed evrop-
kluba. Zato se vam zahvaljujem, saj ste naredili najlepše in najboljše darilo, ki si ga lahko sploh zamislite. Z zmago v državnem prvenstvu in dobro igro v Evropi ste veliko naredili za promocijo Velenja v Evropi. Pomembno sporočilo vašega uspe ha je tudi v tem, da kažete pot, na kakšen način lahko najdemo izhod. Za uspeh je potreb no trdo delo, veliko odrekanja, veliko sodelovanja, rokomet je kolektiv-
na igra in le skupaj lahko dosegamo maksimalne rezultate.« Tudi predsednik kluba in Roko metne zveze Slovenije Franjo Bobinac ter dr. Milan Medved, podpredsednik kluba sta izrazila ponos nad uspehom naših rokometašev.
Župan je rokometašem podaril skulpturo Nabiralko zvezd, delo velenjskega ustvarjalca Črta Valen-čaka. Po uradnem delu seje nadaljevalo druženje z rokometaši, s
koncertom pa seje predstavila skupina Kingston.
Mestna občina se je izkazala tudi v ponedeljek. V Rdečo dvorano je povabila rokometne navdušence, da so skupaj spremljali finalno tekmo pokala EHF z Gummersbachom. Zbralo se je več kot 500 ljubiteljev rokometa, ki so se lahko osvežili tudi z brezplačnim Kasesnikovim pivom, narejenim v Velenju.
skih pokalov. Za nepo zab no tekmovalno sezona pa so jim prišle iz Ljubljane čestitat tudi državne prvakinje, rokometašice Krima Mercatoija.
Rokometaše in Velenjčane je znova nagovo ril župan Sre čko Meh in jim čestital za državni naslov in prav tako imeniten nastop v Evropi: » Letos praz nuje mo 50 let mesta in ta jubilej sovpada s 50-letnico

SPORT IN REKREACIJA
Ekipa OŠ Šoštanj državni prvak v košarki
V torek, 27. maja, je bil v telovadnici Osnovne šole Šoštanj sklepni turnir državnega prvenstva za osnovne šole za mlajše dečke, na katerem so sodelovale ekipe OŠ Šoštanj, OŠ Grm Novo mesto, OŠ Idrija in OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane. Naslov državnih prvakov je osvojila domača ekipa, ki je v finalni tekmi s 67:33 premagala sovrstnike OŠ Mirana Jarca, kar je velik uspeh in priznanje tako za košarko v Šaleški dolini kot tudi za Osnovno šolo Šoštanj. V polfinalni tekmi so z 61:25 premagali Novomeščane. V tekmi za tretje mesto pa so bili Novomeščani boljši od Idrijčanov. V najboljšo peterko so izbrali tudi dva domača igralca, Kaja Špegla in Aljaža Šluteja. Špegla so razglasili tudi za najboljšega igralca, hkrati pa je bil tudi najboljši strelec turnirja.	■
Na taborniški strani mavrice ...
... so v soboto praznovali škalski taborniki - V ta namen prireditev v gasilskem domu
Vsi, ki jih je pot kadarkoli zanesla med tabornike, so prepričani, da taborništvo preprosto postane način življenja. Tudi člani škalske čete Divji volk ali kar po domače »Škaleki« so enakega mnenja. V nasprotnem primeru namreč te dni gotovo ne bi praznovali svojega 20. rojstnega dne. Nanj so se posebej pripravili. S taborniško oziroma mavrično obarvano soboto. Njihova načelnica Kaja Glinšek pa je vse priprave sklenila v kratek opis: »Vsi smo zbirali ideje in z njimi ustvarjali že mesec, dva pred prireditvijo, saj smo želeli, da bo ta v našem, taborniškem slogu. Zato smo se predstavili prav vsi: tako bivši načelniki kot vsi člani naše čete in tudi tisti, ki nam ob strani stojijo vseh 20 let. Vseeno pa smo nekoliko razočarani, kajti dvorana ni bila polna, kot smo pričakovali. Mislim, da bi kakšen krajan več le lahko zapolnil prazne stole.« Morda jim do naslednje obletnice uspe dopolniti še ta del in potem bo praznovanje več kot samo uspelo.
Tako so igrali
MIK 1. liga, končnica, 10. (zadnji) krog
Liga za prvaka: Celje PL : Trimo Trebnje 25:26 (13:12), Slovan : Prevent 30:24 (13:11). Cimos Koper : Gorenje 24:26 (11:10) Dvorana Bonifika, gledalcev: 3500, sodnika: Nikolič in Romih. Cimos Koper: Vončina, Stanič (12 obramb), Skoko 1, Mirkovic 3, Praznik 3 (2), Brumen 2, Bombač 1, Doborac 2, Mrvaljevič 6, Poklar, Blaževič, U. Rapotec 1, R. Rapotec, Jovičič 2, Hribar 3 (3). Gorenje: Gajič (18 obramb), Skok, Dobelšek 2, Kavaš 4, Medved, Bezjak 2, Oštir 1, Gromiko 1, Sovič 1, Sirk, Datukašvili 3, Mlakar 2, Rnič 2, Štefanič 2, Golčar 4, Harmandič 2 (1). Sedemmetrovke: Cimos Koper 6 (5), Gorenje1 (1). Izključitve: Cimos Koper 10 minut, Gorenje 12 minut Vrstni red: 1. Gorenje (vsi po 30 tekem) 51 točk , 2. Cimos Koper 47, 3. Trimo Trebnje 33, 4. Celje Pivovarna Laško 33, 5.
Takole sta se skupaj slikala prvi načelnik Samo Kopušar in današnja načelnica Kaja Glinšek.
Slovan 31, 6. Prevent 26;
liga za obstanek: 1. Jeruzalem Ormož (po 28 tekem) 30 točk, 2. Ribnica Riko hiše 29, 3. Merkur 22, 4. Rudar EVJ Trbovlje 14, 5. Krka 4
Finale EHF (Evropske rokometne zveze), povratna tekma
Gummersbach - Gorenje 26:22 (16:8)
Lanxess Arena, gledalcev 14.329, sodnika: Reisinger in Kaschütz (oba Avstrija).
Gummersbach: Fazekas, Stojanovic, Krantz 2, Wagner 2, Vukovic 2, Ilic 7 (2), Lutzelberger 1, Gunnarson 3, Alvanos 1, Szilagyi 1, Pfahl, Zrnic 7, Tuzolana. Gorenje: Gajic, Skok, Dobelšek 5, Kavaš, Bezjak 5, Oštir, Gromiko 2, Sovič, Datukašvili 3, Mlakar 1, Rnič, Štefanič 1, Golčar 1, Harmandic 4 (4).
Sedemmetrovke: Gummersbach 3 (2), Gorenje 6 (4). Izključitve: Gummersbach 6, Gorenje 4 minute
Sicer pa Škalčani, znani po sedaj že tradicionalnem tekmovanju Škalska liga ka te briga, po betle-hemski luči miru in raznoraznih orientacijskih pohodih ostajajo kreativni. Iščejo namreč vse možne načine, da pomagajo na vsakoletno taborjenje tudi tistim, ki so iz socialno šibkejših družin. »Letos med krajani pobiramo papir. Denar, ki ga dobimo, pa namenimo za taborjenja otrok, ki si tega doživetja sicer ne bi mogli privoščiti,« še dodaja načelnica.
Seveda ob rojstnem dnevu ne moremo mimo spominov na pretekla leta. Tudi prvega načelnika v Škalah, Sama Kopušarja, se je lotila nostalgija: »S taborniki sem se srečal že leta 1980 v Velenju, nato pa je nastal ravno pravi splet okoliščin, ki nam je omogočil organizirati majhno skupino tabornikov tukaj v Škalah. Sprva smo nameravali zbrati samo en vod, nato pa je bilo zanimanje tolikšno, da sta nastala dva in zraven tudi družinica MČ-jev. No, in potem se je vse skupaj začelo, se uspešno nadaljevalo in mislim, da se še zdaleč ni zaključilo. Čeprav danes pri tabornikih ne sodelujem več kot aktualen član, sem povezan z njimi. Za to skrbi moj starejši sin, mlajši pa tudi že komaj čaka, da se jim bo lahko pridružil. Vsekakor pa lahko rečem, da me na taborništvo vežejo zelo zelo lepi spomini, kajti ko si enkrat tabornik, si tabornik celo življenje.«
■ Vesna Glinšek
Najboljši
slovenski atleti v Velenju
Velenje - V soboto, 6. junija, in v nedeljo, 7. junija, z začetkom ob 15.30, bo na mestnem stadionu finale atletskega pokala Slovenije. To je najbolj množično in kvalitetno tekmovanje v celi sezoni. Nastopilo bo 457 slovenskih atletov in atletinj v vseh disciplinah olimpijskega programa. Nastopili pa bodo tudi vsi najboljši slovenski atleti: Primož Kozmus (kladivo), Matic Osovnikar (100 m), Nina Kolarič (skok v daljino), Miroslav Vodovnik (suvanje krogle), Rožle Prezelj (skok v višino), Sabina Veit (200 m) in Martina Ratej (met kopja).
NA KRATKO
Klemen Plazar in Tina Čater prvaka
Na mladinskem državnem prvenstvu Slovenije za leto 2009 v športnem karateju v Žalcu so med skorajda 500 tekmovalci karateisti velenjskega Shotokan kluba osvojili 2 zlati, 3 srebrne in 6 bronastih kolajn. Zlata sta bila Klemen Plazar in Tina Čater, podprvaki so postali Ana Bahor v
kategoriji kadetinj, Špela Pisanec Mežnar v kategoriji malčic, Tomaž Hudales v kategoriji najmlajših. Tretje mesto pa so osvojili: Maša Osojnik v kategoriji mladink, Ermin Mujdžič (mlajši dečki), Kiti Smiljan in Brina Lucija Štruc (malčice), Antonio Štruc (malčki) in Niklas Tamše (najmlajši).
Deklice A državne prvakinje
Na finalu državnega prvenstva v rokometu za mlajše deklice A na velenjskem šolskem centru so se pod vodstvom trenerke Dejane Stevanovič zelo izkazale mlade rokometašice domačega rokometnega kluba. Poleg njih so se v sklepni turnir uvrstile še sovrtsnice iz novomeške Krke in Burje iz Škofij.
Gostiteljice so najprej z 10:7 strle odpor Škofij. V 2. tekmi sta se pomerili Krka in Burja, za zadetek pa je bila boljša slednja, zmagala je z 9 : 8.
V zadnji tekmi so nadarjene velenjske deklice povsem nadigrale Krko (20: 8) ter tako zasluženo osvojile naslov državnih prvakinj.
Najboljša igralka in strelka turnirja je bila Nika Oder, vratarka pa Žaklina Jurekič (obe Velenje).
Mlajše deklice B tretje
V	finalni turnir za mlajše deklice, ki je bil v Škofijah, so ser poleg domačih igralk - ekipe Burje, uvrstile še Velenjčanke in mlade igralke RK Naklo.
Rezultati: RK Buj - ŽRK Velenje 15 : 10, ŽRK Velenje - RK Naklo 8 : 9, RK Naklo - RK Burja. Vrstni red: 1. Naklo, 2. Burja, 3. Velenje. Najboljša strelka je bila velenjska rokometašica Anamari Potrč.
ŽRK Velenje (trenerka Biljana Lakič) so zastopale: Žaklina Jurekič, Anamarie Potrč, Nastja Ferenc, Alisa Tičevič, Nina Josič, Klara Žejn, Nika Hudobreznik, Branka Nakič, Klara Rodič , Ina Glojek in Belma Hadžič.
Kadetinje četrte
Kadetinje ŽRK Velenja so se v rednem delu prvenstva uvrstile med 6 najboljših ekip v državi, v soboto, 30. maja, pa so doma pred številnim občinstvom v Rdeči dvorani izgubile odločilno tekmo za 3. mesto s Sežano s 33 : 34.
Kadeti Šoštanja Topolšice tretji v državi
V	šoštanjski športni dvorani je bil zaključni turnir četverice najboljših kadetskih odbojkarskih ekip v Sloveniji. Pomerile so se ekipe Šoštanja Topolšice, Fužinarja, Žužemberka in Žirovnice.
Rezultati: Žirovnica - Šoštanj 2 : 0 (23, 17);
Za 3. mesto: Šoštanjj - Fužinar 2 : 0 (21, 18); za 1. mesto: Žužemberk-Žirovnica 3 : 1
Velenjski finale
V Konex centru v Ljubljani se je soboto, 30. 5., končal zaključni turnir v skvošu za slovensko jakostno lestvico. Igralca SQ kluba Velenje sta močno presenetila nosilce ter višje rangirane tekmovalce. Žiga Lorger je kot zadnji na lestvici najprej premagal drugega nosilca Miha Jana z rezultatom 3 : 1, potem pa še Aljaža Simoniča ravno tako z 3 : 1. Tilen Kadliček pa je premagal Nejca Jana s 3 : 0 ter višje rangiranega Andraža Podgorška prav tako s 3 : 0. V velenjskem finalu je bil boljši Lorger, ki je s 3 : 0 premagal Kadlička.
Zanimiv teniški turnir
Od 20. do 24. maja je ob igriščih Jezero v Velenju potekal teniški turnir rekreativcev WILSON OPEN. Udeležilo se ga je 70 igralcev iz savinjsko-šaleške regije. V finalu je Sebastjan Leber iz Celja z rezultatom 6 : 3, 6 : 2 Velenjčana premagal Muharema Haliloviča. Tretje do četrto mesto sta osvojila Stanislav Slatinšek(Velenje) in Samo Zakeršnik (Topolšica). V tekmovanju za najhitrejši servis je zmagal Dušan Supič (156 km/h).

Tekmovanja so potekala na mestnem stadionu in v Rdeči dvorani. Podelitev pokalov
najboljšim pa so pripravili na mestnem stadionu.
Praznik športa in druženja mladih
V Velenju uspešno zaključene 9. slovenske igre šolarjev - Tekmovalo kar 450 mladih iz 13 slovenskih mest
Velenje, 29. maj - V petek popoldne, malo pred 15. uro, so se na mestnem stadionu uspešno zaključile 9. slovenske igre šolarjev, na katerih je nastopilo kar 450 otrok iz Velenja, Ptuja, Pesnice, Šentilja, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem, Celja, Mislinje, Dom-
žal, Maribora, Kranja, Kopra in Murske Sobote. Na otvoritveni slovesnosti je šolarje pozdravil župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ter jim zaželel veliko uspeha na tekmovanju. Predstavnike vseh mest pa je povabil v mestno hišo, kjer so kasneje na kratkem srečanju še z nekaterimi sodelavci občinske uprave izmenjali izkušnje glede delovanja lokalne skupnosti.
Na športnih igrah, ki vsako leto potekajo v drugem slovenskem mestu, so se osnovnošolci pomerili v atletiki, nogometu, odbojki in namiznem tenisu in pri tem pokazali svoje odlične športne sposobnosti. Prehodni pokal Slovenskega združenja mednarodnih iger
šolarjev so si v napetem finalnem delu prislužili Mariborčani, drugo mesto je pripadlo tekmovalcem iz Murske Sobote, tretje pa Celjanom. Šolarji iz Velenja so pri skupnem seštevku zasedli osmo mesto.
Ob zaključku 9. športnih iger so se ekipe dogovorile, da se čez leto dni spet srečajo na 10. igrah šolarjev, ki bodo najverjetneje potekale na Ptuju. Mnogi tekmovalci pa se bodo že junij a srečali v grških Atenah na 43. mednarodnih igrah šolarjev. Kot nam je povedal Alek-sandar Arsekic z MO Velenje, bodo tam tekmovali tudi uspešni velenjski športniki.
■ bš
Pohod medgr adovi
V sklopu prireditev ob praznovanju 50-letnice odprtj a mestnega središča j e občina Velenje v sodelovanju s Planinskim društvom Velenje ter Šaleškim muzejskim zgodovinskim društvom organizirala pohodniško prireditev
Velenje, 23. maj - Čeprav je Velenje eno mlaj ših sloven skih mest, so »znana zgodovinska dogajanja na tukajšnjem ozemlju namreč pomaknjena veliko več stoletij nazaj, kot bi jih marsikdo prisodil
letja dalje. Pot nas je vodila preko Kožlja proti Lazam, kjer stoji grad Švarcenštajn. »Hola, hola, mi smo tu!« smo (vsaj nekateri) na glas oznanili svoj prihod do gradu, kakor so ga ob drugem slovenskem
tudi obnovitvena dela, smo po krajšem oddihu pot nadaljevali proti Bevčam. Med potjo je beseda tekla o graščini Gutenhart z začetka 17. stoletja ter graščini Gorica, kjer so nas pričakali predstavniki podjetja HTZ ter nam predstavili svojo blagovno znamko AquaVallis oziroma mobilno napravo za čiščenje vode. Odžejani smo nadaljevali pot proti gradu Ekenštajn. Pohod smo zaključili z ogledom ruševin Ognjenega gradu ter gradu Šalek, enega najstarejših gradov naše doline, po katerem nosi dolina tudi ime.
Medtem ko so člani Planinskega društva začrtali prijetno in neprezahtevno pot med gradovi in graščinami vzhodnega dela naše
pol stoletja staremu mest«. In ob praznovanju petdesetletnice se je prav ozreti nazaj.
Pohod ni ki smo kre ni li na pot izpred Velenjskega gradu, enega najlepše ohranjenih renesančnih gradov na Slovenskem, ki svojo zgodovino piše že vse od srede 13. sto-
kmečkem uporu leta 1635 uporniki iz Grušovelj, ko so zavzeli in opustošili grad. Grajska stavba je iz druge polovice 13. stoletja, današnjo podobo pa je dobila ob velikih prezidavah od 16. stoletja dalje. Po ogledu grajske zunanjosti, saj je grad v zasebnih rokah, potekajo pa
doline, so člani Šaleško muzejskega zgodovinskega društva s strokovnim vodstvom poskrbeli za krajše sprehode skozi zgodovino posameznih grajskih stavb. Upam, da se ob letu osorej ponovno srečamo.
■ M. Medved, foto: F. Marsnjak
Emotikoni v SMS-sporocilih
Smeški so med mladostniki precej bolj priljublj eni kot med starejšimi, sta ugotovili mladi raz l skovalki Ajda Oblak in Anja Klemenčič - Pocajt
TatjanaP odgoršek
Ajda Oblak in Anja Klemenčič
- Pocajt z osnovne šole Livada Velenje si bosta šolsko leto, ki se izteka, zapomnili po vsaj dveh dejstvih: da sta zadnje leto gulili osnovnošolske klopi in po raziskovalni nalogi z naslovom Emoti-
Po njunem izrazu na obrazu sodeč nis mo bili edi ni, ki smo želeli vedeti, kaj so emotikoni. »To so mali rumeni znaki, ki jih mladi zelo radi uporabljamo pri vsakdanjem komuniciranju s prijatelji, sošolci, znanci... Nekateri jim rečejo smeški,« sta pojasnili in dodali: "Ker so pri mladih
koni v SMS-sporočilih, za katero sta v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejeli bronasto, na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije pa zlato priznanje. Njuna mentorica je bila Janja Šuster, somentorica pa Nataša Kotnik.
tako zelo priljubljeni, med starejšimi pa precej manj, sva se odloči li, da razi ščeva, kako pogos to jih uporabljajo v sms sporočilih, kateri so najbolj priljubljeni in kak-šenuč ineki maj o nal judi."
In kako sta potešili svojo radovednost? Objavili sta natečaj za
najboljši emotikon, med prispelimi izbrali najbolj zanimive in jih jezikovno analizirali. In kaj sta ugotovili? Da imajo smeški v SMS- sporočilih posebno vlogo, saj z grafično upodobitvijo pošiljatelj SMS-sporočila prikaže svoje čustveno stanje, odnos do prejemnika ali predmeta obravnave. Besedilo je zaradi uporabe rumenega znaka ekspresivno obarvano, zaradi vpadljive barve dobi sporočilo tudi estetski videz. Nadalje, da z uporabo emotikona tvorec izraža nebesedne značilnosti, ki so sicer spremljevalne sestavine govornih besedil. In še: mladostniki smeške prepoznavajo brez težav in razumejo njihov pomen.
Ajda in Anja sta bili zelo zado-volj ni že s tem, da sta nalo go izdelali. Zlato priznanje je zanju dokaz več, da tudi tam, kjer človek nima izkušenj, lahko poseže visoko, če ima voljo, je vztrajen in ima oporo pri mentorjih. Bosta še nadgradili pridobljene izkušnje? »Morda. Prihodnje šolsko leto bova sošolki na gimnaziji, sploh pa je za naju velik izziv iztočnica recen-zentke naloge dr. Sonje Hudej za nadaljevanjen aloge.«
O tem bosta razmišljali takrat, ko bo čas za to. Sedaj sta z mislimi bolj pri počitnicah. Vese lita se jih, in kot opravita, si jih tudi zaslužita.	■
Določanje kakovosti jedilnih olj
Lucij a Koren, Eva Kozman in Tjaša Ocvirk so v raz l skovalni nalogi med drugim potrdile, da se kakovost olj spreminja po večkratni uporabi - Najboljše j e oljčno, največkrat uporabljeno pa bučno olje
TatjanaP odgoršek
Učenke devetega razreda osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Lucija Koren, Eva Kozman in Tjaša Ocvirk so se letos prvič vključile v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline z nalogo Določanje kakovosti jedilnih olj. Naloga se je uvrstila na državno srečanje mladi raziskovalcev Slovenje in preje la prvo nagra do. Dekleta so povedala, da je zanje velik uspeh že to, da so nalo go izdelale, nagrada pa je pika na i. Vanjo so vlo -ži le veli ko pro ste ga časa, tru da, zato so uspe ha toli ko bolj vesele. Zadovoljstvo delijo z men to ri co mag. Anito Povše in somentorico Suzano Pustinek.
Ideja za raziskovalno nalogo se jim je porodila ob pogledu na police v trgovini, kjer je vse več vrst in znamk jedilnih olj, različna pa je tudi njihova kakovost in cena. »Osnovni namen naše raziskovalne naloge je bil ugotoviti, koliko olj in katera uporabljajo gospodinje ter kako dobro poznajo pokazatelje kakovosti olj. Zato smo izvedle anketo med gospodinjami, na osnovi poskusov pa smo
določile kakovost olj. Zanimalo nas je tudi, ali se ta po večkratni uporabi spreminja. Od šestih zastavljenih hipotez smo jih potrdile pet. Med drugim, da se kakovost olj spreminja po večkratni uporabi in
kot pri marsikateri stvari, tudi za olja velja, da ni nujno, da je dražje tudi kakovost nej še."
Izdelava raziskovalne naloge je bila za vse zanimiva in zelo poučna izkušnja. Kar najbolje jo bodo
»Jedilna olja ser azlikujejo med sabo pon ačinup ridelovanja in vsebnosti prostih maščobnih kislin« so ugotovile mlad
raziskovalke:
da gospodinje zelo slabo poznajo pokazatelje kakovosti olj.« Dekleta so ugotovila, da gospodinje najpogosteje posegajo po bučnem olju, najkakovostnejše pa je oljčno olje. Anketa je tudi potrdila, da je izbira olj v veliki meri odvisna od navad, okusa in cene. Prav veliko gospodinj se ne ozira na to, za kaj bodo porabile katero olje. "Tako
poskušale »vnovčiti« pri nadaljnjem izobraževanju. Vse tri so se vpisale v gimnazijske programe, vse se veselijo počitnic. »Bo fajn, ker ne bo učenja, bo pa tudi žalostno, ker ne bomo več sošolke,« so še dejale avtorice prvonagrajene raziskovalne naloge.

modro!!® kronika
Trčenje kolesarjev
Velenje, 26. maja - V torek zvečer sta na Efenkovi v Velenju trčila kolesarja. Do nesreče je prišlo, ko je mlajši fant s kolesom pripeljal po Gregorčičevi navzdol na prednostno Efenkovo cesto, tam pa trčil v starejšega kolesarja. Slednji je padel. Poškodovanega so z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel lažje telesne poškodbe. Mladi kolesar se v nesreči ni poškodoval, je pa odpeljal naprej. O nesreči je policiste naslednji dan obvestila mama.
Voznica v jarku
Velenje, 27. maja - V sredo dopoldan je v Črnovi zaradi neprilagojene hitrosti z magistralne ceste v jarek zapeljala voznica osebnega avtomobila. V nesreči se je lažje poškodovala. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali v celjsko bolnišnico.
Pobeg se ne izide vedno
Velenje, 29. maja - V petek je voznik osebnega avtomobila bele
barve s pripeto počitniško prikolico v Škalah vozil po levi in trčil v voznika osebnega avtomobila. Po trčenju je odpeljal naprej proti Velenju, kjer so ga izsledili policisti.
Zvečer so ti obravnavali še eno prometno nesrečo s pobegom. Zgodila se je pri prodajnem centru Interspar v Šaleku. Voznik škode fabie, sive barve, je zaradi nepravilne strani vožnje oplazil voznika avtobusa in odpeljal naprej proti Slovenj Gradcu. Za tem voznikom policisti še poizvedujejo.
V soboto, 30. maja, je počilo v križišču Štrbenkove in Ceste talcev. Neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) je zaradi nepravilnega premika trčil v vozilo drugega voznika in odpeljal naprej. Ko bodo povzročitelja odkrili, ga čakata dva plačilna naloga.
Še ena nesreča s pobegom pa se je v soboto zgodila na regionalni cesti pri Termoelektrarni Šoštanj. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke mercedes je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznika kombiniranega vozila. Odpeljal je proti Velenju, policisti pa so kmalu za tem vozilo odkrili, za voznikom pa še poizvedujejo.
Trije poškodovani v Škalah
Velenje, 1. junija - V ponedeljek popoldan je prišlo do nesreče na regionalni cesti Velenje-Škale. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznico osebnega avtomobila. V nesreči so se oba voznika in otrok v vozilu voznice telesno poškodovali. Zdravniško pomoč so iskali v dežurni ambulanti.
Vse jim pride prav
Velenje , Šoštanj - V sredo, 27. maja, je izpred sanatorija v Ravnah izginilo zaklenjeno gorsko kolo znamke Nox, črne barve z rumenim napisom.
V	petek, 29. maja, je izpred hiše na Cesti na vrtače na Gorici neznanec ukradel dve drevesi limonovca.
V	nedeljo, 31. maja, je s stopnišča stanovanjskega bloka na Kidričevi v Velenju izginilo dekliško kolo znamke Lombardo Kalahou, svetlo modre in bele barve.
Oškodoval TIC
Velenje, 26. maja - V torek je neznanec poškodoval vhodna vrata in računalnik na TlC-u. Povzročil je za 1.000 evrov škode.
Zakuril seno
Šoštanj, 29. maja - V petek ponoči je neznanec ob lokalni cesti Gaberke-Velunja zakuril ragun s senom. O storilcu še zbirajo obvestila.
Alarma se je ustrašil
Velenje, 1. junija - V ponedeljek ponoči je prišlo do poskusa vloma v bar Dom upokojencev na Kidričevi cesti. Storilcu je sicer uspelo priti v notranjost, a je od tam zaradi sproženega alarma pobegnil.
Vlom v novogradnjo
Breg pri Polzeli, 1. junija - Na
Bregu pri Polzeli je bilo vomljeno v novogradnjo. Neznanec je iz nje odnesel pomivalno korito in pečico, oboje vredno okoli 1.000 evrov.
Fantje so se stepli
V	četrtek, 28. maja, dopoldan, so se v Osnovni šoli Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki stepli trije osmošolci.
Sin grozil mami
V	petek, 29. maja dopoldan, je v stanovanju na Šaleški cesti v Velenju razgrajal, razbijal inventar in grozil mami odrasel sin. Kršitelja so policisti pridržali, ga zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Zaradi nasilja v družini ga bodo tudi ovadili.
Iz policistove beležke
Gost udaril natakarico
V	petek, 29. maja zvečer, je v lokalu »Šumi« na Tomšičevi v Velenju pijan gost, ker mu ni hotela postreči z alkoholno pijačo, udaril natakarico. Plačilni nalog je že dobil.
Pripoved približevanja družini
V	ponedeljek, 1. junija zvečer, sta se v bloku na Kardeljevem trgu v Velenju sprla zunajzakonska partnerja. Policisti, ki so posredovali, so ugotovili, da je partner nad partnerko in njeno 13-letno hčerko že večkrat izvajal nasilje. Izrekli so mu prepoved približevanja. Sledi še kazenska ovadba zaradi nasilja v družini.
Vredno pohvale
V	četrtek, 28. maja popoldan, je občan na Policijsko postajo Velenje prinesel bančno kartico NLB, ki jo je našel na bankomatu na Kidričevi v Velenju. Kartico so policisti poslali banki, kjer jo bo lastnik lahko prevzel.
V	nedeljo, 31. maja popoldan, pa je gost iz lokala Kofetarca na Cankarjevi v Velenju policistom prinesel tam pozabljeno športno jakno, v kateri sta bila mobilni telefon in denarnica z vsebino. Pozabljivi lastnik je stvari pri policistih že prevzel.
Kolesarji v Sončnem parku
Kolesarski izpit otroku veliko pomeni, saj j e prvi izpit, ki ga lahko opravi, in prvi dokument, ki mu nalaga odgovornost
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 29. maja - Koloje eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev otrok, poleg tega je tudi eno najbolj okolju in zdravju prijaznih prevoznih sredstev. Osnovne šole so po Zakonu o osnovni šoli dolžne omogočiti otrokom možnost usposabljanja za vožnjo kolesa ter opravljanje kolesarskega izpita.
šolci na usposabljanje in tudi izpite voziti na urejene poligone v Lju-bečno ali Šempeter, zdaj pa jim to ni več treba. »Začasni poligon smo uredili v Sončnem parku, pogoji so enaki kot v pravem prometu, le gos tote pro meta ni taka, kot je tam,« je povedal Drago Seme, predstavnik velenjskega SPV. »Tu smo zaradi varnosti otrok uredili začasno stezo. Zanjo vedno poskrbimo
ma. Konec koncev je kolesarski izpit prvi izpit, ki ga lah ko opravi otrok. Obenem je to tudi prvi dokument, ki otro ku daje dolo če no samo stoj nost, pravi co, da gre sam na ces to, in mu nala ga odgovor -nost za varno sodelovanje v prometu. »Je pa jasno, da bi otroci morali izpit opravljati tudi na cesti, v dejan skem pro metu, ven dar v Velenju v tem trenutku, še nismo
ku, na začasnem poligonu.«
Teorija jim je šla dobro. Teoretični del izpita so opravili vsi. »Se zgo di, da izpi ta ne opravijo vsi prvič, a imajo možnost, da ga pridobijo v drugo. Seveda otroku ne moreš dati izpita, to je le odgovornost, če meniš, da otrok zadeve ne obvla da, da krši cest no pro met na pravila,« je razložil Seme.
Pri opravljanju kolesarskih izpitov v Velenju sodeluje ZŠAM. Tudi predsednik Bojan Penšek pravi, da je to odgovorno delo. »Vsako leto kolesarske izpite opravlja več kot dvesto otrok. Glavni nasvet, ki bi jim ga dal, ko se bodo podajali v promet, je vožnja po pravilih, na glavo pa obvezno čelado. Največ napak pri opravljanju izpitov pa
Začasnip oligon sou redili vS ončnemp arku.
Za slednje sta prejšnji teden v Velenju poskrbel Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zveza šoferjev in avtomehanikov. Še pred sed mi mi leti so se mora li velenjski četrtošolci oziroma peto-
že nekaj dni prej, da se lahko otroci in starši, ti morajo biti otrokom pri tem v pomoč, skupaj pripravljajo na izpit.«
Tako kot na vseh izpitih, je bila seveda tudi pri tem, prisotna tre-
našli vseh ustrezno urejenih kolesarskih poti. Te so le okoli šole Anto na Aškerca, tako da učen ci te šole kolesar ske izpite opravljajo tam. Vsi drugi pa v Sončnem par-
Jasna Ovnik in SonjaR amšak,u čiteljici v OŠG orica, predstavnik SPV Velenje KarelD rago Seme inp redsednik ZŠAM BojanP enšek sob udnos premljalid ogajanje.
Avto ali življenje?
Piše: AdilH uselja
Zadnja leta smo priča spremenljivim in celo nenavadnim vremenskim razmeram. Tudi letos je tako, saj smo že aprila in maja preživeli nekaj dni, ki so bili bolj poletni kot pomladni, saj so temperature bile okrog 30 stopinj. Ni kaj, »Neprijetna resnica« Al Gora je prišla tudi na to stran Alp in se je bomo morali navaditi. Krasna sončna jutra in dopoldnevi se v popoldanskih urah spreminjajo v oblačno vetrovne popoldneve, ki proti večeru ali že prej prinesejo nevihtne oblake, veter, dež in vse pogosteje še točo. Čeprav znanstveniki že dolgo časa opozarjajo na odnos človeštva do narave in nasploh našega planeta, se stvari premikajo relativno počasi. Toda ne glede na to, ali tudi sami kaj prispevamo k onesnaževanju ali čiščenju naše matere Zemlje, navaditi in prilagoditi se bomo morali spremembam. Navedene spremembe bodo še bolj zaznamovale življenje prihodnjih generacij, nepredvidljivost vremena, posledice neurij in strah pred njimi pa čutimo že danes.
Kako daleč smo skrenili s »prave poti«, potrjujeta tudi naš odnos in obnašanje, saj se ob močnem deževju, ki ga spremlja tudi toča ali močan veter, bojimo predvsem za svoje premoženje. Ko se stemni, pomislimo in si zaželimo le to, da gre nevihta čim prej mimo nas in brez kakšnih hujših posledic, pa tudi če v mestu za hribom povzroči pekel. V takšnih primerih je tudi dogajanje na cesti pokazatelj naše človeške narave. Zaradi posebnega odnosa do zloščene ali zarjavele pločevine smo se pripravljeni izpostaviti nevarnosti, ogroziti druge in celo umreti. Le kako naj si drugače razlagam, da se vozniki avtomobilov ob močnem deževju s točo ustavljajo v podvozih, pod nadvozi in celo v tunelih. In to še ni vse. Za zaščito avta pred poškodbami so pripravljeni peljati tudi v nasprotni smeri vožnje, voziti vzvratno ali se enostavno ustaviti in pokriti avto z odejo. Tovrstna zaščita pločevine na avtocesti je pravo izzivanje usode, saj so hitrosti neprimerno višje in je vsakršno ustavljanje (tudi v normalnih voznih pogojih) izredno nevarno, ker lahko pride do naletov oziroma prometnih nezgod. Ob močnem deževju s točo ali brez nje moramo hitrost vožnje prilagoditi predvsem zaradi vidljivosti, da nas drugi vidijo in da lahko sami spremljamo dogajanje pred in za nami. Predvideni kazni 80 evrov za ustavljanje ali parkiranje v predorih, podvozih, viaduktih, mostovih ali 260 evrov na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, je nič v primerjavi z življenji, ki so v vseh teh primerih ogrožena, v nekaterih primerih pa celo izgubljena. Zato v teh primerih morate upoštevati predpise in se predvsem varno umakniti z vozišča.
V teh dneh so policisti poostrili tudi nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, kajti prehitra vožnja in alkoholiziranost voznikov sta še vedno glavna vzroka za prometne nezgode z najhujšimi posledicami. Sicer pa je ta nadzor usklajen z vsemi evropskimi policijami in bo v tem času potekal na celotnem območju Evropske unije. Pristojne institucije so v zadnjih letih opravile ogromno dela na področju preventivnega delovanja in propagiranja pravil v prometu. Še posebej za problematiko vožnje pod vplivom alkohola. A tudi tu se pozna naš odnos do avtov - za mnoge statusnega simbola. Kar precej ljudi si ne želi izpustiti volana iz rok, tudi če so pod vplivom (alkoholnih) maliganov. In prav za takšne so poostreni nadzori in represivno ukrepanje edina rešitev. Žalostno, da nekateri ne cenijo svojega življenja in življenja drugih. Žalostno, da nekaterim več pomenijo dobrine kot pa samo življenje. Močno pa upam, da se boste ob naslednji nevihti in druženju s prijatelji odločili prav. Za svojo varnost in varnost drugih. Za življenje!
naredijo, ker ne gledajo nazaj in ker z roko ne nakazujejo smeri. Hvalabogu, znajdejo se v križiščih. Naj se čuvajo, naj pazijo nase in naj strpno sodelujejo v prome-
MetkaP irnat:» Kolo mora bitiv ednob rezhibno.«
tu.«
Leon Rem še, eden tistih, ki so se v petkovem dopoldnevu pripravljali na opravljanje izpita, je iz Vinske Gore. Povedal je, da se je na izpit pripravljal malo s pomočjo računalnika, malo pa z vadbo na progi. »Prepričan sem, da bom izpit opravil,« je rekel samozavestno, preden je začel. Imel je prav. Metka Pir nat, učenka osnovne šole
LeonR emše:» Nip roblem.
Šlo bo.«
Gorica, pa je dodala, da so se s teorijo enkrat tedensko seznanjali v šoli, pri pouku, doma pa stvari utrjevali. »Posebno pozoren moraš biti na druge udeležence v prometu in na prometne znake. Kolesar mora imeti vedno na glavi čelado, kolo pa mora biti brezhibno. Samo tako je tudi varno.«

V Velenju pregovor, da kdor visoko leta, nizko pade, ne drži več. Trener rokometašev Gorenja Ivica Obrvan, ki je prav na dan, ko so se državni prvaki vrnili iz težke tekme v Nemčiji, praznoval 43. rojstni dan, je na uradnem sprejemu rokometnih junakov pred rdečo dvorano dobil visoko leteče darilo. Predsednik kluba Franjo Bobinac mu je poklonil skok v tandemu iz višine 4000 metrov. Prislužil si ga je zato, ker je »visoko letal« že v prvenstvu in s svojim moštvom dosegel največji uspeh kluba v 50-letni zgodovini.
Nekaj najzvestejših navijačev rokometnega kluba Gorenje se je v torek po Velenju popeljalo skupaj z moštvom na odprtem tovornjaku. Najmlajša zvesta navijača pa sta svoja očka spremljala tudi na odru. Marko Oštir je v objem stiskal svojega sina, Sebastjan Sovič pa hči. Priznajte, da sta mali »osi« več kot simpatični, zagotovo pa sta bila malčka kljub gneči pod odrom najbolj vesela tega, da sta spet v očkovem objemu.
Rokometaši Gorenja so imeli tudi v pravkar končani tekmovalni sezoni strašno podporo med svojimi najzvestejšimi navijači Šaleškimi graščaki. V tej sezoni niso manjkali na nobeni tekmi. Tudi na tekmi 50-letja v Kopru so bili zelo bučni. In ko glas plane iz takšnih orjakov, potem gotovo preglasi kakšnih sto nasprotnikovih navdušencev.
Slapovi Bohorja
Včasih je planinski izlet raziskovalno obarvan, saj sije treba teren pred vodenjem večje skupine prej dodobra ogledati, da ni na poti neprijetnih presenečenj. Takšen je bil tokraten potep, kamor sva se odpravila s prijateljem, ko sva med vožnjo spotoma zaradi gradnje elektrarn na Savi občudovala njeno temeljito spremenjeno podobo. Čeznjo sva zavila proti Brestanici in skozi Senovo zavila levo v smeri koče na Bohorju. V Jablan-cah sva izstopila in si ogledala informativno tablo »Pot štirih slapov« in polna pričakovanj krenila levo navzdol, kamor naju je vodila puščica za Bojanco.
Na prostranih pobočjih Bohorja je vse polno žuboreče vode, ki tvori številne potoke. Zadnje čase obiskovalce privabljajo predvsem štirje, ki se ponašajo s svojo divjo naravo in temu primerno zanimivimi slapovi. To so Bojanca na Stranj-skem potoku, Pekel na Blanščici, Ubijavnik na Dobrovškem potoku in Bojavnik na Dovškem potoku. Slednji nama je ostal za prihodnjič, saj je bilo preveč zanimivosti za čas, ki nama je bil odmerjen. Ob spuščanju v dolino se je ob žuboreči vodi nahajala množica cvetočega čema-ža in skrivnostna pot naju je pripeljala do manjše ribogojnice in v nadaljevanju do samotne propadajoče
kmetije s prav takšnim gospo dar-jem, kije vesel kakšne žive duše v tej tišini. Tuje pot ob sotočju dveh potokov krenila desno proti kmetiji Pož-un, kjer je moč dobiti zloženko o poti. Midva sva prej krenila v levo na kolovoz in svet je postajal vse bolj divji, ko nama je pot vsake toliko časa pre čil žubo reč poto ček, dokler nisva prišla do kotička s petnajs metrskim slapom. Iz te divjine sva se s pomočjo jeklenice povzpela na
Divjinasla puBo janca na Stranjskemp otoku.
razgledni skalnat pomol, iz katerega se je širil pogled na domačijo, malo zatem pa na s cvetjem posute jase. Spet v gozdu sta najino pozornost pritegnila dva grobova, kmalu zatem pa sva se vprašala - levo ali desno? Iz radovednosti, kakšna je vasica Stranje, kjer bova zagotovo dobila tudi pravilen odgovor, sva se odločila za levo. Kljub kasnejšemu vračanju nama ni bilo žal, saj je tu prav romantičen svet Bohorja. Tako sva mimo ostankov nekdanjega mlina prispela po z lipcami (zanimivo rast-
linje) obdani poti do slapu Pekel, ki kot lasje než no pada pre ko skal. Malo nad njim se kot igla dviga oši-ljena skala, pot pa preko skalnih grebenov kar precej časa vodi navzgor do nekdanje partizanske tiskarne France Prešeren (ni čudno, da so »ta mladi« rajši ob slapu staršem pustili kar listek, da jih počakajo spodaj na travniku, saj se je bilo treba do sem gor kar potruditi!). Če pa k temu dodaš še zim ske pogoje in čas vojne vihre, pa še težje razumeš tiste, ki ta čas vedno bolj omalovažujejo. Titova slika v obnovljeni baraki, pogled na težke tiskarske stroje, branje izvlečka iz knjige »Bohor žari«, kjer se še višje gor v njegovem osrčju nahaja nekdanja partizanska bolnišnica, ti v zavest prikliče misel in zavedanje, da smo lahko zelo srečni, da uživamo sadove nekdanjih borb in hvaležnost do naših zavednih prednikov. Še seje bilo treba vzpenjati, kmalu pa sva prispela do ovinka asfaltne ceste, ki naju je pripeljala do Dobrove, pred katero sva občudovala neverjetno veličasten pravi kostanj spiralaste rasti. Prvemu odcepu do slapu Ubijavnik se nisva odzvala, saj se je sonce počasi že poslavljalo, drugemu pa se jaz nisem mogla upreti. Sledila sem od neurij razdejani strugi Dobrovškega potoka, kjer si izru-vana dreve sa delijo prostor s skalami in kmalu sem prispela do slapu, nad kate rim pelje pot do koče na Bohorju in partizanske bolnišnice.
Krasen izlet sva si popestrila z vožnjo po »Štajerski« strani Save, to je ob njenem levem bregu, in uživala ob spet lepi naravi ter urejenih bivališčih ljudi, tako da čutiš njihovo zadovoljstvo.
■ MarijaL esjak
Bogata ponudba tečajev francoskega jezika, čudovita infrastruktura. Zelo pozno, vendar še ravno dovolj zgodaj , da sem še ujela večerjo sem se razpakirala v preprosti sobici v enem izmed manjših hotelov v Antibe-su. Čeprav nisem ljubiteljica hotelskih penzionov, se je hrana izkazala prav v redu. Hotel je bil majhen, kot kaka
mestna vila. Dišalo je po svežih zeliščih in v ozadju je bilo slišati morje, ki se je mešalo z zvoki mopedov, turistov , ... Pri sosednji mizi je sedel od nog do gleve v belo oblečen gospod, kateremu bi pripisala že pozna petdeseta leta in videti je bilo, da zelo uživa ob kozarčku rozeja. Vonj cohibe, ki jo je počasi puhal je napolnil vso teraso in trenutek je bil resnično provanski. Ja, to je to. To sta slikala tudi Pisaco in van Gogh, katera sta se verjetno tudi nacejala z rozejem. In te barve! Resnično so takšne kot pravijo: azurne in živo oranžne. Včasih sem si Provanso predstavljala kot majhno vasico, kjer ženice z bradevičastimi obrazi sedijo na razbeljenih tleh malih uličic ter proseče prodajajo lavando, vendar sem se zmotila. Nikjer ni takih ženic in tudi uličice niso tiste kamnite, zavite in dišeče po sivki. Vse skupaj je manj ruralno in manj primarno. Saint-Paul-de-Vence je vasica v gričevju nad Cannesom, kjer so živeli vsi možni slikarji prejšnega stoletja in so tam slikali, potem pa so prodajali svoje slovite izdelke za eno kosilo. V prodajalnici, kjer se mimogrede olajšaš za kak euro , saj ponujajo različne spominke, stekleničke parfumčkov, razglednice, šopke sivke, vse po dva eura, sem kupila vodiča, kjer sem prebrala, da je v restavracijo Colombe d Or nekoč hodil tudi Pisasso in da hranijo tukaj blazno zbirko njegovih slik. Menda je tudi najboljša restavracija daleč naokrog. V tej restavraciji s senčnim vrtom proste mize ni bilo dobiti niti pod razno. Gospa na vratih je bila francosko ledena in kazalo je, da bom morala z kosilom poizkusiti kje drugje. Žal mi ni uspelo videti kolekcije slik, še manj pa pojesti kosilo, saj je ura fran cos ke ga kosi la že mini la in nih če ne streže več niti sen dvi čev. Na moje veliko razočaranje sem zgrešila veliko vigujačo in se tako znašla na neki povprečni cesti na poti v Monte Carlo. James Bond je ne zgeši nikoli. Tukaj je še vedno središče igralništva, luksuznih hotelov, draguljarn in znamenite avtomobilske dirke Grand Prix. To, je pa že zgodba zase...
Rebeka Koblar

fttente
i
Za mesto in vas
Letošnjo 50-letnico mesta Velenje bodo z visoke ravni počastili tudi izvajalci narodi nozabavne glasbe. Slovenske. Na Graški gori.
Samo rožnik
Stopili smo v rožnik. V mesec rožnik, rožnatega časa še nismo dočakali.
Tli že
V	Gorenju sicer še ne gori, tli pa že. Ravno toliko, da nekateri že vidijo svetlikanje na koncu tunela. Mnogi delavci se bojij o, da bodo do takrat, ko se bo gorenje znova razplamtelo, imeli še doll ge počitnice.
Dobitki in izgube
Na volitvah za evropske poslance lahko Velenje dobi dva poslanca, lahko pa izgubi direktorico občinske uprave ln ministra.
Posebna slepota
Ob tednu slepih nekateri pričakulelo posebne vrste čudeža. Da bi spreg^ dali tudi mnogi taki, ki sicer vidj.
Abstrakcija
V	Mozij so na novem krožišču dobili svol el vrstno abstraktno skulpturo. Zato bi »navadni« ljudj e potrebovali še »prevod« oziroma pojasnilo.
Od dna do neba
Franjo Bobinac le lmel danes teden težak dan. Najprej j e v družbi Gorenje nadzornikom ln novinarjem pojasnjeval, da se Gorenje počasi odmika od dna, zvečer pa slavil, ko se j e rokometno Gorenje povzpelo na sam vrh. Morda bi raje videl, da bi bilo zamenjano.
Po potre bi
Prav j e, da bodo v novem nakupovalnem centru odprli tudi lekarno. Pri nakupih mnogi res začutij o slabost.
Pomoč na domu
Podatki kaže)'o, da le pomoč na domu v porastu. Jasno, saj le vse več ljudi doma. In res vse bolj potrebuiejo pomoč.

KAKO SI UREDITI DOM?
Bivati
pomeni
uživati
Urejanje in prenova stanovanja ali hiše se večkrat izkaže za zalo težavno nalogo. Neprestano iščemo nove rešitve, ki bi nam polepšale vsakdanje življenje. Nasveti in
naslovi, kijih boste našli v današnji prilogi, vam bodo gotovo v dragoceno pomoč, ko boste iskali izvajalce, pohištvo in ostalo opremo.
Ni stanovanja brez vsaj ščepca dekorativnih elementov. Celo najbolj zapriseženi ljubitelji minimaliz-ma, torej prostorov brez okraskov in zaobljenih organskih linij, ne zdržijo brez atraktivne divje obarvane vaze, okrasne vzorčaste blazine ali preproge. V pohištveno industrijo se spet vrača dekoracija v pravem pomenu besede. Dekoracijo je priporočljivo spremeniti ob menjavi letnih časov. Poleti se navdušujemo nad lepotami veličastne-
ga morja in širnih zelenih travnikov, ko so v opisanih odtenkih pogrinjki. Dom je oaza, ki si jo družinski člani uredijo povsem po svojem oku su in željah.
Če morda še ne razmišljate, da
bi se lotili takšnih del, kupili stanovanje ali si zgradili hišo, je prilogo pametno shraniti, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela.
Vse za streho	M
Kleparstvo VRES
n i ko L i sam i
107,8:
Pri nas je kvaliteta na 1. mestu
ifrtimEMGradite novo a|i
MLUrVwl¥IEN obnavljate staro hišo?
So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem?
REŠITEV:
PVC in ALU OKNA, VRATA,
ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO
CeUe, Lava 7 e,3000Celje WWW.aluk0men.C0m
alukomen-ce@alukomen.com • 03/ 425 49 39 • 041/ 345 378,051/ 343 225
Ugoden kot že dolgo ne. NLB Stanovanjski kredit
■ .i
Tudi vi potrebujete več prostora?
zkoristlte NLB Stanova'" kredit pod izredno ugodnimi pogoji. Naš kreditni svetovalci se vam bodo osebno posvetili in skupaj boste našli kredit po vaši meri. Ker ima vsak od vas svoje želje in bivanjske cilje.
Do 31. julija 2009, z možnostjo predčasnega zaključka.
Najem družinskega kredita po se ugodnejših pogojih!
Dodatne Informal 3 dobite v najbližji poslovalnici NLB, na splet strani www stanovanjsklkredit si ali na telefonski številki 01 /477 20 00.
nlbO
www.stanovaniskikredit.si

Kako uspešno do nakupa ali prenove doma?
Si tudi vi želite svoje lastno stanovanje ali celo hišo? Ali pa morda stanovanje že imate, vendar ga želite obnoviti ali na novo opremiti. Občutek, ko ste končno na svojem, je res izjemen. In kakšne so poti do tega? Vsekakor sta potrebna velika premišlje-nost i n čas, i n kar j e najpomembnejše - denar.
Najem stanovanjskega kredita
Običajno tako pri nakupu stanovanja kot tudi pri raznih večjih obnovitvenih delih ne gre brez stanovanjskega kredita. V NLB imate zdaj na voljo akcijsko ponudbo stanovanjskih kreditov, ki j e podaljšana do 31. julija 2009. Poleg ugodnih pogojev najema kredita so v NLB pripravil i tri različne akcijske pakete s privlačnimi obrestnimi merami. Če se boste odloči I i za najem stanovanjskega kredita pri naši največj i banki, pohi- ite, ker
obstaj a tudi možnost predčasnega zaključka akcij e. Akcijska ponudba NLB Stanovanjskih kreditov velja za kredite z odplačilno dobo do 15 l et I n zneskom kredita nad 25.000 EUR, če imate odprt svoj osebni račun pri NLB (ali pa ga boste ob najemu kredita odprl i i n nanj prenesl i svoj e osebne dohodke) ter ob najemu kredita sklenete življenjsko zavarovanje kreditoj emalca pri NLB Viti, življenjski zavarovalnici.
Sklenitev življenjskega
zavarovanja
kreditojemalca
Življenje j e nepredvid!jivo, obdobj e odplačevanja kredita pa j e dolgo, zato j e sklenitev življenjskega zavarovanja za čas odplačevanja kredita vsekakor priporočl jiva, saj se v primeru nastanka zavarovalnega dogodka dolg poravna i z naslova zavarovalne police, tako da družina
in dediči z dolgom niso obremenjeni.
Posebna ponudba za družine
Družine imate ob najemu NLB Stanovanjskega kredita posebne ugodnosti. V prime ru, ko več kreditoj emalcev sočasno najema kredit za j sti namen, se vsakemu od kreditoj emalcev zmanjša višina stroškov odobritve kredita. Hkrati j e vsem kreditoj e-malcem omogočen najem kredita po enotni obrestni meri, stroški morebitne cenitve nepremičnin pa se med njimi porazdelijo. NLB nudi tudi posebej ugodne pogoj e za nove stranke -družinske člane kreditoj emalcev.
Več informacij dobite na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali na telefonski številki 01 / 477 20 00
ali v vaši najbližj i poslovalnici NLB.
nlbO
www.nlb.si
Promocijsko sporočilo
Prezračevanje
Eden ključnih pogojev, da se v prostoru dobro počutimo, je zagotovo tudi primerna kvaliteta zraka. Ker je ravno zračenje ena od aktivnosti, ki v zimskih mesecih sproža celo spore med energetsko osveščenimi sostanovalci oz. tistimi, ki bi to radi bili, in med tistimi, ki jim za to še ni prav veliko mar, bomo pogledali, kakšno je energetsko učinkovito prezračevanje in koliko denarja pozimi in v klimatiziranih prostorih poleti vržemo stran z neprimernim prezračevanjem.
Tesnenje oken
Ena poglavit nih nalog oken je zagotovo dobro tesnenje. Posebej nova okna tesnijo tako dobro, da nekateri proizvajalci celo delajo prezračevalne odprtine v okenski okvir. V večini pa si moramo pri zagotavljanju primernih količin zraka pomagati z odpiranjem oken.
Na ozko ali na široko?
V vseh nasvetih za varčno rabo energije lahko preberemo, daje zračenje s priprtimi okni energetsko potratno in da je mnogo bolje, če zračimo krajši čas (nekaj minut vsakih nekaj ur) s široko odprtimi okni.
Zračenje skozi priprta okna (našli boste tudi izraze polvertikalni položaj in »skipana« okna) ima za sta noval ca mno go pred nos ti. Ni mu potreb no skrbeti za občas no odpiranje oken, če so na policah rože, jih ni potrebno premikati, zrak v prostoru je vseskozi svež. Tudi ko se vrne domov z daljše odsotnosti, je zrak v prostoru svež. Tudi edina resna slabost, to je večja poraba energije, ni bistvena, kadar stanuje v večstanovanjskem
objek tu, ki ima skup ni števec za toploto.
Nasprotno pa odpiranje oken na široko pomeni dodatno delo za stanovalca. In tudi prihranek energije, ki ga stanovalec ne spravi v svoj žep, ni nikakršna spodbuda za energetsko varčno ravnanje.
Včasih je potratno, ne pa vedno
Pri normalno zatesnjeni zgradbi se zara di netes nos ti pri oknih in vratih zrak zamenja enkrat v treh do desetih urah. To sicer popolnoma zados tuje za diha nje, ni pa dovolj za odstranjevanje vonjav in ostale nečistoče. Strokovnj aki trdijo, da je v prostoru, velikem 25 m2, za dobro počutje dveh oseb v njem potrebno zrak zamenjati enkrat na uro. To velja za dnevne sobe in spalnice; v kopalnicah, straniščih in kuhinjah je potreba po zračenju nekajkrat večja. Tako moramo manjkajočo količino zraka dodati z zračenjem. In če zračimo na široko ali na ozko, kadar je prezračevanje nepotrebno, tedaj mečemo
denar proč. In obratno, tudi prezračevanje s priprtimi okni ni vedno slaba rešitev.
Pri delno odprtem oknu se zrak v prostoru zamenja od 1 krat do 4 krat na uro. Ta zelo približni podatek je odvisen od velikost oken, od zunanje temperature ter velikosti prostora. Če je prostor majhen, okno maj hno in je v pro sto ru več ljudi, tako tako zračenje niti ni energetsko potratno, marveč kar primerno.
Druga skrajnost je zračenje prostorov, ko v njih ni stanovalcev in po tem ni nikakršne potrebe. To je kar pogost pojav, ko odidemo zdoma in priprtih oken ne zapremo. Enako se zgodi, ko zapuščamo delov ne pro sto re in popold ne, ponoči in čez vikend skozi priprta okna ogrevamo zunanji zrak.
Koliko stane nepotrebno zračenje?
Predpostavimo, da se zrak v 15 m2 velikem bivalnem prostoru skozi priprta okna zamenja trikrat v uri, v pro sto ru pa je po 10 ur na dan en stanovalec. Tako se v enem dnevu zamenja zrak 72 krat, kar je veliko preveč. Potrebno bi ga bilo v celoti zamenjati na vsaki dve uri, pa še to le tedaj, ko je prostor zaseden. To znese 5-krat dnevno. Tako dnevno proč vržemo 60-kratno prostornino sobe ogretega zraka. Zdi se zelo veliko.
K sreči je zrak lahko segreti, tako da te energije ni tako veliko. Za slovenske klimatske pogoje to pomeni okoli 700 kWh toplotne energije.
Pripravil: JureBe ričnik
Vir: http://stara.energetika.net/portal/-index.html?ctrl:id=page.default.counsel&-ctrl:type=render&ec%3Adet=25689&-en%3Aref=moresecondSource
Lepo in urejeno okolje
je vodilo našega poslovanja
PO VAŠIH ŽELJAH POSKRBIMO ZA:
4
pyp>
izgradnja in rekonstmkcijaTprometnih poti,{cesffiparkirišč
izvedba zunanje ureditve asfaltiranje površin
a
ZA UREJENO OKOLJE
VRTNARSTVO GRADNJE

KAKO SI UREDITI DOM?
Garažna vrata nove generacije - varnost na prvem mestu
Podjetje Teckentrup, nemški proizvajalec garažnih vrat, je bilo ustanovljeno leta 1932. Danes se tehnološko napredna vrata od ideje do inovacije, od načrta do končnega proizvoda proizvajajo pod »isto stre ho« z moder no CAD --tehnologijo in na robotiziranih proi zvod nih linijah. Celoten prodajni program proizvajajo v lastnih proizvodnih prostorih.
Teckentrup garažna sekcijska vra-
ta postavljajo v marsikaterem pogledu nova merila; od velike ponudbe vrat, izvedbe in dizajna površin do izjemnih varnostnih rešitev, kot je patentirana zaščita proti vkleščenju prstov, inovativne rešitve in izvedbe vodil kot tudi inteligentnih delov sestavnih delov pogona. Prvorazredni materiali in izjemna kakovost izdelave, potrjena s certifikatom DIN EN ISO 9001, skupaj z atraktivnim videzom vrat in preprostim
upravljanjem zagotavljajo, da so sekcijska vrata kar najbolj racionalna rešitev. Sam sistem vrat ponuja idealno rešitev pri prenovi, saj demon-taža starih in montaža novih vrat s pogonom poteka hitro in brez večjih posegov v prostor. Za lažjo odločitev ponuja računalniški program Teckentrup konfigurator garažnih vrat virtualno izbiro in ogled vrat.
Pri zasnovi vrat se osredotočajo na varnost potrošnika, zato so se v
razvojnem oddelku odločili za uporabo večpasovnih nateznih vzmeti, ki so zaprte v posebni zaprti kaseti in so trajnejše kot klasične torzijske (navojne) vzmeti, ki potrebujejo dodaten prostor nad vrati in s časom postanejo manj učinkovite. Sestava večpasovnih vzmeti zagotavlja dodatno varnost tudi z dvojno žično vrvjo, kije vpeta na obeh straneh vrat. Vrata tako ob poškodbi ene od vrvi ne padejo, ampak se lahko še naprej odpirajo in zapirajo, dokler poškodovane vrvi ali vzmeti ne zamenjamo. Ker je pri zamenjavi vrat na starejših hišah velikokrat težava prav višina stropa, so pri podjetju
Teckentrup razvili nov sistem vodil, ki ne potrebujejo preklade za vgradnjo garažnih vrat. Po najnovejših evropskih normah je zaščita za roke in prste oblikovana tako, da je tako na notranji kot zunanji strani ni mogo če s prsti pose či med posamezne segmente vrat.
Teckentrup je v preteklem letu razvil kar nekaj novosti v sodelovanju s proizvajalcem motornih pogonov Marantec. Nova generacija motorjev porabi v stanju pripravljenosti kar za 75 odstotkov manj energije in ima aktivno elektronsko protivlomno zaščito, kije atestirana s certifikatom TUV Nord. Ob nasilnem dvigu vrat se motor avto-
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 IfARRAN E-pošta: ¡nfo@karbon.si
Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 30. 6. - 20%
Telefon: 03 8982 129.
matično vklopi in začne z vso silo zapirati vrata, s čimer onemogoči kakršenkoli poskus dviga vrat. V novi generaciji motorjev so vgrajene varčne 11-vatne žarnice z večjo svetilnostjo, kot jo ima navadna 60-vatna žarnica. V programu je nov hitrotekoči motor, ki odpre in zapre vrata v pol krajšem času, kot je standardna hitrost motorjev, s čimer privarčujemo veliko energije pri ogrevanih garažah. Drugi razlog, zakaj se odločiti za hitrejši motor, je varnost, zlasti v primerih, ko so garažna vrata vgrajena neposredno ob prometni cesti. Ker se vrata hitreje odprejo, se lahko z avtom hitreje umaknemo in sprostimo promet, ne da bi predolgo čakali sredi ceste. Na vse motorje nove generacije je omogočen priklop dodatnih elementov, kot so na primer dodatne varčne žarnice, daljinske tipkovnice, večfunkcijske notranje tipkovnice, električni zapah, varnostne fotocelice, obstoječa osvetlitev garaže in dvorišča, hišna alarmna naprava itd. Vse komponente pogonov so elegantno oblikovane in optimalno prilagojene vratom.
Daljinsko upravljanje je digitalno zaščiteno in omogoča avtomatski vklop in izklop razsvetljave v garaži. Dodatno varnost, še posebej varnost otrok, zagotavlja posebna avtomatika izklopa pogona, s katero se vrata ob zaznavi ovire v hipu zaustavijo.
Izdelava lesenega stavbnega pohištva - po naročilu (okna, balkonska vrata, panoramske stene, vhodna vrata...) Izdelava notranje opreme • Svetovanje in izmera na domu
Šenlrupert 36,3303 Gomilsko, tel. 03/ 705 60 23, fax 03/ 572 63 90 E-pošta: mizaistvo.korun@siol.net.
OaSG
d.o.o., Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03/ 839 03 60 Fax: 03/ 839 03 61 E-mail: asc2000@siol.net
TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE
Vse za vodovod in ogrevanje
Delovni čas: vsak delovnik od 7h
Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode
-	talno ogrevanje
-	toplotne črpalke ■ kotli za biomaso
-	solarno ogrevanje
-	klimatske naprave
17h, sobota od 7h- 12h
SVEŽINA IZ DNEVA V DAN. ZA VSELEJ PRIJETEN DOM.
Naj je vroče ali hladno, poletje ali zima - s klimatskimi napravami Gorenje je bivanje vselej prijetno. Na pravi temperaturi, na svežem in čistem zraku! Brez hrupa, saj so tehnološko napredne klimatske naprave popolnoma prilagojene sodobnemu načinu življenja. Številne funkcije poenostavijo upravljanje in tudi estetika vašega doma ni več problem. Moderne oblike klimatskih naprav najdejo svoj prostor kjerkoli. Kjer si jih zaželite!
www.gorenjetiki.si

gorenje
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 . www.ZavarovalnicaMaribor.si
10 razlogov za nakup stanovanj Na Novinah v Latkovi vasi
Cenovno ugodna, nova, takoj vseljiva stanovanja v Savinjski dolini
Varčen nakup
-	mirna lokacija
-	ugodna lega, ugodno financiranje Abanke, urejena zemljiška knjiga in lastništvo
-	v bližini vsa javna komunalna infrastruktura (avtocesta, šola, vrtec, zdravstveni dom, banka, avtobusna postaja)
Objekt je nov, zato v roku 10 let privarčujete najmanj 10.000 evr, ker ne bo potrebnih nobenih popravil in večjih vzdrževalnih del
Ekološki nakup
-	lastnik lahko sam spremlja in varčuje pri porabi vode, elektrike in plina,
-	objekt je dobro izoliran,
-	bližina proizvodnih obratov, trgovin in ostalih možnosti zaposlitve,
-	čisto okolje,
-	stanovanja predstavljajo udobje in varnost za družine.
Cenovno ugodna stanovanja z dvema parkirnima mestoma že od 38.765,00 evr naprej.
Pridite na dan odprtih vrat in si stanovanja oglejte skupaj z nepremičninskimi svetovalci v petek, 20. junija od 9. do 14. ure!
Prodaja stanovanj : Metropola, d. o. o., Latkova vas 221 a, Prebold, tel.: 03 570 27 11 ali 041 676 585 g. Roman Prskalo www.metropola.si nanovinah@metropola.si
Investitor: Veltrag, d. o. o., Matke, www.veltrag.si, info@veltrag.si
PREVOZNIŠTVO	-PESKOKOP
Krivec Janez, s.p. Cesta na Rožnik 49,3330 Mozlrle SI 86841661	031 682 669
NAJNIŽJE CENE KOVINSKIH KRITIN V SLOVENIJI
Model GARA
6,90 € + DDV
Model SKRIDPLECH
6,90 € + DDV Model TRAPEZ 6,90 € + DDV
DODATNI POPUST 7%!
OLIKA d.o.o., Slivniška 26
2312 Orehova vas, ID za DDV: S132029101
Če menjate
sistem
ogrevanja
Bi želeli izrabiti akumulirano toploto zraka, sonca v zemlji ali vode, pri katerih bi strošek priprave tople sanitarne vode in ogrevanja stanovanja precej znižali? Razmišljate morda celo o toplotni črpalki, a imate kup pomislekov, ker zadevo premalo poznate? Ker ne gre za majhno investicijo, seje potrebno s tem dobro seznaniti.
Prvi pomislek investitorjev je ponavadi povezan s ceno toplotne črpalke. Ali je vgradnja toplotne črpalke danes dražja od sistema z ogrevalnim kotlom?
Cena toplotne črpalke je odvisna od ogrevalne moči. Dobro toplotno izolirana enodružinska hiša potrebuje toplotno črpalko ogrevne moči med 9 in 12 kW. Ogrevanje s kon-denzacij skim kotlom ali s toplotno črpalko ima lahko enak ogrevalni sistem (na primer talno in stensko ogreva nje), zato teh stroškov ne zajamemo pri primerjavi obeh investicij. Enako velja za ogrevanje sanitarne vode in izvedbo instalacij v kurilnici (vgradnja varnostnih naprav, povezava s hranilnikom toplote in priključitev na hišni sistem). Primerjava med ogrevanjem s toplotno črpalko in kondenzacij-skim kotlom kaže, da so investicijski stroški za ogrevalni sistem približno enaki. Če pa upoštevamo, da se lahko z reverzibilno toplotno črpalko hladimo v poletnem času (pri vgradnji stenskega ali talnega ogrevanja), tudi ni stroškov za nabavo klimatskih naprav.
Kakšna je primerjava stroškov ogrevanja, ko je investicija končana?
Učinkovitost toplotne črpalke čez leto označujemo z letnim grelnim številom. Izračunamo ga iz razmer-
ja med toploto, ki jo dove de mo grelnemu mediju, in celotno porabljeno električno energijo čez celo sezono. Najvišja letna grelna števila dosegajo toplotne črpalke voda/voda: približno 4, toplotna črpalka zemlja/voda: približno 3,5 in toplotna črpalka zrak/voda: približno 2,8. Pri tem je upoštevana temperatura dovodne vode (pred-toka) v ogrevalne sistemu 45 stopinj Celzija. Nazivna grelna števila se pa lahko tudi zvišajo, posebej če upoštevamo temperaturo pred-toka ogrevne vode 35 stopinj Celzija. Ogrevalni sistem je treba načrtovati tako, daje temperatura dovoda ogrevnega medija (predtoka) čim nižja. Temperature dovoda naj bodo nižje od 55 stopinj C, kar omogoča vgradnjo običajnih izvedb toplotnih črpalk.
Ali se splača toplotno črpalko postaviti tudi zato, da z njo npr. hladimo vinsko klet in hkrati ogrevamo sanitarno vodo?
Vsekakor, ker vzporedno z hlajenjem vinske kleti segrevamo sanitarno vodo. Prihranki (stroški za segrevanje sanitarne vode) znašajo do 75 % v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi sistemi na olje ali plin. Investicija se povrne v treh letih.
Ogrevalni sistem postavljamo za vrsto let. Ali investitorja upravičeno skrbi, kaj bo, ko se bo podražila elektrika?
Cene energentov, »fosilnih goriv«, če jih primerjamo z elektriko, so v določenem razmerju. Kjub temu, da trenutne cene energentov lahko konkurirajo med seboj pa lahko za prihodnje leta predvidevamo, da se bo ob zvišanju cene elektrike povečala tudi cena olja in plina.
Različni ponu dniki ponujajo pri nas različne toplotne črpalke. Kje so največje razlike med njimi? Na kaj je treba biti zelo pozoren?
Potrebno je izbrati toplotno črpalko ponu dnika, ki ima urejen servis in zagotovljene rezervne dele. Velike razlike so tudi med komponentami, ki jih ponudniki vgrajujejo, paziti je torej potrebno, da se ne naseda mikavnim ponudbam, ki v ozadju nekaj skrivajo.
JožeT urinek, Tehnohlad, d. o. o.
KAMNOSESTVO PODPEČAN
Šalek20, Vtlenj« Tel.: 897 0300, gim.: 041/ 652 108
- trije stanouanjshi bloki z garažno hišo - 93 stanouanjsKih enot ne parkirnih prostorou u garažni hiši in 90 parhirišč zunaj
-	balkoni, shrambe
- dvigalo -prostor za počitek
-	sprehajalna pot
- Kolesarska steza in še kal
Prodaja stanouanj:
metropola d.o.o., Lathoua uas 221a. Prebold tel., fax: 03/570 2711,041-676-585 (Roman prsxaio) www.metropola.si,nan0uinah@metr0D0la.si
Sovič Franc s.p., Florjan 256,3325 Šoštanj, e-mail: avtoprevoznlstvo.sovic@slol.net Tel.: 03/ 891 17 00, fax: 03/ 891 17 01, gsm: 041/624151
JNJ±

storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo • prevozi tovora in težke gradbene mehanizacije • gradnja cest in
Earkirišč • rušenje objektov • gradnja vodovodov in anaiizacij • izposoja manjših valjarjev, vibracijskih desk, nabijalnih plošč, agregatov, črpalk • urejanje okolic
cenouno ugodna - noua - takoj useiiiua stanouanja u sauinjski dolini.
4. junija 2009
Ha
h: AN
KAKO SI UREDITI DOM?
Na voljo so vam v vseh večjih salonih po Sloveniji, za vas nabližja sta Lesnina
in Hoče.
SEDEŽNE GARNITURE EKOTRADE!
Skrivnost udobja
Oblikovanje zadosti naravni potrebi po varnem in prijetnem počutju. Oblazinjeno pohištvo kljub svoji raznolikosti v materialih in barvah daje rezultat harmonije. S kakovostjo, prefinje-nostjo in dovršenostjo svojih izdelkov se lahko kosamo z največjimi konkurenti.
Naše sedežne garniture ustvarjajo občutek topline in domačnosti.
Oblazinjeno pohištvo, pa naj bo to stol, fotelj
ali sedežna garnitura, nam morajo nuditi udobnost in prijetno počutje, kamor se z veseljem zatečemo po napornem dnevu. Zato je zelo pomembno, kako je oblikovano, iz kakšnih materialov je in kakšne barve je. Nekoč so prevladovale temnejše barve oblazinjenega pohištva (črna, rjava), pridruževala se jim je večno lepa bela, danes pa modni trendi vse bolj narekujejo uporabo živahnih barv, ki popestrijo sobo, dom in poživljajo naše čute in duha. Udobna namestitev pred televizorjem nas napolni z energijo ali zaziba v prijetne sanje. Oblazi-
Izbi ra fugir ne mase
Izbira fugirne mase ni le estetski, temveč tudi funkcionalni izziv.
Zadnji delovni proces pri sistemskem polaganju keramičnih ploščic je zapolnjevanje fug. Na trgu je prisotna široka paleta najrazličnejših fugirnih mas, kijih izbiramo glede na namembnost in bogato paleto različnih barvnih odtenkov. Po namemb nosti loči mo:
•	FM60 - fugirna masa s povečano mehansko odpornostjo;
•	mase s TRASS cementom za širo ke fuge;
•	mase z zmanjšano absorpcijo vode Schnel flex SFX90;
•	fugirne mase za naravni kamen;
•	razlivne mase;
•	epoksidne fugirne mase ...
Za zahtevnejše ali bolj obremenjene prostore lahko fugirnim
masam dodamo aditive za izboljšanje mase same.
Ne glede na izbiro mase pa moramo upoštevati naslednja navodila:
•	pred fugiranjem fuge očistite viške lepila in ostalo nečistočo; z uporabo gumijaste lopatice diagonalno zapolnite fuge pod kotom 45 st. z maso za fugiranje;
•	preden postane popolnoma trdna, višek mase odstranite s spužvo in očistite z brisačo;
•	pri spojnih fugah uporabimo silikon v ustrezni barvi mase za fugiranje.
Podobno kot pri fugirnih masah poznamo različna silikonska polnila, ki jih delimo na:
•	sanitarne oz. kislinske silikone, ki so primerni za kopalnice;
•	aqua silikone s povečano odpornostjo na vodo;
•	nevtralne, ki so primerne za zapolnjevanje fug pri uporabi naravnih materialov, kot je naravni kamen.
Za lepši videz je priporočljiva
19
Sanacija hiš s toplotno izolacijo iz naravnega materiala
Toplotna izolacija Termofloc je pripravljena na osnovi kosmičev iz časopisnega papirja in konzervirana z borovo soljo, ki preprečuje ples-nenje, gorenje in odganja živali. Tovrstna izolacija je primerna za sanacijo ali dodatno izoliranje hiš. Celulozno izolacijo običajno vpihujemo v strehe, uporabljamo pa jo tudi za izolacijo sten v starejših in lesenih hišah.
Pri sanaciji strehe odstranimo stari strop in izolacijo ter izdelamo novega. Če je strop prenizek in ga ne moremo spuščati, izoliramo streho od zgoraj. Krovci v tem primeru na špirovce pritrdijo distančnike višine 10 cm ali več, naredijo parno oviro, vmes pa vpihnejo celulozno izolacijo. Streho podeskajo, namestijo sekundarno kritino in pokrijejo. Celulozno izolacijo vpihamo med tem, ko krovci polagajo deske, in sicer med strop in deske v debelini 25 do 40 cm. Na neizkoriščenih podstrešjih pa celulozno izolacijo posujemo kar po tleh čez obstoječo izolacijo.
S celulozno izolacijo Thermofloc izoliramo tudi stene starih hiš z notranje strani. Na stenah naredimo oblogo iz knaufa s parno oviro in vmes vpihnemo celulozno izolacijo debeline 8 do 15 cm. Tako izoliramo tudi stene lesenih hiš. Celulozna izolacija se vpihuje s pomočjo vpi-hovalnega stroja, vpiha se po cevi z zračnim pritiskom. Zrak s celulozno izolacijo, ki pride iz cevi, se v ostrešju vrtinči in nosi s seboj kosmiče celulozne izolacije v odprtine in špranje. Vpihani celulozni kosmiči tvorijo izolacijsko ploščo brez stikov in toplotnih mostov. Celulozna izolacija Termofloc zapolni votel prostor v ostrešju ali steni. Pravilno vpi-hana izolacija se ne poseda.
Celulozna izolacija Termofloc je narejena iz papirja, kije sposoben sprejemati in oddajati vlago ter tako uravnava vlago v prostoru.
njeno pohištvo mora nuditi harmonijo z nami, časom in pro sto rom.
Pri nakupu moramo imeti pred očmi kakovost, prefinjenost in dovršenost, kajti to je kos pohištva, ki ga kupimo za daljše obdobje in nam mora ustrezati ter nuditi ugodje vsaj nekaj let.
Pa ne le to, pogostokrat smo premalo pozorni tudi na funkcionalnost, ki pride prav, kadar imamo goste; torej če v našo hišo zahajajo prijatelji, ki občasno tudi prespijo, moramo biti pozorni, da izbermo takšno sedežno garnituro, ki se lahko po potrebi spremeni tudi v posteljo.
THERMOFLOC
... celulozna izolacija
www.thermofloc.si
uporabo silikonskih primerov in gladilcev za silikone.
Zaključni profili ne poudarjajo le lepote prostora s strokovno položenimi ploščicami. Namenjeni so predvsem zaščiti izpostavljenih mest, kot so koti in robovi. Na voljo so v raznih barvah in materialih ter tvorijo odličen zaključek ročnega dela.
Popolno ponudbo fugirnih mas, silikonov, zaključnih profilov kot tudi lepil in ostalih pripomočkov za zaključna keramična dela lahko najdete na keramičnih oddelkih trgovin Jager.
Toplotno-izolacijski material iz celuloznih vlaken
•	Celulozna izolacija Thermofloc
•	Izdelava mansard
•	Slikopleskarstvo
Slikopleskarstvo Borut Svatina s.p. Dobro izolirano!
Gsm: 041 821 143 Mlinska cesta 2, 9241 Veržej slikopleskarstvo.borutsvatina@gmail.com
r 1AGER
f CENTER VELENJE
GARAŽNA HISA
nexe
NljHICIkmm id.
ClkÉ Ifc-M I/IVI L| , h
Cement NASICE, 42,5 N, vreča 50 kg, primeren za izdelavo manjzahtevnih betonov in izdelavo estrihov. Pakirano na euro paleti in ovito v folijo.
Notranje lepilo Moj Dom, za keramiko, 25 kg je za cca. 7m2, proizvedeno v Avstriji.
Vse za gradnjo in dom
Barva notranja MOJ DOM,
stenska bela barva, 15 litrov. Izboljšana kakovost.
Opeka modul 6/1 ZAGREB, I.
vrsta, dimenzije 19x19x29 cm, na paleti 120 komadov, pakirano v PVC foliji.
živila: 03/896-41-30 tehnika: 03/5896-41-31 keramika: 03/5896-41-33 tekstil: 03/5896-41-32
delovni čas:
od ponedeljka do sobote od 7:30 -20:00 ure nedelje in prazniki od 8:00 do 12:00 ure

P
I" 1AGER	CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30	f -¡AGER
' VELENJE	Akciia veliaodizidareklamedo 08.6.2009oz.do prodaieakciiskihzaloe.vsecenevkliučuieioDDV.	' 9 VELENJE
HA

Kako izbrati spalnico
KLASIČNO IN MODERNO -SPALNICA BALADA
Pravijo, da se po jutru dan pozna, a da bi se nov dan dobro začel, se moramo naspati in odpoči-ti. Pri tem pa važno vlogo igra interier, ki nas obkroža. Ta mora biti pretkan s toplino in udobjem in to je naše vodilo pri snovanju programov spalnic.
Spalnica Balada je prepoznavna po osnovnem barvnem tonu svetlega oreha. Toplino oreha na vratih garderobnih omar lahko dopolnjuje umirjena bež ali drzna višnjeva barva.
Raznolik je izbor garderobnih omar z možnostjo, da se odločimo med klasičnimi, harmonika in drsnimi vrati. Lahko pa so vse tri vrste vrat na istem sestavu, kar popestri podobo in reši vprašanje odpiranja v ozkih prehodih.
Postelje različnih širin omogočajo spreminjanje višine posteljnega dna in s tem vlaganje različnih posteljnih vložkov. Visoka postelja, z višino ležišča do 70 cm, starejšim omogoča lažje vstajanje.
Pri dvižni postelji je pod ležiščem velik prostor za shranjevanje. Vse poste-
lje se lahko kombinira z mostom, tudi tiste, ki imajo ob vzglavju zaboj za postelj nino.
Most je odlična rešitev, če je stiska s prostorom, in enako velja za garderobo z drsnimi vrati.
Kadar je spalnica deloma tudi delovna soba, je lahko pisalna miza - delovni kotiček - kar v omari. Tudi namestitev televizorja je možna na predalnik v omari. Po končani uporabi vrata zapremo in spalnica je spet brezhibna.
OBEN UF
Shdt /t/fv
za zahtevne ku
IBRUDER CREATON
NARAVNO "VODILNO" _I
ce
.	TONDACH '£
^^^^ Naravno op.ina kritin..

VELUX-
Ljubljana
■


Dunajska c. 421 ■ 01/561 32 39 031 891 321
Maribor
Tržaška c. 23 02/613 01 00 051 610 080
Celje
Mariborska c. 88 03/600 12 20 031 288 936 070 857 403
Udobno in varno bivanje pod streho pokrito z opečno kritino
Streha je zelo pomembna za kvalitetno in udobno življenje tako, da mora biti izbira strešne kritine premišljen korak vsakega investitorja.
Opečna kritina je že skozi zgodovino dokazala svojo uporabnost in kvaliteto vendar mora biti danes zaradi vse večje obremenjenosti in onesnaženosti okolja dodatno zaščitena pred zunanjimi vplivi. Posebna prevleka (engoba ali glazura) na površini strešnika prepreči UV žarkom, kislim padavinam, vdoru mahu v pore strešnika, listju, temperaturnim razlikam, lugu, visoki zračni vlagi morskega podnebja... predčasno staranje in propadanje strešne kritine.
Engobe in glazure so posebne prevleke prilagojene opečni strešni kritini, katero ščitijo pred zunanjimi vplivi. Pri engobah se tako kot pri glazurah prevleka nanaša na posušen strešnik pred samim procesom žganja. Sijaj pri glazurah je bolj izrazit kot pri engobah. Izbira barv in oblik strešnikov z engobami in glazurami je pestra. Strehe pokrito s takšno kritino so idealna rešitev za različne arhitekturne stile od individualnih hiš, poslovnih objektov do pomembnih zgodovinskih objektov.
Naravni opečni strešniki z engobo ali glazuro ne pomenijo samo neomejene možnosti kombiniranja in lepo streho ampak ponujajo kvalitetno in udobno bivanje, ter obogatijo pokrajino. Engobe in glazure so priložnost investitiorjem za novogradnje in skladne prenove - videz strehe ostane še desetletja brezhiben in atraktiven, naročniki pa zadovoljni s kvalitetno streho, ki ponuja varnost.
i umu
naravna barva strešnika - brez engobiranja ali glazure
strešniki s površinskim nanosom engobe - na sliki je samo nekaj tipičnih barvnih odtenkov
11
info@obenauf.si | www.obenauf.si | www.obenaufarhitektura.si
strešniki površinsko	glazura z dodatnim kristalnim efektom
zaščiteni z glazuro
4. junija 2009
"»HAS
KAKO SI UREDITI DOM?
21
Parket
Deset razlogov, zakaj izbrati parket za talno oblogo
1.	Najbolj naravna talna obloga
2.	Dekorativnost lesa
3.	Zvočna izolativnost
4.	Toplotna izolativnost
5.	Zdravstvena varnost
6.	Lahko vzdrževanje
7.	Možnost obnavljanja
8.	Velik izbor tipov parketa, vrst lesa, barv in vzorcev
9.	Ekološka razgradljivost
10.	Trajnost
Trdota lesa
Med mehanskimi lastnostmi lesa je najpomembnejša lastnost za uporabo lesne vrste za talne obloge trdota lesa. Trdota lesa je pokazatelj uporabnosti lesenih talnih oblog za bolj obremenjene in fre-kventne prostore ali za bolj intimne domače, npr. spalnice.
Brinelova lestvica trdote lesa po ISO standardih je približni pokazatelj, saj so navedene le okvirne vrednosti trdote. Dejanske se spreminjajo glede na območje rasti dreves in način rezanja lesa oz. položaj al etnic.
Toplotna izolativnost oz. toplotna prevodnost lesa
Toplotna izolativnost je pri vseh vrstah lesa zelo dobra. Ta lastnost je izredno dobrodošla pri neogre-vanih tleh. Za neogrevana tla torej izberimo čim debelejšo leseno talno oblogo, npr. klasični parket ali ladij ski pod.
Talno ogrevanje in parket
Zaradi toplotnega upora je odločilni dejavnik debelina lesa. Za talno ogrevana tla je zato potrebno izbrati tanke talne obloge z manjšo toplotno upornostjo. Uporabnost več slojnih parketov je odvis na od skupne debeline. Goste lesne vrste imajo boljšo toplotno prevodnost. Primerni parketi za talno ogreva-
na tal so dvoslojni in lamelni parketi ter tehno parketi do debeline 10 mm. Pri talnem ogrevanju je potrebno nameniti še večjo pozornost dimenzijski stabilnosti lesa (bukev!).
Dimenzijska nestabilnost lesa
Les je naravna porozna snov, kije zaradi velike notranje površine in svoje zgradbe hidroskopen. S svojo vlažnostjo se nenehno prilagaja okolju ali, drugače rečeno, klimi, ki se spreminja. Les teži k ravnovesju s klimo, zato je nenehno v stanju desorpcije ali adsorpcije. Desorpcija pomeni sušenje ali zniževanje vlažnosti lesa, kar se v praksi pokaže kot krčenje lesa (med parketnimi deščicami nastanejo fuge); adsorpcija pa pomeni navlaževanje ali poviševanje vlažnosti lesa, kar se kaže kot nabrekanje lesa.
V praksi je prav spreminjanje klime, tj. spreminjanje vlage in temperature, eden od glavnih vzrokov za dimenzijske spremembe lesa. Intenzivnost dimenzijskih sprememb je odvisna od intenzivnosti nihanj klimatskih pogojev in od posameznih drevesnih vrst. Zaradi nihajoče kli me v upo ra bi, ne more mo preprečiti delovanja lesa, lahko pa ga omilimo z vzdrževanjem konstantnih klimatskih pogojev. Še posebno pozornost moramo nameniti pravilnim postopkom pri vgradnji parketa.
Vsak les je torej dimenzijsko stabilen, če je v ravnovesju s stalno klimo, ki se ne spreminja.
Barvna pestrost in oksidacija lesa
Barvna pestrost je tipična značilnost parketa, saj barvno popolnoma enotnega parketa ni. So pa drevesne vrste, ki imajo bolj enotno barvo (npr. hrast), in vrste, ki imajo v svoji strukturi več različnih barvnih odtenkov (npr. oreh, palisander, oljka). Dovo ljena barvna odstopanja so določena s standardi.
Vse vrste lesa po lakiranju in z oksidacijo spreminjajo barvo, odtenki pa niso enotni. Še posebej so za to dovzetne eksotične vrste
lesa. To torej ni napaka, temveč tipična kromatična značilnost posamezne vrste lesa.
Na žalost pri surovem lesu ni mogoče določiti, katere deščice bodo bolj potemnele, oziroma na splošno, kako se bo spreminjala barva. Če bi bilo to mogoče, bi že v proizvodni fazi brez dodatnih stroškov ločevali deščice glede na barvo, ki jo bodo prevzele.
Na barvo lesa vplivata osvetlitev in sončna svetloba, ker pospešita naraven proces oksidacije. Predvsem je to pomemb no pri trop skih vrstah lesa. Njihov lignin namreč vsebuje barvila, ki na svetlobi potemnijo. Paziti moramo, da parket ni neposredno osvetljen (na primer z močnimi lučmi) le na dolo-
Armex armature
Odstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi številnih uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete
dragi kanalščini kot tudi visokim stroškom čiščenja odpadnih voda (odvoz iz greznic ).
Iz našega širokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudimo več vrst popolnoma bioloških malih čistilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naši ponudbi se ravno tako nahaja širok izbor izdelkov za izkoriščanje deževnice (rezervoarji, črpališča, filtri za deževnico, odjem-na mesta, digitalni pokazatelji nivo-
ja, ponikalnice...) Z izkoriščanjem deževnice prihranite do 50 % pitne vode.
Za več informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naših spletnih straneh www.cistilnena-prave-dezevnica.si ali nam pošljite povpraševanje na e-mail:
info.armex@siol.net ali nas pokličite na tel: 01/78 69 270 , 01/ 78 69 260, 051/652-192.
Sistemi za uporabo deževnice Biološke čistilne naprave
Bodite pametni in prihranite do 50 % pitne vode. Uporabite brezplačno deževnico
Posode za vodo ■
Biološke čistilne naprave od 2 - 208 PE (prebivalcev)
Greznice zbiralne,dvoprekatne in troprekatne (možnost kasnejše predelave v čistilno napravo)
ARMEX ARMATURE
D.O.O. IVANČNA GORICA, LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 01/78 69 270, 01/78 69 260 ali 051 / 652 -192
:-mail: info.armex@siol.net www.cistilnenaprave-dezevnica.si
In podzemne izvedbe
rezervoarji filtri za deževnico plavajoči sesalni kompleti črpališča
digitalni pokazatelji nivoja.
Ponikalni sistemi za izpust iz čistilnih naprav greznic
odvodnjavanje parkirišč odvodnjavanje s streh..
čenih delih. Okna, ki gledajo na južno ali zahodno stran, pri močni svetlobi zasenčimo. Prekrite dele parketa izpostavimo svetlobi (odstranimo preprogo) in čas bo naredil svoje - tudi prej zakrit parket bo oksidiral in barva se bo izenačila. Vedeti moramo, daje oksi-dacija lesa naraven proces, ki se ga sicer ne da preprečiti, vendar lahko s pravilno razporeditvijo svetlobe dosežemo njegov enakomeren učinek. Pri večini tropskih vrst lesa bo barva sčasoma potemnela.
Preden se odločite za nakup parketa, je zelo pomembno, da vidite prave vzorce. Les je živ material, se spreminja, zato parketa ne kupujemo na podlagi slike iz kataloga ali po internetu. Natisnjene fotografije niso pravo merilo za izbiro barvnega odtenka, ampak le pomoč pri odločitvi na podlagi pravih vzorcev. Ti morajo biti lakirani ali kako drugače zaščiteni, ker se barvni odtenek lesa spremeni, ko se ta premaže z lakom, oljem, voskom in podobnim, odvisno od premaza in vrste lesa. Kljub temu pa položeni pod ne bo popolnoma enak vzorcem, ker je tekstura vsakega drevesa drugačna. Vsaka deščica je namreč unikat. Zato je parket tako dragocen.
Polaganje parketa
Parket se lah ko vgra di samo na SUHO podlago (estrih ali drugo površino). Pred vgradnjo je obvezno treba preveriti vlažnost tlakov in parketa. Prav vlaga je najpogostejši razlog težav z vgrajenimi talnimi oblogami. Zato je nuj no potrebno strogo upoštevati navodila polagalca parketa.
Panelni parketi so primerni tudi za samomontažo. Montažo vseh ostalih parketov raje prepustite strokovnjaku.
Najbolj enostavni za montažo so že končno obdelani, lakirani ali oljeni parketi. Vgradnja je hitra, prostor pa praktično lahko uporabljate že po 24 urah.
Klasični parketi zahtevajo za vgradnjo več časa in predvsem več znanja. Po položitvi se parket nekaj dni klimatizira, nato se celotna površina brusi, kita in lakira. Pogoji lakiranja na objektu nikoli niso enaki pogojem v tovarniških lakirnicah, zato tudi ne smete pričakovati enakih rezultatov. Za čimbolj-še končne rezultate morate zagotoviti čimboljše pogoje za delo, tj. primerna temperatura, zračna vlaga in nič prepiha.
Pripravil: JureBe ričnik
Vir: http://www.vogart.si/index.-php?splosno_o_parketu
Branko Meh s.p. Cesta talcev 8 3320 Velenje T: 03/897 46 30 F: 03/ 897 4631 E: infb@mizarstvo-meh.net I: www.mizarstvo-meh.net
Izdelava vseh vrst pohištva Izdelava zunanjih in notranjih vrat Opremljanje lokalov Montaža Knauf in Armstrong sistemov Izdelava stopnic
Posebni izdelki za podjetja (industrijski vozički, podesti, stojala, šablone...)
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. | info@sz-atrij.si | www.sz-atrij.si Celje | Ljubljanska cesta 20 | 03 42 63110 041329 179; violeta. stojs@sz-atrij. si 031342118, drago.pokleka@sz-atrij.si
V vaš novi dom se lahko vselite že od 144.000 € dalje
Lastna nepremičnina
IZJEMNA PRILOŽNOST
SONČNO NASELJE PLAN KOV LOG v TaboruvSavinjski dolini - čudovita mirna lokacija s hitrim dostopom do večjih most (mod AC Vransko in Šontrupart) DVOJČKI, ENOJČKI - kakovostna klasična gradnja Volikost: 117 -119 m', parcela: 203-345 m! Cena za 4. grad. fazo od 108.841 € do 134.297 € - ddv vključen lurodimu NAJUGODNEJŠE BANČNO FINANCIRANJE)
DODATNA PONUDBA - ORGANIZIRAMO FINALIZACIJO NA KLJUČ - ŽE ZA 35.000-40.000 € dodatno po stanovanjski enoti
ClœnWiiit
Profesionalno čiščenje
_ čjtainoPnbva kamnitih
stanovanj, šij, kleti, poslovnih prostorov... p I j e nj e^l i gCgROig g^jSSgtlffi jtrTffTfi^&l iščelfltjJsSfFSfl sf IfekSLiifflsKifi vrtov
lùîkmâiff
""HAS
'SPEH
Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad E-mail: speh.toni@siol.net
GSM: 041 465 744
NOVO - izelava paropropustnih CLIMA fasad - zaključni ometi po NAN0 TEHNOLOGIJI (samočistilni učinek fasad)
*	vsa pleskarska dela
*	pooblaščeni zvajalec za fasade DEMIT in Röfix
Naš trud za lepoto vašega doma že 18 let
Fasada prihodnosti
Zunanji izgled hiše ni samo lepa barva fasade, ampak mnogo več. Tudi na tem področju smo naredili velik korak naprej, razvoj napreduje v smeri nanotehnologije. Nanotehnologija z izkoriščanjem aktivnih molekul omogoča zaščito različnih površin. Nove impregnacije veliko bolje ščitijo porozne, vremenskim neprilikam izpostavljene površine na objektih in tleh.
Impregnacije iz nanotehnologije ohranjajo površinsko napetost substrata nižjo, kot je površinska napetost umazanije (voda, olje, ...). Nečistoče in tekočine ostajajo na površini in jih lahko v celoti odstranimo. S proizvodi na osnovi nanotehnologije lahko zaščitimo kamen, keramiko, beton, steklo in druge
Aluminijske ograje in ograjna vrata
Aluminij kot osnovni material ograj zagotavlja visoko trdnost in obstojnost proti koroziji in vremenskim vplivom. Življenjska doba ob normalni uporabi je preko 25 let tudi brez posebnega vzdrževanja. Osnovo ograjnih sistemov tvorijo tipizirani sestavljivi elementi, ki omogočajo ograditev vsakega objekta ali terena. Montaža je enostavna in ne zahteva večjih izkušenj. Sistemi, ki imajo tipizirane elemente, omogočajo v primeru
mehanskih poškodb hitro in enostavno menjavo poškodovanih delov.
Paleta različnih višin omogoča izvedbo ograje za okrasne namene in za zaščito različnih objektov (stanovanjskih objektov, igrišč, sadovnjakov, vodo-hramov, industrijskih objektov itd.).
Med ograjnimi vrati je mogoče izbirati nihajna enokrilna ali dvo-krilna vrata na ročni ali motorni pogon, drsna talno vodena vrata
na ročni ali motorni pogon in samonosna konzolna vrata na ročni ali motorni pogon. Vsem vrstam vrat je skupno, da so sestavljena iz varjenega aluminijskega okvirja in vstavljenih polnil. Na okvir so pritrjeni tipični elementi,
ttLMOMT
PVC okna, vrata in zimski vrtovi
•	energetsko varčna okna,
•	brez zdravju škodljivega svinca,
•	10 letna garancija,
•	brez dodatnega vzdrževanja.
Aluminijske ograje m ograjna vrata * trajno in estetsko
dovršeni ograjni sistemi, brez dodatnega
vzdrževanja,
•	trajna garancija proti rjavenju,
•	enostavna montaža.
Za brezplačne meritve in svetovanje pokličite na 02 80 55 700.
Kolodvorska ulica 39,2310 Slovenska Bistrica, tel: 02 80 55 700 WWW.QlmOllt.Si
naravne in umetne materiale.
Fasadna obloga je zunanja plast fasadnega ovoja, ki steno predvsem ščiti pred vplivi iz okolja - prevzame mehanske in temperaturne obremenitve, ščiti spodnje plasti pred vetrom, požarom in neugodnim vremenom. Zato mora imeti dobro mehansko trdnost, sposob-
ki karakterizirajo sistem vrat (tečaj za nihajna vrata ...).
Vsa vrata na motorni pogon bi morala biti izdelana v skladu z EN - smernicami, za katera vam lahko podjetje izda ustrezno izjavo.
PVC okna in vrata
Ljudje smo vedno bolj ekološko osveščeni in stremimo k zmanjšanju onesnaževanja okolja in varčevanju z energijo. Tudi na področju stavbnega pohištva predstavlja to pomemben vidik pri proizvajalcih PVC oken in vrat. Malo proizvajalcev pri izdelavi oken uporablja PVC material, ki ne vsebuje zdravju in okolju škodljivega svinca v vseh sestavnih delih okna iz PVC. Zaradi odličnih karakteristik toplotne izolativnosti pa s PVC okni bistveno vplivamo tudi na zmanjšanje stroškov ogrevanja.
Pri osnovnem 5-komornem sistemu dosežemo z ustrezno zasteklitvijo faktor toplotne izolativnosti okna (Uw) pod 1.0 W/m2K. Za novejše nizkoenergetske in pasivne gradnje pa z dodatno izboljšanim 6-ko-mornim sistemom dosežemo celo Uw pod 0,9 W/m2K. Ker je nakup novih oken pomembna investicija, seje smiselno pred odločitvijo posvetovati s strokovnjaki s tega področja, saj določeni proizvajalci PVC oken prav za ta namen ponujajo brezplačne meritve in svetovanje. Pred samim nakupom se je pomembno pozanimati tudi o garancijah za okna, tradiciji in stabilnosti podjetja, pri katerem nameravate kupiti nova okna za vaš dom, in najti ustrezno razmerje med ceno in kvaliteto, ki vam jo ponujajo različni proizvajalci PVC oken.
nost prenašanja temperaturnih raz-tezkov in biti mora paropropustna.
Novi materiali - nanopremazi, z novimi lastnostmi omogočjo nove uporabne možnosti. V tehnologiji nanopremazov pa spreminjanje povr šin po naših željah in potrebah. Slikopleskarstvo Špeh že uporablja sodobne fasadne sisteme (samočistilne fasade), ki bazirajo na nanoteh no lo giji.
Premazi vsebujejo delce, ki se trdno združijo z izbrano podlago, ki dajo premazu enkratne lastnosti. Na obdelani površini nastane tanka, steklu podobna plast, na katero se umazanija težje oprime. Na tako obdelani površini ne rastejo niti alge in mahovi, ima tudi proti-korozijsko zaščito, ščiti pred UV- žarki, varuje površino pred praskami in površina je antistatična.
razveseljuje. Naj razveseli tudi vas.
Sodelujte v nagradni igri, Kjer se lahko potegujete za PLAYSTATION 3, otroški nahrbtnik, obisk živalskega vrta v Crazu... Več informacij:
✓ na lončku jogurta s www.mlekarna-celeia.si
¡yfeaaösß©
Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh!
Toplotno izolacijski fasadni sistemi
ZAGOTOVITE SI USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!!
5 LETNA GARANCIJA!
IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE!
Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643
f^asaderstvo
(jradbeništvo
Svetovanje
ELRMO SGD,u.,
Šeščo 48/a, Prebold, tel. 03/705 30 57,041/642-643, E-mall: termo.sgd@emall.sl
www.termosgd.com
4. junija 2009
^HAS
ZANIMIVO
23
m
o ros k o n
©
Oven od2 1.3.do21.4.
Ovnom se ves čas dogaja in tako bo tudi prve dni vjuniju. Zvezde jim redko napovejo zatišje ali celo dolgčas. Mars, ki je vaš vladar, bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste pričeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne.
Bik od 22.4. do 20.5.
Veliko truda boste vlagali v dom in starše, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki Bikom res veliko pomeni. Zadnje čase vam kar polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in pričeli skrbeti še za druga področja v življenj u. Na ljubezenskem področju bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem.Tudi zato, kervzad-njem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
V	prvi polovici junija bodo planeti na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam dolgčas ne bo niti sekundo. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s samim sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tistem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. Vtem času boste spočetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje peljati nekoliko bolj diplomatsko. Teden pred nami bo za vas poln odličnih idej, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili nič konkretnega, se nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih.
Rak od 22.6. do 22.7.
Ta teden se vam je že zdelo, da se je življenje močno umirilo. A zatišje ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa na pošto, dane spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo udarec po žepu res velik.
Lev od 23.7. do 23.8.
V	teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, lahko tja do sredine junija dosežete res veliko. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaš tempo hitrejši kot ga bo imela večina tistih, s katerimi delate. Dejstvo je, da boste na več področjih učinkoviti kot že dolgo ne. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Če bodo želje le prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaže, bo zamudnikov s plačili vsak dan več.
Devica od 24.8. do 23.9.
Na pragu poletja ste ostali odločni, kot že dolgo ne. Odločili ste se, da se boste odslej šli zares - ničesar ne boste počeli kar tako. In vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. In to je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatis kaj te si oči, ko se telo ogla si. Ukre paj te. In to takoj.
Tehtnica od2 4.9. do2 3.10.
i	Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Prav-
zaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Sicer ni vse zlato, kar se sveti, zato dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica vam bo hvaležna. Pa vaši živci tudi. Ti bodo napeti tudi zato, ker se bliža neko slovo, ki res ne bo prijetno.
Škorpijon od2 4.10. do2 2.11.
Čeprav ste vse doslej mislili, da se vas finančne težave ne bodo dotaknile, boste ta mesec spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas, ni kaj. Če ga ne boste, boste čez poletje zlezli v tak minus, da ga še dolgo ne boste mogli spravit v red. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte in preglejte ponudbe več bank. Berite tudi droben tisk. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Se zavedate, da tudi zato, ker se niste prav nič pripravljeni spremeniti? Zato tega ne morete pričakovati niti od partnerja.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal pa vsega ne morete opraviti sami. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Vseeno vam dela ne bo manjkalo, saj se vam bo ob tem zapletu začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi, ni kaj. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo o večji investiciji boste spet resno razmišljali.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Prvi junijski dnevi vam niso bili preveč všeč. Pa ne po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se bos te tež ko vži ve li. Zato ni izklju čeno, da bos te tokrat krep ko jez ni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste če boste dovolj pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkri to izko ri šča vašo dob roto. Odpri te oči in temu nare di te konec.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dol go skri va li, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregle dal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj mesecev. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to, da vaš izbranec konča prejšnjo zvezo, preden jo resno začneta vidva. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Strah vas bo le, če ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. Kot kaže, bo tudi ta strah odveč.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Poskušali se boste držati vseh dogovorov, saj tako lažje spite. Žal se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. In takih bo med ribami vedno več. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, pred vsem pa moč no utruja jo. Odlič ne ideje o tem, kako se lah ko izvle čete iz tega, še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten. Sicer pa se boste v tem mesecu ukvarjali predvsem z domačimi zadevami, bodisi v vašem zakonu bodisi s starši, domom oziroma nepremičninami.
Gozd za trajnost bivanja
Letošnji naj gozdar Območne enote Zavoda za gozdove Slovenij e Nazarj e j e Marko Arnič - Večina lesa po vetrolomu lani na Črnivcu pospravljenega
REKLI SO ...
TatjanaP odgoršek
Od 25. do 31. maja je bil tradicionalen teden gozdov. S kratkim sporočilom letošnjega »Gozd za trajnost bivanja« je Zavoda za gozdove Slovenije želel opozoriti na pomen gozda za varnost in kakovost eksistence, človeške civilizacije, okolja in narave. Območne enote zavoda so po Sloveniji v počastitev tedna pripravile več kot 100 različnih aktivnosti. Mednje so sodili tudi prižigi oglarskih kop v okviru vseslovenskega prižiga minuli petek. Tako je po Sloveniji točno ob 18. uri zagorelo 19 kop, med drugim na Graški gori, kjer jo je prižgal velenjski župan Srečko Meh, in pri razvalinah gradu Forthenek v Pristavi pri Ravnah. Tu so jo že osmič zapored pripravili člani tamkajšnjega turističnega društva, prižgal pa jo je šoštanj-ski župan Darko Menih. Na priljubljenem zbirališču je bila tudi osrednja prireditev ob tednu gozdov Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje. Na njej so podelili priznanja najboljšim lastnikom gozdov v letu 2009 ter najbolj prizadevnemu gozdarju.
Toni Bre znik, vodja nazar ske območne enote, nam je ob tej priložnosti pove dal, da je stanje v gozdovih v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini dobro. Lani jih je najbolj
Kopo je prižgal šoštanjski župan Darko Menih.
zaposlovalo odpravljanje posledic vetroloma, ki je najbolj prizadel območje Črnivca v občini Gornji Grad. Poškodovanih je bilo 700 hektarjev gozdov in podrtih 150 tisoč kubičnih metrov drevja. Posekali in odstranili so blizu 98 odstotkov poškodovanih dreves, nekaj površin so že pogozdili (posadili so 55 tisoč sadik avtohtonih drevesnih vrst), druge nameravajo pri-
hodnje leto. »So pa ti gozdovi še vedno oslabljeni in vsak večji veter lahko podere še nekaj dreves. Te moramo sproti odstranjevati, sploh v tem času, ko je velika nevarnost za podlubnike. Spomladi smo jim nastavili blizu 150 pasti. Kljub temu bodo morali lastniki slediti stanju in drevesa sproti odstranjevati.« V teh dneh so začeli tudi sanacijo gozdnih cest in vlak, ki so zaradi
Marko Arnič, naj gozdar za leto 2009 v nazarski območni enoti: »Zelo ponosen sem, da so me sodelavci izbrali za naj gozdarja, vendar če ne bi bili na Krajevni enoti Gornji Grad tako organizirani, bi sam tudi težko kaj naredil. 27 let opravljam delo gozdarja. Moj revir je velik blizu 2200 hektarjev, od tega je 70 odstotkov gozdov v lasti Ljubljanske škofije. Sodelovanje z lastniki gozdov je v mojem revirju vsako leto boljše, sploh na zavidljivi ravni je bilo sodelovanje s škofijo pri odpravljanju posledic lanskega vetroloma, ki je podrl blizu 25 tisoč kubičnih metrov lesa. Če bi se še enkrat odločil za poklic gozdarja? Ne enkrat, stokrat.«
odstranjevanja posledic vetroloma v gozdovih v slabem stanju.
Priložnostni kulturni program so pripravili ravenski pevci, stara in mlada ravenska godba, člani ansambla Ruševec, predstavniki društev, vključenih v Turistično zvezo Šoštanj. Prireditev pa so popestrili še z razstavo starega gozdarskega orodja.
Oglje na Pristavi bosta letos kuhala Rudi Hribršek in Franc Kotnik vse do konca naslednja tedna.
Naj lastniki gozdov v letu 2009 v Območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije Nazarje: Krajevna enotam (KE) Luče: Stanislav Brezov-nik z Raduhe; KE Ljubno: Jože Hudej iz Ljubnega ob Savinji; KE Gornji Grad: Bojan Poličnik iz Šmi-klavža; KE Nazarje: Andrej Glušič iz Rečice ob Savinji; KE Šoštanj: Vlado Avbreht iz Škalskih Cirkovc.
Najl astnikigo zdov v letu2 009 vo bmočnie notiZ avoda zag ozdoveS lovenijeN azarje
Zgodilo se je
od 5. junija do 11. junij a
• • •
-	5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva;
-	6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, kije prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno;
-	leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi dogradil nov počitniški dom z 62 ležišči;
-	6. junija 1990 so v Gorenju ustanovili Neodvisni sindikat;
■	leta 1999 so 6. junija nogome-tašice Škal osvojile slovenski pokal;
■	nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo;
■	8. junija 1996 je bila pred Rdečo dvorano v Velenju zaključna prireditev akcije »Veter v laseh - s športom proti drogi«; v akciji, kije potekala v osmih večjih slovenskih mestih, je sodelovalo 3000 mladih športnikov, na zaključni prireditvi v Velenju pa se je v košarki, odbojki in rolanju pomerilo 350 najboljših mladih tekmovalcev iz vse Slovenije;
■	leta 1508 je bil 9. junija v
Raščici rojen Primož Trubar,
Anton Aškerc (arhiv Muzeja Velenje)
naj po memb nej ši sloven ski verski reformator in avtor prvih slovenskih knjig Katekizma in Abecednika, ki so ju natisnili leta 1550;
- 9. junija 1995 so ob evropskem letu varstva narave v Muzeju na Velenj skem gra du odprli
razstavo »Varstvo narave na Sloven skem«, ki so jo pripravili Prirodo-slovni muzej Slovenije, Muzej Velenje in Premogovnik Velenje;
-	10. junija 1912 je v Ljubljani umrl slovenski pes nik Anton Aškerc, ki je nekaj let kot kaplan preživel tudi v Škalah;
-	10. junija 1990 je Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje obiskal predsednik izvršnega sveta nekdanje Jugoslavije Ante Markovič;
-	11. junija 1981 so vsi
zbori velenjske občinske skupščine na skupni seji obravnavali predlog predsedstva občinske konference SZDL, da se mesto Velenje po Josipu Brozu - Titu preimenuje v Titovo Velenje, in se soglasno izrekli za to preimenovanje.
■ DamijanK ljajič
"»HAS
ČETRTEK, 4.ju nija
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Lakota, 33/52
09.35	Male sive celi ce, kviz
10.20	Odda ja za otro ke
10.50	Turbu len ca
11.40	Omizje
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Tak sis tič ni mrk, 5/25
13.50	Pira mi da
15.00	Poro či la
15.1 0	Mosto vi
15.45	Animalja, 10/40
16.10	Izu mi te lji ca, igra ni film
16.20	Enaj sta šola
17.00	Novi ce, šport, vre me
17.20	Tv pogled
17.30	Jas no in glas no: poto va nja
18.30	Žre ba nje dete lji ce
18.40	Nuki in prija te lji, risan ka
18.45	Puj sa Pepa, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
21.00	Za zapr ti mi vra ti, 3/6
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.05	Osmi dan
23.35	Besede in slike, 13. oddaja
23.50	Tv dnevnik 4.6.1991
00.10	Dnev nik
00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji	
01.10	Info ka nal
TV SLO T?
06.30	Zabavni infakanal
07.00	Infakanal
08.30	Tv prodaja
09.00	Tv dnevnik 4.6.1991 09.25 Neva - ad Ladaškega jezera da Sankt Peterburga, dok. addaja
10.05	Pa pateh Ushuaie, 4/13
10.30	Na lepše
11.00	Slavenska jazz scena
11.55	Tv pra da ja
12.30	Evropski magazin
13.00	Lynx magazin
13.30	Ta ba maj paklic: padjetnik, 1. del
14.00	Tenis raland garras, prenas iz Pari za
20.00	Kačji pastir, am. film
21.35	Jasnavidka, 7/22
22.20	April praznuje, am. film 23.35 Zaradi užitka, franc. film
01.00	Zabav ni infa ka nal
pop
07.00	Tv pra da ja
07.30	24ur
08.30	Zela mladi starši, dak. serija
09.15	Ricki Lake, pagav. addaja
10.10	Tv pra da ja
10.40	Zdrav ni ki, pag. adda ja
11.35	Rachael Ray, pag. add.
12.30	Umari v predmestju, nan.
13.30	Tv pra da ja
14.00	Razačarane gaspadinje, nan.
15.00	S cukrč kam da sre če, nad.
16.00	Da zadnjeg diha, nad.
16.55	24 ur papald ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktarija, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kra ju zla či na, nan
22.40	24urzvečer
23.00	Shark, nan.
23.55	Tablaid, am. nan.
00.50	Seks v mes tu, nan.
01.30	24 ur, pana vi tev
02.30	Nač na pana ra ma
©
09.00	Dabra jutra, infarmativna nrlrlaia
10.30	uuuaja Vabima k agledu
10.35	Hra na in vina, kuhar ski
	nasve ti, pana vi tev 88. addaje
11.05	Odpr ta tema, pana vi tev
12.05	Pap carn, glas be na adda ja.
	Gastje: On/aff, Las Ventilas
12.55	Videaspatdneva
14.00	Vide astra ni, abvesti la
17.55	Vabima k agledu
18.00	Mla di upi, atraš ka adda ja, 3.
	TV mreža
18.40	Regi a nal ne navi ce 1
18.45	Hra na in vina, kuhar ski
	nasve ti, 89. adda ja
19.15	Videaspatdneva
19.20	Vide astra ni, abvesti la
19.55	Vabima k agledu
20.00	Na abis ku pri Vidu Marce nu,
	daku men tar na adda ja
20.55	Regi a nal ne navi ce 2
21.00	Daku men tarna adda ja
21.30	Za smeh v atraških ačeh,
	pas netek 1. dela kan cer ta v
	Nazarjah, 3. TV mreža
22.45	Iz adda je Dabra jut ra,
	infarma tiv na adda ja, pana vi tev
00.15	Vabima k agledu
00.20	Videaspatdneva
00.25	Vide astra ni, abvesti la
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Para či la
07.05	Dabra jut ra
08.00	Para či la
08.05	Dabra jut ra
09.00	Para či la
09.10	Sre br na gri vi kanjič, 3/39
09.35	Izumiteljica, igrani film
09.50	Enaj sta šala
10.25	Jasna in glasna: patavanja
11.20	Ta ba maj paklic: cvetličar, 2. del
11.50	Ta ba maj paklic: padjetnik, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Para či la, špart, vre me
13.15	Krva va leta, 2/2
14.05	Dakumentarni feljtan
14.25	Slavenski utrinki
15.00	Para či la
15.10	Mastavi
15.45	Kaj gavariš?-Sa vakeres?
16.00	Risan ka
16.05	Iz papat ne tarbe: zvak je
vsepavsad
16.25	Daga div šči ne Sarah Jane, 1/10
17.00	Navi ce, špart, vre me
17.25	Paseb na panu dba
17.45	Tv pagled
17.50	Duhav ni utrip
18.05	Umka
18.40	Laj zek, risan ka
18.45	Zakaj?, risan ka
19.00	Dnev nik, vre me, špart
19.50	Tv pagled
19.55	Valitve v evrapski parlament 2009
22.00	Odme vi, špart, vre me
22.55	Pal nač ni klub
00.10	Duhavni utrip
00.30	Infa ka nal
TV SLO [?
06.25	Zabav ni infa ka nal
06.55	Tv pra da ja
07.25	Glasnik
07.50	Umet ni raj
08.15	Besede in slike, Sergej Kapus
08.25	Evrap ski maga zin
08.55	Črna beli časi
09.10	Tv dnevnik, 5.6.1991
09.35	Zagarija, 6/10
10.05	Tv pra da ja
10.35	Cesa 2008, tv maribar
11.05	Minu te za ... , tv Kaper
11.35	Študentska
12.00	V dab ri druž bi z Bla žem, tv Mari bar
13.00	Tenis raland garras, prenas iz Pari za
20.00	Zem lja - naš dam, dak. film
21.35	Ope ra cija bedak, am. film
23.05	Kama ta ki, kanad. film
00.55	Gandža, 1/22
01.30	Zabav ni infa ka nal
POP
06.20	Tv pra da ja
06.50	Tre nja
08.40	Velike ideje za majhen planet,
dak. serija
09.15	Ricki Lake
10.10	Tv pra da ja
10.40	Zdrav ni ki, pag. adda ja
11.35	Rachal Ray, pag. add.
12.30	Nevih ta, 1/3
13.30	Tv pra da ja
14.00	Raz ača ra ne gas pa di nje, nan.
15.00	S cukrč kam da sre če, nad.
16.00	Da zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur papald ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktarija, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Rekrut, am. film
22.00	Pad lupa pra vi ce, nan.
22.55	24 ur zve čer
23.15	Maščevalci, am. film
00.50	Šest made lav, nan.
01.25	24ur, panavitev
02.25	Nač na pana ra ma
©
09.00 Dabra jut ra, infarma tiv na
adda ja 10.30 Vabima k agledu 10.35 Hrana in vina, kuharski
nasveti, pana vi tev 89. addaje 11.05 Za smeh v atraš kih ačeh, pas ne tek 1. dela kan cer ta v Nazarjah 12.20 Videaspat dneva 14.00 Vide astra ni, abves ti la 17.55 Vabima k agledu 18.00 Miš maš, atraška addaja, 3. TV mre ža
18.40 Regi a nal ne navi ce 1 18.45 Hrana in vina, kuharski
nasveti, 90. adda ja 19.15 Vide as pat dne va 19.20 Vide astra ni, abves ti la 19.55 Vabima k agledu 20.00 Lakalni utrip Zgarnje Savinjske
dali ne, infarma tiv na adda ja 20.45 Vabima k agledu 20.50 Vide as pat dne va 20.55 Regi a nal ne navi ce 2 21.00 Razgledavanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, addaja za tretje življenj ska abdabje, 3. TV mre ža
22.15 Iz addaje Dabra jutra,
infar ma tiv na adda ja, pana vi tev 23.45 Vabima k agledu 23.50 Videaspatdneva
SOBOTA, 6.ju nija
tv slo rr
06.45 Kultura 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Križ kraž
sledi Naučimo se pesmico z Melito Osojni k
sledi Zlatolaska in trije medvedi, lut. igri ca
sledi Timotej hodi v šolo, ris. nan. sledi Ribič Pepe, 34/36 09.25 Kralj, am. anim. film 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik
13.00 Poro či la, šport, vre me
13.15 Dr. Who, 1/13
14.00 Rožna ti pan ter, risan ka
14.05 Izumiteljica, igrani film
14.20 Proti nič li, ang. film
15.55 Sobotno popoldne
sledi O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10 Labirint-vitalnost
17.00 Poro či la, šport, vre me
17.15 Oza re
17.20 Sobot no popold ne
sle di Zakaj pa ne
17.25 Na vrtu, tv Mari bor
17.50 Popol na dru ži na
18.05 Z Damijanom
18.40 Mala kraljična, risanka
18.55 Vreme
19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Spet doma 21.40 ARS 360 22.00 Poro či la, vre me, šport 22.35 Hri - bar 23.40 Rim, 3/10 00.35 Dnev nik, pon. 01.15 Infokanal
TV SLO H
06.30 Zabavni Infokanal 09.50 Tv prodaja 10.20 Skozi čas 10.30 Posebna ponudba 10.50 Cesa 2008, tv Maribor 11.20 Minute za..., tv Koper 11.50 Študentska 12.10 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 13.05 Tv pro da ja
13.35 Rolica papirja, koncert Adija Smolarja
14.55 Tenis roland garros, finale (Ž),
pre nos iz Pari za 17.00 Nogometni magazin Fifa 17.25 Nogometni magazin Nzs 17.55 Rusi prihajajo, am. film 20.00 Druga državljanska vojna, am. film
21.30 Bleščica, oddaja o modi 22.00 Alpe, Donava, Jadran 22.30 Hendrix, am.film 00.10 Zabav ni info ka nal
POP
07.45	Tv pro da ja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, dirkal nik, ris. serija
08.25	Moj ster Miha, ris. serija
08.40	Profesor Baltazar, ris. serija
08.50	Na drevesu smo doma, ris. serija
09.20	Bom baž ki, ris. serija
09.30	Lazytown, otroš. serija
09.55	Rado ved ni ca Bibi, ris. serija
10.25	SuperEd, ris. serija
10.50	Pixarjevi kratki filmi
11.00	Dinotopija, mlad. nan.
12.00	Upornica na konju, nan.
12.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN Tur čije
14.15	Naj lep ši avto mo bi li, dok.
14.15	As ti tud not padu?!
15.45	Grda račka, nan.
16.40	Dolores Claiborne, am.film
18.55	24ur vre me
19.00	24ur
20.00	Cucelj, am. film
21.35	Zele na milja, am. film
01.00	Divje strasti 2, am.film
02.40	24ur, ponovitev
03.40	Noč na pano ra ma

09.00 Miš maš, atraš ka adda ja, panavitev-Naučima se ravnati z adpad ki 09.40 Vabima k agledu 09.45 Hrana in vina, kuharski
nasveti,	pana vi tev
90. adda je 10.15 Videaspat dneva 12.00 Vide as tra ni, abvesti la 17.55 Vabi ma k agle du 18.00 Nana va, mla din ska adda ja -
Jezi kav ni taba ri 18.40 Duhav ni vre lec: Peter Les ka var, žup nija sv. Eli za beta Sla venj Gra dec
18.45 Asava gibanica, infarmativna
19.15 Vide as pat dne va 19.20 Vide as tra ni, abvesti la 19.55 Vabi ma k agle du 20.00 1749. VTV magazin, regianalni
- infar ma tiv ni pra gram 20.25 Kul tu ra, infar ma tiv na adda ja 20.30 Mani tar: Maj da Šir ca,
ministri ca za kul tu ra, paga var 21.30 Sredi zvezd: VOCALICA, pas netek nas ta pa v Zal cu 22.50 Smala, (Taught luck), ameriški film
00.20 Videaspat dneva 00.25 Vide as tra ni, abvesti la
NEDELJA, 7.ju nija
tv slo rr
07.00 Zivžav
Žogarija, 7/10
09.25	Zgodbe iz divjine, 6/20
09.55	Nedelj ska maša
11.10	Izvir(n)i
11.35	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zem lja, tv Mari bor
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Pozdravljena Petra
14.25	Prvi in dru gi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sle di	Glas be ni tro boj, prvi del
15.15	Šport ne novi ce
15.20	Glas be ni tro boj, dru gi del
15.30	Glasbeni troboj, tretji del
15.40	Nedeljsko oko z Marjanom
Jer ma nom
15.50	Šport
16.00	Dru žab na
16.30	Kuhar ska odd.
17.00	Poro či la, šport, vre me
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.20 Fokus
18.20 Maks in Rubi, risanka 18.30 Jani Nani, risanka 18.40 Žrebanje lota 18.55 Vre me
19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled
19.55 Volitve v Evropski parlament 2009
23.05 Poro či la, vre me, šport 23.30 Beg v verigah, am.čb film 01.00 Tv dnevnik 7.6.1991 01.25 Dnev nik, pono vi tev 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Info ka nal
TV SLO &
06.30 Zabav ni info ka nal 10.10 Tv pro da ja 10.40 Skozi čas 10.50 Deseto medn. zbo rov. tekmovanje Maribor 2009, 2/3
11.20 Tv prodaja
11.50 Lynx magazin, tv Koper
12.20 Alpe, Donava, Jadran
12.50 Rad igram nogomet
13.15 Turbu len ca
14.05 Tv pro da ja
14.35 Rally Velenje, reportaža
14.55 Tenis roland garros, finale (M),
pre nos iz Pari za 17.55 Sport
20.00 Užitek in zločin Montmartra,
20.55	Doktor Živago, 10/10
21.50	Pokvarjena dekleta, 3/16
22.35	Na utrip srca: Henrik Neubauer
23.55	Zabav ni info ka nal
POP
07.45 Tv pro da ja 08.00 Poštar Peter, ris. serija 08.15 Rori, dir kal nik, ris. serija 08.25 Moj ster Miha, ris. serija 08.40 Pro fe sor Bal ta zar, ris. serija 08.50 Na drevesu smo doma, ris. serija
09.20 Bom baž ki, ris. serija 09.30 Lazytown, otr. serija 09.55 Rado ved ni ca Bibi, ris. serija 10.20 Super Ed, ris. serija 10.45 Otroš ka bol niš ni ca, dok. serija 11.50 Kramer proti Kramerju, am. film
13.45 Formula 1, prenos dirke za VN Turčije
16.10 Najdrznejši posnetki, dok. odda ja
16.30 Osno ve kuha nja doma, Jamie 17.05 Don Juan de Marco, am. film 18.40 24ur vre me 18.45 24ur
20.00 As ti tud not padu?! 21.55 Evro pa 2009 22.35 Zvez de na sodiš ču, nan. 23.30 Nevarna razmerja, am.film 01.40 Zvezdniki ...malodrugače, nan.
02.15 24 ur, pono vi tev 03.30 Noč na pano ra ma
PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA Miš maš, otroška oddaja -Nau či mo se rav na ti z odpad ki
1748.	VTV magazin, regionalni -infor ma tiv ni pro gram Kultura, informativna oddaja Šport ni torek, šport na informa tiv na odda ja
1749.	VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Duhovni vrelec: Peter Leskovar, žup nija sv. Eli za beta Slo venj Gra dec
Vabi mo k ogle du Župan z vami, pogovorv stu di u. Gost: Miran Jur ko šek, župan Obči ne Što re Hra na in vino, kuhar ski nasveti - tedenski izbor, Moni tor: Maj da Širca, ministri ca za kul tu ro, pogo vor Vide ostra ni, obves ti la Vabi mo k ogle du Moj ca in med ve de Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še Pop corn, glas be na odda ja. Gostje: On/off, Los Ventilos 19.40 Vabimo k ogledu 19.45 Smola, (Tought luck), ameriški film
21.15 Vide ostra ni, obves ti la
09.40
10.05 10.10
10.30
10.55
11.05 11.10
12.10
13.10
14.10 18.00 18.05
18.45
PONEDELJEK, 8.ju nija
tv slo rr
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Animalija, 10/40
09.30	Odda ja za otro ke
09.45	Žogarija, 7/10
10.15	Iz popot ne torbe: zvok je
vsepovsod
10.30	V pričakovanju božiča, 23/24
11.00	Pozimi se dela sol, dok. oddaja
11.50	Ljudje in zem lja
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Po poteh Ushu ai e, 5/13
13.45	Polet na noč: gala kon cer ta skla da te ljev M. Sepeta in J. Robež ni ka, 2. del
15.00	Poro či la
15.10	Dober dan, Koroš ka
15.45	Janko in Metka, 9/26
16.05	Ribič Pepe: Tanzanija, 34/36
16.25	Skri val ni ce med igra ča mi,
7/10 Nov
17.00	Navi ce, špart, vre me
17.20	Tv pagled
17.30	Glas be ni spa mi ni z Bari sam
Kapitarjem
18.30	Zrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pipi in Mel kijad, risan ka
18.45	Tani in Bani, risan ka
18.55	Vre me
19.00	Dnev nik, vre me, špart
19.50	Tv pagled
19.55	Kaka sma vali li
21.00	Strah, stres in jeza, 5/6
21.25	Na lepše, adda ja a turiz mu
22.00	Odme vi, vre me, špart 23.05 Pisa ve
23.30	Glas be ni večer: arke ster slav.
fil har ma nije
01.05	Tv dnevnik 8.6.1991
01.25	Dnev nik, pana vi tev
02.00	Dnevnik Slavencev v Italiji
02.30	Infa ka nal
TV SLO
06.30	Zabav ni infa ka nal
07.00	Infa ka nal
08.00	Otraš ki infa ka nal
09.00	Zabav ni infa ka nal
10.10	Tv pra da ja
10.40	Sabat na papald ne, pan.
12.50	Tv pra da ja
13.20	Kaj gava riš?- Sa vake res?
13.35	Deseta medn. zbarav. tekmav.
Maribar 2009, 2/3
14.00	Sla ven ski utrin ki
14.30	Paseb na panu dba, patraš niš ka
2.
14.50	Rad igram nogo met
15.15	Tv dnevnik 8.6.1991
15.40	Osmi dan
16.10	ARS 360
16.25	Alpe, Dona va, Jad ran
16.55	Prvi in dru gi
17.25	To bo moj poklic:
18.00	Frasier, 12/25
18.30	Strah, stres in jeza, 2/6
19.00	Labi rint
19.45	Sko zi čas
20.00	Pogled z neba, 8/8
21.00	Studio city
22.00	Knji ga mene bri ga
22.20	Potem Gold y reče, dok. por tret
dr. Pau la Pari na
23.10	Vse, kar ste želeli vedeti o
seksu, am.film
00.35	Pogled z neba, 8/8
01.40	Zabav ni info ka nal
POP
06.20	Tv pro da ja
06.50	24ur, pono vi tev
08.05	Pre sa di tev orga nov, dok. ser.
08.40	Jamie: osnove kuhanja doma
09.15	Ricki Lake
10.10	Tv pro da ja
10.40	Zdrav ni ki, pogov. odda ja
11.35	Racha el Ray, pog. odd.
12.30	Nevih ta, 2/3
13.30	Tv pro da ja
14.00	Razočarane gospodinje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Angeli brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Jerry Magui re, am. film
23.20	24ur zve čer
23.40	Shark, nan.
00.35	Tabloid, nan.
01.30	Seks v mes tu, nan.
02.10	24ur, pono vi tev
03.10	Noč na pano ra ma
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabi ma k agle du
10.35 1749. VTV maga zin, regi a nal ni
-	infarma tiv ni pra gram 11.00 Kultura, infarmativna addaja 11.05 Hrana in vina, kuharski nasveti
-	teden ski izbar 12.00 Vide as tra ni, abvesti la 17.55 Vabima k agledu
18.00 Nana va, mla din ska adda ja,
pana vi tev 18.40 Regi a nal ne navi ce 1 18.45 Hrana in vina, kuharski
nasveti,	91. adda ja
19.30 Videaspat dneva 19.35 Vide as tra ni, abvesti la 19.55 Vabi ma k agle du 20.00 Zupan z vami, paga var v stu di u. Gast: Mar tin Brecl, župan Obči ne Dab rna 21.00 Regi a nal ne navi ce 2 21.05 Lakalni utrip Zgarnje Savinjske
dali ne, infar ma tiv na adda ja 21.50 Iz adda je Dabra jut ra,
infar mativna addaja, panavitev 23.20 Vabima k agledu 23.25 Videaspat dneva 23.30 Vide as tra ni, abvesti la
TOREK, 9.ju nija
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jut ro
09.00	Poro či la
09.10	Sivčkovi spomini, lutkovna pred.
09.45	Ribič Pepe, 34/36
10.05	Risanka
10.10	Zgodbe iz školjke
10.45	Pogled z neba, 8/8
11.50	Večerni gost: prof. dr. Tomaž Zwitter
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Ptički z gnezdom, dok.
13.30	ARS 360
13.45	Pisave
14.10	Duhovni utrip
14.25	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 3/34
16.10	Tam kjer ajda cveti in lan zori
16.25	Zgodbe iz divjine, 6/20
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Zapeljevanje pogleda, 2/4
18.00	Knjiga mene briga
18.20	Odpe ti pes ni ki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risan ka
18.45	Hup ko, tro bil ka in pihec, risanka
19.00	Dnev nik, vre me, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Pira mi da
21.00	Dosje
22.00	Odme vi, šport, vre me
23.00	Življenje pod Napoleonom, 1/2
00.00	Pra va ideja, poslov na odd.
00.20	Zapeljevanje pogleda, 2/4
00.50	Tv dnevnik 9.6.1991
01.10	Dnev nik, pono vi tev
01.45	Dnev nik zamej ske tv
02.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
07.55	Tv pro da ja
08.25	NLP, razvedrilna odd.
12.25	Na lepše
12.55	Dober dan, Koroš ka
13.25	Potem Goldy reče, portret dr.
Pau la Pari na
14.15	Bleščica, oddaja o modi
14.45	Stu dio city
15.40	Tv dnevnik 9.6.1991
16.00	Izvir( n) i
16.25	Tv pro da ja
16.55	Glas nik
17.20	Mosto vi
18.00	V dob ri druž bi s Smi lja nom, tv Mari bor
19.00	Večerni gost: Štefka Drolc
20.00	Yugorock, izob. mlad. serija
20.30	Glo bus
21.00	Pra va ideja, poslov na odd.
21.25	Dediščina Evrope, Avgust, prvi
rim ski cesar, 2/2
22.50	Glas be na odda ja
00.25	Zabav ni info ka nal
POP
06.40	Tv pro da ja
07.10	24ur
08.10	Starodavna odkritja, dok.
odda ja
09.15	Ricki Lake
10.10	Tv pro da ja
10.40	Zdravniki, pog. oddaja
11.35	Racha el Ray, pog. odd.
12.30	Nevihta, 3/3
13.30	Tv pro da ja
14.00	Razočarane gospodinje
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorija, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	To ni moje življenje, am.film
22.40	24urzvečer
23.00	Shark, nan.
23.55	Tabloid, nan.
00.45	Seks v mestu, nan.
01.25	24 ur, ponovitev
02.25	Noč na pano ra ma
09.00 Dabra jutra, infarmativna
adda ja 10.30 Vabima k agledu 10.35 Hra na in vina, kuhar ski
nasve ti, pana vi tev 91. adda je 11.05 Zupan z vami, paga var v stu di u. Gast: Mar tin Brecl, župan Obči ne Dab rna 12.05 Videaspat dneva 14.00 Vide astra ni, abvesti la 17.55 Vabima k agledu 18.00 Pazdrav pamla di, pas ne tek 4.
dela kancer ta, panavitev 18.45 Videaspat dneva 18.50 Hra na in vina, kuhar ski
nasveti, 92. adda ja 19.20 Vide astra ni, abvesti la 19.55 Vabima k agledu 20.00 1750. VTV maga zin, regi a nal ni
- infarma tiv ni pra gram 20.25 Kul tu ra, infarma tiv na adda ja 20.30 Špart ni tarek, špart na
infarma tiv na adda ja 20.50 Daku men tarna adda ja 21.30 Asa va giba ni ca, infarma tiv na da ja 3. TV mre ža Pri mar skem, infarma tiv na addaja, 3. TV mreža 22.30 Iz adda je Dabra jut ra,
infarmativna addaja, panavitev 00.00 Vabima k agledu 00.05 Videaspat dneva 00.10 Vide astra ni, abvesti la
22
SRE DA, 10.ju nija
tv slo rr
06.10	Kul tu ra
06.15	Odmevi
07.00	Poro či la
07.05	Dobro jut ro
08.00	Poro či la
08.05	Dobro jutro
09.00	Poro či la
09.10	Nekoč je bilo ..., 16/26
09.35	Janko in Metka, 9/26
10.00	Risan ka
10.10	Zlat ko Zaklad ko: tam kjer ajda
cveti in lan zori
10.25	Slo ven ski vod ni krog: Pes ni ca
10.50	Knji ga mene bri ga
11.10	Zapeljevanje pogleda, 2/4
11.45	Dosje
13.00	Poro či la, šport, vre me
13.15	Kako smo voli li
14.20	Izvir( n) i
15.00	Poro či la
13.15	Kako smo voli li
14.20	Izvir( n) i
15.00	Poro či la
15.10	Mos to vi 15.45
a z gale bi, 46/52 16.10 Pod klo bu kom 16.45 Risan ka 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Tur bu len ca, izob. odda ja 18.30 Žre ba nje lota 18.40 Tin ček, risan ka 18.45 Ozi Bu, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.55 Tv pogled
20.05 Rde či prah, juž no af riš ki film 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.05 Sveto in svet 00.20 Tur bu len ca 01.10 Tv dnevnik 10.6.1991 01.35 Dnev nik, pono vi tev 02.10 Dnev nik Sloven cev v Ita liji 02.35 Info ka nal
TV SLO £
06.30	Zabav ni info ka nal
07.00	Info ka nal
08.00	Otroš ki info ka nal
09.00	Zabav ni info ka nal
10.35	Tv pro da ja
11.05	Spet doma
12.50	Hri-bar
13.50	Tv dnevnik 10.6.1991
14.15	Prava ideja!, poslov na odda ja
14.40	Ob 80 let ni ci ple sal ca in
koreografa Henrika Neubauerja
16.00	Tv pro da ja
16.30	Mos to vi
17.00	Slo ven ci po svetu, tv Mari bor
17.30	Črno beli časi
17.50	Samo bedaki in konji, 17/45
18.15	Samo bedaki in konji, 18/45
18.45	O živa lih in lju deh, tv Mari bor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.30	Z Damija nom
20.00	Rokomet (Ml, kvalif. za EP,
Slo ve nija - Belo ru sija, pre nos
22.05	Iran 1385, dok. feljton
22.25	Sre br ne nit ke, gle da li šče
23.45	Slo ven ska jazz sce na
00.35	Zabav ni info ka nal
POP
06.50 Tv pro da ja 07.20 24 ur, pono vi tev "" 20 Preverjeno, ponovitev L
09.20	Ric ky Lake,
10.15	Tv pro da ja
10.45	Zdravniki, pog. oddaja
11.40	Rachael Ray, pog. odd.
12.35	Meduzin otrok, 1/4
13.30	Tv pro da ja
14.00	Raz oča ra ne gos po di nje, nan.
15.00	S cukrč kom do sre če, nad.
16.00	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popold ne
17.05	Ange li brez kril, nad.
18.00	Viktorja, nad.
18.55	24 ur vre me
19.00	24ur
20.00	Divja igra, am. film
21.35	Monk, nan.
22.30	24 ur zve čer
22.50	Shark, nan.
23.45	Tabloid, nan.
00.40	Seksvmestu, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Noč na pano ra ma
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabi ma k agle du 10.35 Hrana in vina, kuharski
nasveti, panavitev 92. addaje 11.05 1750. VTV magazin, regianalni
- infarma tiv ni pra gram 11.30 Kultura, infarmativna addaja 11.35 Vide as pat dne va 11.40 Špart ni tarek, špart na infar ma tiv na adda ja 14.00 Vide astra ni, abves ti la 17.55 Vabi ma k agle du 18.00 Čas za nas, mla din ska adda ja, 3. TV mreža - Nabarsvetavnih dni
18.40 Regi a nal ne navi ce 1 18.45 Hrana in vina, kuharski
nasveti, 93. adda ja 19.15 Vide as pat dne va 19.40 Vide astra ni, abves ti la 19.55 Vabi ma k agle du 20.00 Pap carn, kan takt na glas be na
addaja. Gastje: Flirt 20.55 Regi a nal ne navi ce 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz addaje Dabra jutra,
infar mativna addaja, panavitev 23.30 Vabi ma k agle du 23.35 Videaspat dneva 23.40 Vide astra ni, abves ti la

PRIREDITVE
Knjižni kotiček
Anna Dillon: Afera
Že naslov knjige namiguje na vsebino romana o zakonski nezvestobi in varanju. Kathy, mati dveh odraščajočih otrok, v predbožič-nem času povsem naključno odkrije, da ima njen dolgoletni partner in mož Robert razmerje s svojo sodelavko. Avtorica nam dogajanje, misli in čustva razkrije iz zornih kotov vseh vpletenih v afero: žene, moža in njegove ljubice, kar je posebnost romana, ki na koncu pokaže, čigava ljubezen vpletenih v ljubezenski trikotnik je dovolj močna, da zmaga.
Ime avtorice romana je psevdonim pisatelja Michaela Scotta, ki velja za enega najbolj priljubljenih in uspešnih irskih pisateljev.
Jennifer Johnston: Milost in resnica
Glavna junakinja romana je Sally, uspešna igralka srednjih let, ki se po dolgi evropski turneji vrne v svojo hišo v Goatstownu. Izmučena in počitka željna komaj čaka na snidenje z možem, ta pa ji pove, da jo zapušča. V besu in jezi ga nažene od hiše, njeno spoznanje, daje ostala sama in da pravzaprav ne ve, kdo v resnici je, pa jo opogumi, da se odpravi k svojemu ostarelemu in nedostopnemu staremu očetu, škofu irske cerkve, ki je njen edini bližnji sorodnik. Sprva jo stari oče odvrača od sebe, nato pa se le otaja in ji nazadnje v pismu razkrije pretresljivo resnico, ki jo je iskala celo življenje -resnico o njenem očetu.
Avtorica obravnava družbeno in socialno anomalijo dokaj obvladujoče, sodbe o dejanjih pa prepušča bralcem. Jennifer Johnston je ena vidnejših sodobnih irskih pisateljic in dobitnica več nagrad za romane. Njena dela so zaradi univerzalnosti obravnavanih tem prevedena v številne svetovne jezike.
Maja Hartman: Ustvarjalni prosti čas
Za otroke je izrednega pomena, da jim pogosto ponudimo možnost ustvarjalnega preživljanja prostega časa. Tako razvijajo in razumevajo svoj domišljijski svet, krepijo fino motoriko in estetsko zaznavanje, seznanijo se z različnimi materiali in tehnikami, odkrivajo svoje interese, soočajo se z rezultati svojega lastnega dela in krepijo občutek za lepo.
Knjiga vam lahko koristi kot pripomoček v primeru, ko vam pri ustvarjanju z otrokom zmanjka idej
ali pa pri roki nimate ničesar, s čimer bi lahko ustvarjali. Ideje in tehnike so enostavne, materiali pa priročni in neškodljivi otrokom.
Tehnike in ideje ustvarjanja so v knjigi nanizane po letnih časih, znotraj njih pa po praznikih in dnevih tako, da lahko z otrokom smiselno načrtujemo obeleženja praznikov in posebnih dni. Vsak ustvarjalni dogodek v knjigi ima podano iztočnico za ustvarjanje, ki se lahko nadaljuje v kakovostno preživeti čas z otrokom. Avtorica poudar-
'J5TVAS J ALftJl P iOSTI ČAS
Im idni^rlli lEftiijir
ja, naj se ne osredotočimo le na končni izdelek, ampak naj izkoristimo ta čas za pogovor in za razvijanje človeških vrednot, pristnih odnosov, zaupanja, poštenosti in samospoštovanja, ki ga otroci v svojem razvoju tako potrebujejo.
Knjigo je avtorica namenila staršem otrok od tretjega leta dalje, učiteljem, vzgojiteljem in vsem, ki se vsakodnevno srečujejo z otroki in jih poučujejo.
Helena Koncut Kraljič: Kako so igrače spametovale Mati ca
Matic ima veliko igrač, a nanje ne zna paziti. Nekega dne ga mamica in oči opozorita, da bo moral bolj paziti na svoje igrače, a Matic se izgovarja. Medtem igrače kujejo svoj načrt, s katerim bodo poskušale spreobrniti Matica...
Slikanica ne vsebuje le nazorih ilustracij in poučne vsebine, temveč otroka popelje v spoznavanje pojmov za lažjo orientacijo v prostoru (to so prostorski predlogi: pred, med, nad, pod, v, za, ob itd). Po branju lahko otroka spodbudimo h gibanju, uporabi ter poimenovanju pro storskih poj mov, saj si jih bodo na tak način lažje zapomnili.
Zgodba lahko služi tudi kot odlična iztočnica za pogovor z otrokom o pospravljanju in čuvanju svojih stvari.
■ Vesna Gaber Podhovnik
VELENJE
Četrtek,4 .ju nija
18.00 Dom kulture Velenje Mali in veliki junak Zaključni nastop oddelka za sodobni ples in glasbene pripravnice Glasbene šole Velenje 18.00 - 20.00
Mla din ski cen ter Vele nje Šola afriškega bobnanja 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Predstavitev fotomonografije in razstava fotografij Matevž Lenarčič: Alpe - kot jih vidijo ptice 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert: Klavirski trio Tempo Gius to
Petek, 5. junija
9.00 Park pred gim na zi jo Vele nje
Poziv mladim na evropske volitve 19.30 Dom kulture Velenje
Jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja Rudarski oktet
Sobota,6 .ju nija
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica in spremljevalni pro gram 15.30 Mestni stadion Velenje
3. Cvi klov memo ri al 21.00 - 02.00 Mladinski center Velenje 80's party!
Kdaj - kje - kaj
Nedelja,7.j unija
14.30 Mestni stadion Velenje
3. Cviklov memorial 20.00 Mladinski center Velenje
Mladinski gledališki abonma in izven. Komedija: Planinska roža
Ponedeljek,8 .ju nija
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Vpliv sonca na zdravje
Sreda, 1 0.ju nija
16.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev podiplomskega štu di ja pro gra ma Med na rod no poslovanje 18.30 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave - Jure Poša: Pro storska insta la ci ja 19.00 Knjižnica Velenje, študijska čital ni ca
Predavanje: Z dihanjem do zdravja in sre če 20.00 Prizivnica Muzeja premogovništva Slo ve ni je Pre mi e ra kome di je: Gledališče Velenje: Peter Rezman -Knapovska večerja Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
Koledar imen
ŠOŠTANJ
Junij/rožnik
Četrtek,4 .ju nija
X Župnišče Šoštanj
Župnijsko romanje v srednjo Italijo(od 4. do 7. junija)
Torek, 9. junija
18.00 Osnov na šola Šoš tanj Šola poje, Šoš tanj poje
Sre da, 1 0. j uni ja
18.00 Šoštanj - Ravnej
Pohodniški izlet Šoštanj -Forhtenek
ŠMARTNO OB PAKI
Četr tek, 4 . ju nija
X Strokovna ekskurzija oz. izlet v Toscano Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki (do 7. junija)
Sobota,6 .ju nija
X Dan planincev na Krimu - izlet Pla nin ske ga društva Šmart no ob Paki
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
Otroške ustvarjalne delavnice
Torek, 9. junija:
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
11. 12.
13.
14.
15.
16. 17.
Četrtek, Barnaba
Petek, Janez, Jolanda
Sobota, Anton
Nedelja, Elizej, Valerij
Ponedeljek, Vitomir (Vid)
Torek, Beno, Guido Sreda, Gregor
Luni ne mene
Umetniki znova pod kozolcem
Zgodovina umetnosti priča o bogati tradiciji oblikovanja v lesu, v sodobni kiparski produkciji pa je lesena plastika manj prisotna. Zato sta Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje in Mladinski center Šmartno ob Paki pred 7 leti pripravila prvo delavnico v lesu.
Minuli vikend so pod kozolcem pri Hiši mladih v omenjenem kraju znova »pela« orodja, s katerimi so umetniki oblikovali v lesu najrazličnejše motive. Tokrat je osnovne značilnosti in lastnosti lesa spoznavalo ter oblikovalo 18 udeležencev iz cele Slovenije. Tudi tokrat so ustvarjali pod mentorskim vodstvom akademske kiparke Dragice Čadež Lapajne.
■ Tp
Vk ončnihp odobahi zdelkov soz družilii de je,i zbranim aterial ins vojot ehniko.
Mladost vV elenju
Velenje, 30. maja -V soboto zvečer so v Galeriji mladinskega centra Velenje odprli razstavo, ki so jo pripravili osnovnošolci iz vseh osnovnih šol v Velenju. Poimenovali so jo »Mladost v Velenju«.
Ob 50-letnici odprtja središča Velenja so že v začetku šolskega leta v MC -ju pripravili razpis, s katerim so pozvali učence velenjskih osnovnih šol, da pripravijo svoj umetniški pogled na mladost v Velenju. Odzvale so se vse osnovne šole v Velenju in prispevale svoje izdelke. Učenci tako zanimivo in ustvarjalno predstavljajo mladost kot kritično obdobje, ki ga preživljajo v urbanem okolju, ki je pred 50 leti dobilo svoje začetne oblike. Izmed prispelih del so za razstavo najboljša izbrali likovni pedagog Robi Klančnik, akademski slikar Stojan Kneževič in Urška Mazej, študentka akademije za likovno umetnost. Nastala je razstava, res vredna ogleda.
■ bš
Jubilejni koncert Rudarskega okteta
Velenje - V petek, 5. junija, se bo ob 19.30 bo v velenjskem Domu kulture začel jubilejni koncert Rudarskega okteta, ki ga vodi prof. Danica Pirečnik. Posvečen je 30-letnici delovanja. Kot goste bodo na koncertu nastopili člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Rudarski oktet je v tridesetih letih nastopil skoraj tisočkrat, doma in na tujem.
Kam na izlet?
-	sobota, 6. junija, PD Velenje in Vinska Gora: dan slovenskih planincev na Krimu (ob 11. uri pozdravni nagovor predsednika države Danila Turka,
-	nedelja, 7. junija: Trenta - Sos-ška pot (PD Vinska Gora).
KINO VELENJE:: S
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
ANGELI IN DEMONI
(Angels and Demons) Triler, 140 minut. Režija: Ron Howard. Igrajo: Tom Hanks, Ayelet Zurer, Ewan McGregor, Stellan Skarsgard, David Pasquesi, Victor Alfieri, Cosimo Fusco idr.
Petek, 5.6. ob 21.45 Sobota, 6.6. ob 19.45 Nedelja, 7.6. 18.00
Režiser nepozabnih dram Čudoviti um in Frost Nixon se vrača k junaku Da Vincijeve šifre - poznavalcu simbolov profesorju Langdonu, ki je tokrat na sledi novi srhljivi zaroti svetovnih razsežnosti.
Po skrivnostnem umoru znanstvenika se Langdon zaplete v labirint zapečatenih kript, nevarnih katakomb, zapuščenih katedral in nasilnih umorov kardinalov, med tem ko nekje v osrčju Vatikana tiktaka grozljivo orožje maščevalne bratovščine Illuminatov, ki želijo za vedno spremeniti tok človeške zgodovine.
DEKLICA IN LISICA
(Renard et L'enfant, L) Družinska avantura, 92 minut Režija: Luc Jacquet. Igrajo: Bertille Noel Bruneau Pripovedovalka: Isabelle Carre
Petek, 5.6. ob 18.00 Nedelja, 7.6. ob 16.00 - otroška
9 R E D
matineja
Nenavadno srečanje med lisico in deklico, v katerem druga drugi razkrivata svoja svetova. Nekega jesenskega jutra deklica na poti zagleda lisico. Očarana pozabi na strah in se ji pogumno približa. Ovire, ki ločujejo deklico in žival, se za nekaj časa zabrišejo. To je začetek presenetljivega in fantastičnega prijateljstva. Deklica s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo naravo. Tako se začne pustolovščina, ki bo spremenila njeno življenje in njen pogled na svet. In tudi našega. S podporo Ministrstva za kulturo!
PREHOD
Psihološki triler, 90 minut
Režija: Boris Palčič
Igrajo: Jure Ivanušič, Iva Krajnc, Anita Kravos, Matjaž Tribušon, Svetozar Cvetkovic, Uroš
Smolej, Maja Martina Merljak idr.
Sobota, 6.6. ob 18.00 Nedelja, 7.6. ob 20.30
Slikar Vlado ne more verjeti svojim očem, ko se na njegovi razstavi pojavi ženska, ki jo je prej videl le v sanjah. Travmatični večer se nadaljuje s krutim umorom, izginotjem dolgoletnega prijatelja Izidorja in bogato ponudbo preprodajalca umetniških del, ki mu Vlado sledi v Trst. Tam znova sreča fatalno Tanjo, ki mu predstavi skrivnostno organizacijo ZOM pod vodstvom zapeljive Rebecce. Usodni ljubezenski trikotnik Vlada vodi v psihološko past, kjer zarota in
manipulacija hodita z roko v roki. Presenetljivo dober slovenski psihološki triler!
Nagrada občinstva za najboljši film na 11. Festivalu slovenskega filma ! S podporo Ministrstva za kulturo RS!
PRAVIČEN UMOR
(Righteous Kill)
Kriminalka, 101 minuta. Režija: Jon Avnet. Igrajo: Robert De Niro, Al Pacino, 50 Cent, Carla Cuhino, John Leguziamo idr.
Petek, 5.6. ob 19.45 Sobota, 6.6. ob 22.15
Oskarjevca Robert De Niro in Al Pacino igrata newyorška policijska veterana, ki sta na sledi serijskemu morilcu. Po ulicah Manhattna se namreč sprehaja
morilec, katerega tarče so zločinci, ki so se izmuznili skozi luknje v sodnem sistemu. Vse žrtve so kriminalci, ob njih pa je pesem, ki opravičuje umor. Morilec dela tisto, kar policaji ne morejo: zlikovce za vedno spravi z ulic. Ko umorijo zloglasnega zvodnika, na pomoč pokličejo odlikovana detektiva Turka in Roosterja. Primer postane eden največjih v njuni 30-letni karieri. Na koncu spoznata, da je morilec iz policijskih vrst.
Naslednji vikend od 12.6. do 14.6. napovedujemo:
komično pustolovščino NOČ V MUZEJU 2, družinsko komedijo ČIVAVA Z BEVERLY HILLSA, romantično komedijo LJUBEZEN NIMA CENE, biografsko dramo MILK
Nagradna križanka Radio Velenje
RADI O V ELEN J E
5 CITYBON-om boste lahko zares privarčevali!
Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke vseh 84 prodajaln in lokalov, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 600 EUR.
CITYBON boste lahko koristili od 5. do 15. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.
Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
city/center
Vse najboljše


RA D/0
vaeiJE
PREŽIVITE POLETJE Z NAMI
Radio Velenje oddaja od leta 1974. Je edini informativni radio na Savinjsko--šaleškem območju. Program ustvarja pet novinarjev in urednikov ter okoli štirideset zunanjih sodelavcev, ki pripravljajo številne informativne, gospodarske, izobraževalne, kulturne, športne in verske vsebine. S svojima oddajnikoma radio pokriva celotno območje od Koroške do Šaleške in Savinjske doline. Zaradi svoje usmeritve je priljubljen predvsem med poslušalci, ki poleg glasbe želijo tudi informacije o svojem okolju. Radio oddaja na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz, oddaja tudi v kabelskem sistemu, lahko pa mu prisluhnete še na spletni strani www.radi-ovelenje.com.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 15. junija na naslov: NAŠ ČAS, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "RADIO VELENJE". Izžrebali bomo tri MAJICE.
Nagrajenci nagradne križanke Kmetijske zadruge Mozirje, objavljene v tedniku Naš Čas, 21. 5. 2009 so:
1. Peter Lavre, Lokovica 85/a, 3325 Šoštanj; 2. Ivan Plešnik, Goriška 44, 3320 Velenje; 3. Marija Grubelnik, Šentanel 18, 2391 Prevalje. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Prodajnem centru v Ljubiji.
ČETRTEK, 4. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 5. junija:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 6. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 7. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 8. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 10. junija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Zmagovalci projekta Spoznajmo Slovenijo so učenci Velenja in Hoč
V soboto, 30. 5., je v Idriji potekal zadnji del projekta Spoznajmo Slovenijo, ki so se ga poleg Počitniškega društva Kažipot Velenje udeležili še učenci in njihovi mentorji iz štirih partnerskih mest: Velenja, Idrije, Hoč in Loč. Ob prihodu je vse udeležence pozdravila tudi ravnateljica idrijske osnovne šole in župan Občine Idrija.
Udeleženci tekmovanja so čez dan spoznavali značilnosti Idrije, pri tem pa so si ogledali tudi vse večje znamenitosti mesta, v katerem velja omeniti zlasti rudnik živega
srebra in staro mestno jedro. Tekma je bila vseskozi napeta, na koncu pa je v Idriji slavila skupina iz Hoč. Po razglasitvi rezultatov so se udeleženci pomerili še v družabnih igrah in zabavnem kvizu, kjer so si lahko priborili tudi nagrade. Vsekakor dan poln smeha in dogodivščin.
Projekt se je tako iztekel do konca in zaključil s kar dvema skupnima zmagovalcema, ekipama iz Hoč in Velenja. Toda kljub tekmovalnemu duhu največji izkupiček predstavljajo nova prijateljstva, ki
so se spletla med učenci partnerskih mest in njihovimi učitelji.
Druženje, kije bilo sicer namenjeno učencem osmih in devetih razredov osnovnih šol, je tako uspešno zaključilo svoje prvo leto, zaradi velikega zanimanja in uspešno doseženih ciljev pa so partnerji izrazili željo, da bi projekt nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Več o tem in nadaljnih dogodkih lahko izveste na spletni strani Počitniškega društva Kažipot Velenje: www.kazipot.si.
■ RokA telšek

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
INSTRUKCIJE
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam na izpite. »Jonela« izobraževanje, Gržinič Armando, Velenje. Gsm: 040/226-419 in 040/977-474.
031/836-378.
MOŠKI, ki sam z otrokom je ostal, zvesto, preprosto punco bi rad spoznal. Lahko je brez službe in stanovanja. Pokličite ne bo vam žal. Gsm: 041/229-649. 50-LETNI podjetnik, urejen, želi spoznati in zaposliti urejeno žensko do svojih let. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si SIMPATIČNA, 28-letna, samska ženska, želi spoznati prijatelja do 45 let, za skupno življenje. Gsm: 041/248-647. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
KUPIM
IŠČEM
50-LETNI moški išče delo (na kmetiji, razna fizična dela pri hiši ali stanovanju), popoldan ali med vikendom. Gsm: 070/288-150.
BIVALNI vikend v bližini Velenja kupim. Možnost menjave za večjo hišo. Gsm: 041/987-900. STANOVANJSKO hišo ali večjo zazidljivo, lahko tudi delno zazidljivo parcelo v Šentilju kupim. Gsm: 041/726-415.
ODDAM
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov, več zaposlenih, tradicijo in mnogo ponudb na vseh starostnih obdobjih. Telefon: 03/5726-319.
DEKLETA in ženske vseh generacij iščejo zveste, poštene partnerje. Gsm:
2-SOBNO stanovanje v zasebni hiši, z ločenim vhodom, oddam v najem. Gsm: 041/610-774.
NEPREMIČNINE
2-SOBNO stanovanje v Šoštanju, 57 m2, pritličje, centralna, kabelska,

NOVO
www.uniforest.com
Dvobobensko vitlo
UNIFOREST 2x80EH (2x8t)
Klešče za hlodovino
-	SCORPION pro
-	Hidravlični pomik teleskopke roke
-	Pomik levo - desno
-	Rotator
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/7131410, info@uniforest.si
TRGOVINA KOŠARICA
Min.voda Tempel 1,5L Sok Fruc 1,51 pom., lim.. Olje Zeta 51
Sladkor (za čebelarje) 25/1 Prašek Ariel 4kg Mreža proti toči 4-6m Samokolnica Limex Gnoj-KAN 50/1 (nad 24 kom) Gnoj-UREA40/1 (nad 24 kom)
0,39 € 0,69 € 5,99 € 0,69 €/kg 9,99 € od 1,59 € 29,90 €
Telefon: 03/572 SO 80
12,99 €/kom BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM.
ŠOŠTANJ-TEL. ŠT.: 588-24-10
12,89 €/kom
Pernovo, tel.: 572 80 80, Posjs, tel..: 881 81 40, Gaberka, tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
telefon, delno obnovljeno (tla, kopalnica, wc) prodam za 70.000 eur oz. po dogovoru. Gsm: 040/822-323.
VOZILA
FORD escord 1.4, l. 93, prodam. Gsm: 041/565-390.
	habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Kersnikova 11, Velenje
0( )	
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
PRODAMO	
RAZNO
ELEKTROMOTOR, enofazni, 1.5 kW, 1.400 obratov, prodam za 105 eura. Gsm: 031/649-504. DESKE, suhe, deb. 2 cm, 5 m3 in deb. 5 cm, 2 m3, za podeskanje, prodam. Gsm: 041/973-447. MANJŠO jedilno mizo (110 x 70 cm), brez stolov, prodam. Gsm: 031/213044
IONIZATOR in vlažilec zraka zelo ugodno prodam. Gsm: 031/213-044. STEKLOKERAMIČNO ploščo Gorenje ect620e, original zapakirano, brez garancije, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070/812-885. OKRASNI kozolec ugodno prodam. Gsm: 031/750-334. HRASTOV laminat, lep, 17,68 m2, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070/812-885.
ŽIVALI
3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, velikost 87 m2,2. nadstropje, zgrajeno 1982, cena 89.000 €. Obsega veliko predsobo, spalnico, 2 kabineta, dnevno sobo, kuhinjo, WC, kopalnico, balkon in klet, vredno ogleda, je dobro vzdrževano, nova okna. Hiša, samostojna, na čudoviti legi, 5 km iz Mozirja, pod smučiščem Golte, v treh etažah, urejen dovoz, 190 m2, zemljišče 2300 m2, zgrajena 1993. Cena: 195.000 €. garsonjero, na dobri lokaciji (desni breg - Šercerjeva), 26 m2,4. nadstr., zgrajeno 1978. Zamenjana okna. V objektu je tudi dvigalo. Cena: 40.000 €.
več na
■ i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
SIVCA, težkega 135 kg, prodam. Gsm: 031/852-334. KOBILO z boksom prodam. Gsm: 041/344-883.
PRODAJA nesnic v nedeljo, 7. junija od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. NESNICE (grahaste, rjave in črne) ter bele piščance prodajamo. Nakup 10 kom petelin brezplačno. Živali so redno cepljene. Kmetija Vinter, Lopata 55, Celje. Telefon: 5472070, gsm: 041/763-800. DVE telički (simentalko in hls) stari dva meseca prodam. Gsm: 051/341-360.
PRIDELKI
SVEŽ cvetlični med, svinjsko mast in ocvirke ter suhomesnate izdelke prodam.Gsm: 041/216-481. JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, pinela in refošk prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monikaBtrgotur.si
1.	DELAVEC V PROIZVODNJI:
zaželene Izkušnje na podobnih delih, Izobrazba nI pomembna, pričakujemo zanesljivost, natančnost, vestnost (Plastika Skaza d.o.o.)!
2.	VODJA IZMENE: VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri, poznavanje strojev za brizganje plastike, zaželene izkušnje na podobnih delih in izkušnje pri vodenju [Plastika Skaza d.o.o.]!
3.	ORGANIZATOR PREVOZOV: vsaj V. stopnja strokovne izobrazbe (poklic prometno transportni tehnik ali drug ustrezen], izkušnje na podobnih delih, bivališče v Mozirju ali okolici [Transport Kokalj d.o.o.]!
4.	STROJNIK TGM: opravljen izpit za strojnika/upravijalca težke gradbene mehanizacije, pričakujemo Izkušnje na podobnih delih [Franc Sovič s.p.)!
5.	PREBIRALEC VZMETI: izobrazba ni pomembna, izkušnje niso potrebne, pričakujemo osebe s statusom invalida [Transport Kokalj d.o.D.]!
Podrobnejše Informacije so Vam na voljo na www.trgotur.sl ali na tel. itev. 03/898-62-57 (Monika).
RUSKO HAIRART Velenje
041720 963
Mali oglasi in osmrtnice 9 898 17 50
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
6. in 7. 6. - VESNA PUPIČ GABERŠEK, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar -
gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJ EP REBIVALSTVA	
Upravnae nota Velen je	Kardeljev trg 9; Novak Mojca, Rakovlje 91 in Rodič Zoran, Rakovlje 91.
1 Poroke:	■ Smrti: ■
Andrejka Dravec, Velenje, Goriška c. 59 in Simon Meh, Spodnji Razbor 65; Ines Obrul, Podkraj pri Velenju 66 in Janko Pirtovšek, Podkraj pri Velenju 66; Almi-ra Šabanovic, Zagornje ob Savi, Eberlo-va c. 6 in Eldis Suljkanovic, Velenje,	Janko Selič, roj. 1965, Loka pri Žusmu 3; Antonija Zabukovnik, roj. 1927, Kavče 3; Mihael Švent, roj. 1927, Klanc 29 b; Viktor Martinšek, roj. 1945, Šenbric 7.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. maja 2009 do 31. maja 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNAO BČINAVELENJE URAD ZAO KOLJE INPR OSTOR obdelava: AMES, d. o. o.,L jubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. maja 2009 do 31. maja 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
SfH	y 1 \ 1 i	i rv	
Za naročnike kar 9 številk zastonj! m			
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Umrl je	
JANKO MEH	
1941 - 2009	
	Igor in Jure z družinama
Osebnost aprila je Matjaž Vehovec
Zaključili smo glasovanje za osebnost meseca aprila. Izbirali ste lahko med doc. dr. Natalijo Špeh, prvo dekanjo Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologije in Matjažem Vehovcem, vodjo uspešnega pevskega zbora Glasbene šole Velenje.
Slednji je dobil tudi več glasov bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje in tako osvojil naslov naj osebnosti meseca aprila. V obrazložitvah vaših glasov ste največkrat zapisali, daje dober pevo-vodja. Pa ne le to, najprej seje izka-
zal kot uspešen učitelj v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega in vodja pevskih zborov na osnovnih šolah Gustava Šiliha in Mihe Pin-tarja Toleda, sedaj pa že več let uspešno vodi mešani pevski zbor Glasbene šole. Dodali pa ste tudi, da ima ogromno volje in energije.
S kuponom številka 1, ki smo ga objavili v zadnji majski številki, pa
Sebastjan Sovič,
kapetan Gorenja, je dočakal, kar je 23 let sanjal. Prvi naslov državnega prvaka v 50-letni zgodovini kluba. Je pravi kapetan in vzor mlajšim rokometašem.
Danica Pirečnik
Mednarodno priznana zborovodki-nja, ki je na mednarodnem pevskem tekmovanju v Bolgariji s pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora osvojila grand prix in priznanje za najboljšega zborovodja festivala.
ste imeli možnost predlagati kan-di da te za naj oseb nost mese ca maja. Največ glasov ste namenili Sebastjanu Soviču, kapetanu članske rokometne ekipe Gorenja in zborovodkinji Danici Pirečnik.
Zanju boste lahko glasovali vse do konca meseca. Glasujete lahko na kuponu številka 2 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 9. junija) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2 bomo izžrebali dva vzorca za nego na soncu in napihljivi palmi Tropical Brown Parfumerije Beauty World. Darili boste lahko prevzeli v poslovalnici Standard Velenje.
Matjaž Vehovec
Obiščite Parfumerije Beauty World, kjervas pričakujejo z veliko izbiro kozmetike za nego pred soncem. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - torbici z modno verižico Lor-eal prejmeta Irena Sušec, Koroška 8 c, Velenje in Fanika Štih, Ljubljanska 10, Velenje.
Ekskluzfvni pokrovitelj
DROGGRIJG k PARftJNGRIJG \ wpRLD
za zaščito pred soncem
Brown
V«l«nj«, Standard in Center Nova
Šaleška cesta S a. Šaleška II, tel.: 898 37 90	tel.: 898 57 91
Cclj«, Plant Tuš In Celatapark
Mariborska e. 1t«. Ažkcrčcva c. 14, t«l.: 01/ 4M M «5 t«l.; 03/ 4«5 «110 |
www.nascas.com
www.radiovelenje.com
Še vedno vozim - vendar ne hodim
Predavanje Društva paraplegikov jugozahodne Staj erske dijakom Šolskega centra Velenje inovativen pristop k izobraževanju mladih -Kot partnerj a sodelovala Policijska uprava Celje in ZŠAM Celje
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 28. maja - Mladi vozniki so zaradi svoje neizkušenosti in nepremišljenosti pogosto žrtve prometnih nesreč. Analize ankete, ki je bila izve de na v osmih celj skih srednjih šolah v okviru akcije Alkohol res ubija, dokazujejo, daje ukrepanje nujno. Kar 16 odstotkov anketiranih je namreč že vozilo vinjenih, kar 46 odstotkov dijakov pa se je že peljalo v vozilu z vinjenim voznikom.
»Rezultati so zaskrbljujoči. Menim, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami nadgradimo obstoje če kampa nje za pre pre čeva nje uživanja alkohola in upoštevanja cestnoprometnih predpisov. V okviru nacionalnega projekta Še vedno vozim - vendar ne hodim, smo se zato paraplegiki odločili za nove, inovativne pristope, ki neposredno nagovarjajo posebej rizično skupino, mlade voznike,« je četrtkovo predavanje dijakom ŠCV komentiral predsednik Društva paraplegi-
kov JZ Štajerske Janez Hudej.
Predavanje je bilo zastavljeno na konkretnih pričevanjih dveh mladih poško dovancih v prometnih nesrečah, Mateja in Petra, ki bosta posledice nosila vse življenje, in podprto z modernimi komunikacijskimi orodji, statističnimi podatki policije ter konkretnimi prikazi in poskusi, povezanimi z varno vožnjo. To predavanje je le eno od 80 načrtovanih aktivnosti v okviru nacionalnega projekta, ki ga bodo paraplegiki izvajali po srednjih šolah v
Matej in Peter sta jimp redstavilas vojol astnoi zkušnjo.
Sloveniji, avtošolah in na dogodkih, namenjenih mladim. »Čaka nas izredno veliko dela. Moram pa povedati, da se je naše delovanje dotaknilo že skoraj 1.000 mladih s Celjskega. Želimo si, da bi za nas slišali tudi drugod po Sloveniji.«
Mateja Klemenčič, ravnateljica Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti, je povedala, da so se na predlog društva paraplegikov takoj odzvali. »Predlog se nam je zdel za naše mladostnike nadvse aktualen. Saj si mladi včasih ne
Mladi sop redavanjes premljali zz animanjem.
Društvo paraplegikov JZ Štajerske je bilo ustanovljeno leta 1979. Deluje pod okriljem Zveze paraplegikov Slovenije in združuje člane 33 občin širše celjske regije. Glavni cilj društva je izvajanje socialnih programov, namenjenih vračanju članov društva v aktivno, zdra vo, neod vis no življe nje.
znajo postavljati pravih mej. Moram pa priznati, da so se dijakinje in dijaki, ko so slišali za to predavanje in naslov predavanja, najprej malo potegnili nazaj. Vsak misli, da se njemu ne more nič zgoditi. Ko pa sem danes gledala obraze, vsi so nekaj pisali, bili zamišljeni, pričakujoč resno debato o življenju, sem videla, da jih je tema pritegnila. Najbrž tudi zato, ker je podana drugače.«
»Te zgodbe se mladih res dotaknejo. Z njimi skušamo v mladih spodbuditi odgovornost za lastno življenje in življenje drugih udeležencev v prometu,« dodaja Hudej, ki ima tudi sam svojo izkuš njo izpred devetin dvaj setih let. »Takrat sem obiskoval Šolski center Velenje. Vedel sem, da se prometne nesreče dogajajo, toda bil sem prepričan, da se meni ne more zgoditi nič. Pa se je zgodilo. V nekem
MatejaK lemenčič:» Mladi si včasih nez najop ostaviti pravih mej.«
trenutku se mi je življenje popolnoma spremenilo in to svojo lastno izkušnjo in izkušnjo drugih v društvu prenašamo na dijake, ki nas poslušajo.«
Titov trg se jei zkazal koto dličnop rizorišče zat ekmovanjem ladihg asilcev. Tudin avijačev jim nim anjkalo.
Mladi gasilci »zavzeli« Titov trg
Na pionirskem in mladinskem tekmovanju gasilcev iz Savinjske in Šaleške regij e se j e pomerilo kar 66 ekip
Velenje, 30. maja -V soboto dopoldne so velenjski Titov trg preplavili mladi gasilci. Gasilska zveza Šaleške doline (GZSD) je na osrednjem mestnem trgu izvedla tekmovanje mladine, ki ga je organizirala skupaj z občinskim poveljstvom Mestne občine Velenje in PGD Velenje. Rezultati pionirjev in pionirk so šteli kar za tri različna
tekmovanja - na tekmovanju za Gasilsko zvezo Šaleške doline so pri pionirjih prvo mesto za pokal GZŠD osvojili dečki iz PGD Velenje, drugo PGD Gaberke, tretje pa PGD Topolšica. Pri pionirkah so slavi-
le članice PGD Topolšica, druge so bile deklice iz PGD Velenje, tretje pa PGD Paš-ka vas. Na tekmovanju za pokal Savinjsko-šaleške regije so med pionirji slavili dečki iz PGD Andraž nad Polzelo, drugo mesto
so zasedli PGD Drešinja vas, tretje pa PGD Grajska vas. Med pionirkami so se najbolj izkazale članice PGD Mozirje II., druge so bile pionirke iz PGD Topolšica, tretje pa iz PGD Gomilsko. Med mladinci so slavi-
li fantje iz PGD Andraž nad Polzelo, drugi so bili fantje iz PGD Matke, tretji pa iz PGD Topolšica. Med mladinkami so ta pokal osvojile članice PGD Bevče, drugo mesto so zasedle mladinke iz PGD Velika Pirešica, tretje pa Andraž nad Polzelo.
Mladinci in mladinke so se prav tako pomerili za pokal Gasilske zveze Šaleške doline, izvedli pa so tudi 1. pokalno tekmo Savinjsko-šaleške regije. Pri mladincih so slavili dečki iz PGD Topolšica, drugo mesto so zasedli člani PGD Šentilj, tretje pa PGD Vin ska Gora. Pri mla din kah so se najbolje odrezale članice PGD Bevče, drugo mesto so zasedla dekleta iz PGD Paš-ka vas, tretje pa ekipa PGD Šentilj.
Vse pionirske ekipe so se pomerile tudi za pokal mesta Velenja. Med dečki so ga osvojili člani Andraža nad Polzelo, med deklicami pa ekipa PGD Mozirje II.
Na tekmovanju, ki ga je malo po 9. uri zmotil močan dež, je sodelovalo kar 66 enot iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Prve tri enote pri tekmovanju GZŠD v posameznih kategorijah so se uvrstile tudi na regijsko tekmovanje, ki bo jeseni. Druga tekma lige Savinjsko-šaleške regije pa bo to soboto v Preboldu. ■ Bš