248 Listek. Cerkev. Ali iskrenemu Slovanu skoro ni bilo prebiti v madjarskih »Švabih«, in zato se je leto dnij preselil v Temešvar, kjer je ostal do leta 1881. kot kapelnik pravoslavne stolne cerkve; ondu je tudi osnoval glasbeni zavod skupno z bivšim svojim součencem, svakom Jožefom Hajkom. Ko pa mu umre hčerka Marinka, preseli se globoko užaljen v hrvaški Karlovec, kjer se začne pravo njegovo delovanje na glasbeno-književnem polji. Poleg obilega posla, katerega mu je nalagalo vodstvo karlovškega glasbenega zavoda, bavil se je pridno s skladanjem in leta 1883. izdal prvo, leta 1885. pa drugo knjigo svojih »Skladeb«. Prav tega leta se preseli Vilhar v Sisek, za leto dnij pa v Splet, kjer izda" leta 1889. tretjo knjigo svojih »Skladeb«. Ali poitalijančeno mesto mu ne prija, in zato odide v Gospič, kjer službuje i dandanes. Zdi, da se ne utegne dosti baviti s skladbami, ker mora po ves dan poučevati zasebno, da se preživi in da — odplačuje dolgove, katere so mu nabremenili dosihdob izdani glasbeni proizvodi! Zlasti Slovenci so mu brez-primerno nehvaležni, ker njega knjige — razven prve — trohne" v zalogi, dasi jim je cena jako neznatna . . . Kakor čujemo, ima Vilhar še mnogo skladeb v rokopisu, baviti pa se hoče odslej samo z večjimi orkestralnimi deli. Lani je spisal dokaj obširno burlesko za orkester in petje, naslovljeno »Ustaši«, katera se je že nekolikokrat uspešno pela v Varaždinu. Takisto piše romantiško opero ,,Zvonimir", o kateri upamo, da jo skoro dovrši. Zasluge Vilharjeve za slovensko in južnoslovansko skladbo so poudarjali že mnogi veščaki; nedavno smo še čitali v češkem glasbenem listu ,,Daliboru" jako laskavo oceno, katero je priobčil prof. František Pich. Ali najboljši dokaz, kako obljubljene so Vilharjeve skladbe narodu slovenskemu, izvestno je to, da ni izlepa veselice, kjer bi se ne pela ta ali ona pesem njegova! — O petindvajsetletnici je imenoval ,,Zemaljski glasbeni zavod" v Zagrebu Vilharja za svojega častnega člena. Želimo mu, da bi ga skoro pozvali v večje mesto, kjer bode mogel delovati obsežneje in uspešneje — umetnik, s katerim se sicer radi in upravičeno ponašamo pred slovanskim svetom, katerega pa vsekakor premalo — podpiramo ! I. izkaz darov za Prešernov spomenik. Do dne 26. sušca so darovali: Gg. dijaki ljubljanske gimnazije leta 1889............ gld. 32' 15 gosp. J. M. v Ljubljani leta 1889............... „ 12.20 gg. dijaki v Cerkljah leta 1889. ,.............. ,. IO.— „ „ ,, „ 1890........•....... „ 20.— gosp. dr. Fr. Celestin, kr. profesor v Zagrebu leta 1891....... ,, 50.— ,, A. Aškerc, kapelan v Vitanji.............. ,, 5.— ,, M. Valjavec, kr. profesor v Zagrebu (podpisal 50 gld.)..... ,, 2.— ,, J. Steklasa, kr. profesor v Zagrebu ..•..•...... ,, 5.— ,, dr. Fr. Kos, c. kr. profesor v Gorici........... ,, 5.— ,, J. Navratil, ravnatelj c. kr. pom. uradov na Dunaji...... „ 3.— ,, dr. J. Hrašovec v Celji................ ,, 5.— ,, J. Vrhovnik, župnik v Št. Gothardu.......• ,, 5.— ,, dr. J. Vošnjak, dež. odbornik i. t. d. v Ljubljani (podpisal 50 gld.) . ,, 10.— skupaj . . . gld. 164.35 Mimo tega sta podpisala gg. ces. svetnik Ivan Murnik in dr. Jernej Zupanec v Ljubljani vsak po 50 gld. Iz muzejskega društva. Kakor smo omenili že v poslednji številki, predaval je pri mesečnem zboru dne 29. prosinca prof. Julij IVallner o »gospodarstvu ljubljanske mestne občine v letih 1590, in 1591.« V uvodu je predavatelj razložil, kakšen pomen •'¦ 316 Listek. vičene napade nasprotnikov na slovenske zavode in domoljube bode zavračal vselej krepko. Prva številka izide to soboto. Naročnina se pošiljaj g. Dragotinu Hribarju v Celji. Slovensko gledališče. Meseca malega travna so bile še tri predstave na korist glavnim igralkam in igralcem »Dramatičnega društva«. Ker so se predstavljale zgolj znaue igre in se je igralo v obče točno in dobro, zadoščaj, ako jih samd zabeležimo. Predstava dne" 5. malega travna: »Gospa, ki je bila v Parizu«; veseloigra v treh dejanjih, po Moserji poslovenil T. Ge"celj, bila je na korist gospe* Borštnikovi in gospodu Sršenu; predstava dne* 12. malega travna: »Bisernica«; igrokaz s petjem v dveh oddelkih, poslovenjen po C. pl. Holtevevi »Die Perlenschnur«, na korist gospe" Danilovi in gospodu Danilu; predstava dne* 19. malega travna: »Zapra vljivec« ; čarobni igrokaz v treh dejanjih, spisal Ferd. Raimund, poslovenil Josip Ogrinec, na korist gospodičini Nigrinovi in gospodu Perdami. Dasi je bil čas gledališkim predstavam že jako neugoden, vender so vse tri igre privabile obilo občinstva, ki je živahno in presrčno pozdravljalo dotične igralke in igralce. Jasno smo se prepričali prav pri teh poslednjih predstavah, kakd obljubljeno je gledališko osebje občinstvu našemu; upamo, da se tudi v prihodnji gledališki dobi v ničem ne izpremeni to prijazno razmerje! Koncert »Glasbene Matice.« Zabeležiti nam je lep pojav na glasbenem polji slovenskem. Dočim ustrezajo pevski zbori po slovenskem le potrebam društvenega življenja, popel se je glasbeni naš zavod do pravega umetnostnega koncerta. Novoosno-vani pevski zbor, katerega je vodil g. dr. Gross, pel je pri prvem nastopu svojem dne' 18. malega travna tri skladbe, namreč Nedvedove »Vojake na poti« in »Slovensko deželo«, Foersterjevo »Slavo Slovencem« in Vilharjevo »SI o v d«. — Pevskemu zboru se je pridružil operni pevec g. y. Nolli. Pel je dve pesmi, dve operni ariji in samospev v Vilharjevem »Slovdsi« s krepkim, toda ljubko ublaženim in mojsterski izvežbanim glasom. — Obširnejše poročilo nam je došlo za to številko prepozno. II. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 164*35 Gosp. ces. svetnik Ivan Murnik, dež. odb. i. t d. v Ljubljani .... „ Io'— ,, dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani........,, io* — ,, I. L., c. in kr. stotnik nabral pri gg. častnikih v Komornu ... ,, 8*50 ,, dr. Fr. Detela, c. kr. gimn. ravnatelj v Novem Mestu.....„ 5"— „ dr. Benj. Ipavec, zdravnik v Gradci...........,, 50' — ,, Ivan Vilhar v Ljubljani...............,, 20-— ,, M. Valjavec, kr. prof. v Zagrebu............„ 3" — „ K. Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani...........,, io- — ,, dr. Fr. Munda, odvetnik v Ljubljani (podpisal 50 gld.) .... ,, io"— Slavno upravništvo »Nove Soče« v Gorici.......... . ,, 2" — Gosp. Jožef Rustia, c. kr. nam. gozdni oskrbnik na Mljetu (Dalm.) ... ,, 2.— Skupaj . gld 294/85 Mimo tega sta podpisala gg. Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu in dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, vsak po 50 gld. »Cithara octochorda«. — V Zagrebu je leta 1757. izšla zanimiva knjiga »Typis Antonii Reiner, Inclvti Regni Croatiae Tvpographi Privilegiati,« katera je naslovljena: »Cithara octochorda, seu cantus sacri latino-croatici, quos in octo partes pro diversis auni temporibus distributos, ac chorali methodo a dornatos, pia sua munifi-centia in lucem prodire iussit alma, et vetustissima Cathedralis Ecclesia Zagrabiensis.« — Fol. p. 358. — Knjigo krasi lep predgovor ,;ad pastorem et populum" o glasbi, v katerem se posebno naglasa vpliv petja na vse stvari, najbolj pa na človeka in na njega notranjost. Posebno povzdiguje cerkveno petje srce k Bogii, zato se pa nagovarjajo duhovni Listek. 3«i nejo v spomin. To pa nikakor ne pospešuje dobrega zloga, katerega mora vender kolikor toliko gojiti že ljudska šola. —¦ To se nam je zdelo potrebno omeniti, sicer pa je knjižica lična in zaradi lepe vsebine vredna, da si jo omisli vsaka šolska knjižica. Nove knjige za poučevanje v petji. Gospod prof. Anton Medved je dovršil v rokopisu štiri knjige za poučevauje v petji na ljudskih in srednjih šolah, namreč »Početni nauk o petji«, »Vaje v petji za ljudske in srednje šole«, »Kratek nauk o glasbi za ljudske in srednje šole« in »Me t o disk i na vod za poučevanje v petji«. Te knjige so izvestno živo potrebne našim ljudskim in srednjim šolam, katere so si morale doslej ponajveč pomagati s podobnimi nemškimi knjigami, torej jih pozdravljamo kar najtopleje. G. prof. Nedved ni samo obljubljen in čislan skladatelj, nego tudi odličen šolnik, o čemer lepa priča so trije zvezki »Slavčka«, katere je izdal pred nekaj leti. Zato smo trdno uverjeni, da bodo navedene knjige prava dika našim učnim knjigam. Muzejsko društvo za Kranjsko je izdalo svoja letošnja izvestja, med katerimi nas je obveselil prvi slovenski snopič, obsezajoč gosp. Antona Koblarja spise; Drobtinice iz furlanskih arhivov. — O človeški kugi na Kranjskem. — ,,Loško gospodstvo frižinskih škofov." Nemške ,,Mittheilungeu" se ločijo v zgodovinski in prirodoznanski del. V prvem so nastopni sestavki: Kunstgeschichtliches aus Unterkrain. Von Konrad Crno-logar. — Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 15 74. Von Prof. Peter IVolsegger. Potem čitamo prof. Simona Rutarja spise: Die Krainer vor Agram im J. 1529. — Archivalisches aus Wippach. — Dr. Franz von Krones. Die deutsche Be-siedlung der ostlichen Alpenlander. Berichtigungen und Nachtrage. — V drugem delu so sestavki: Mvcologia Carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Von W. Voss. Das Klima von Krain. Von Prof. Ferdinand Seidl. — Obširneje izpregovo-rimo prihodnjič. Iz muzejskega društva. V muzejskem društvu je predaval dne' 27. malega travna kustos Mullner o izkopinah rimske naselbine v Ljubljani. Ko so namreč lansko jesen kopali velik kanal od Ljubljanice do Vrtače, naleteli so najprej na Kongresnem trgu na starine iz časov mostišč, potem pa v začetku Gradišča (pred Wurzbachovo hišo) na glavna vrata, ,,porta praetoria". Našli so sedem velikih zakrivljenih žebljev, na katerih se je še les držal. Rabili so ti žeblji gotovo za okov mestnih vrat. Dalje so našli v Igriških ulicah rimski kanal, ki je bil pokrit z ostanki razpolovljenih stebrov. Na Zelnikovem vrtu je bilo mnogo rimske opeke, poznali so se temeljni zidovi rimskih poslopij, našli so novce, dve razbiti stekleni igli i. t. d. Posebno zanimiv pa je uekakšen lončen pečat, na katerem stoji s hieroglifi zapisano: ,,Asar setem-asch en Aman Pewah ma xeru", t. j. ,,umrši sodnik Amona Peve, opravičeni". Gotovo ga je prinesel s seboj rimski vojak kot amulet in tam izgubil. Poleg Zelnikovega kozolca so odkopali kos (za-padnega mestnega ozidja, ki je bilo debelo 2 m. Zunaj ozidja je bil 4—5 m širok „glacis" in pred njim 5 m globok jarek, ki je bil izvestno napolnjen z vodo. Po teh odkritjih se da lahko popolnoma določiti mestno ozidje rimske naselbine. Ta je imela podobo pravilnega četverokotnika, ki je bil 510 m dolg in 420 m širok, zunaj njega pa so bila še stanovanja do Gradaščice, Ljubljanice in proti severovzhodu do Slonovih ulic. III. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 29485 Dr. Jožef Sernec, odvetnik v Celji.............. ,, 20'— Dr. Kari Slane, odvetnik v Novem Mestu (podpisal gld. 50'—) . . . . ,, io* — Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani ,..... „ 10' — Prenesek . gld. 334'85 382 Listek. Prenesek . gld. 334'85 Kunigunda Blatnik v Ljubljani ,............ ,, —"50 Vesela družba v Mokronogu dne" 4. velikega travna........,, 1264 Tretješolci in četrtošolci v Novem Mestu........... ,, 6.— Jernej Reitz, trgovec v Mariboru.......... ,, —'50 Fr. Dolenec, „ „ „ ..........,, 1 — Fr. Mehora, trgovski pomočnik „ ,, . . .-....... „ —'50 Ivan Supančič, „ „ „ ,, ..........„ —'50 Jan Mačku, komptoarist ,, ,, ..........„ I-— Anton Dobaj, posestnik ,, „ ..........,, —-20 Mihael Cizelj, učitelj ,, ,, ..........,, —'50 J. Erhartič, c. kr. pristav ,, ,, ..........„ —"40 „Micika" „ „ ..........„ —-30 J. V. Supan, posestnik ,, ,, ..........,, 2" — Neimenovan ,, ,, ..........„ —'50 A. Rakovec, železn. uradnik „ ,, ..........,, i*— Anton Zupančič, c. kr. nadpaznik ,, „ .......... ,, —'20 Alojzij Golob ,, „ ..........,, I"— Hinko Sevar ,, ,, ..........,, —,50 Dr. Fr. L. v Ljubljani .................„ 5-— J. G. v T....................¦ ¦ „ 5'- Skupaj........gld. 374-09 Do dne" 24. m. m. je bilo podpisanih vsega skupaj gld. 769 09, od katerih je po gorenjem izkazu izplačanih gld. 374'09. Mimo tega je daroval V. Rohrmann, tvorničar v Ljubljani, 1 delnico ,,Prvega Narodnega doma" v Novem Mestu za gld. 50*—. f Anton Chittussi. Dne" 1. velikega travna je umrl v Kraljevih Vinogradih v Pragi češki slikar Anton Chittussi, čegar krasne pokrajinske slike slove" po vsem umetniškem svetu; jedna izmed njih, ,,Pogled na Prago", bila je tudi pred nekaj leti razstavljena v Ljubljani. Narod češki po pravici žaluje ob grobu izredno delavnega umetnika, kateri bi bil še z marsikaterim dovršenim delom proslavil domovino svojo. Shod slovanskih stenografov v Pragi. Odbor prvega praškega spolka Gabels-bergovih stenografov vabi na četrti shod čeških stenografov in zajedno prvi shod slovanskih stenografov dne" 15. in 16. velikega srpana v Pragi. Mimo razgovora o društvenih stvareh, o češki stenografiji i. t. d., bode se tudi razpravljalo o vprašanji, kako bi se gojila vzajemna stenografija slovanska. Zajedno uamerja omenjeni odbor prirediti v rinih dneh posebno stenografsko razstavo, na kateri bode izloženo vse, kar se dostaje stenografije, bodisi češke ali občeslovanske. Kdor se hoče udeležiti shoda, oglasi se vsaj do konca meseca malega srpana pri g. Jožefu Krondlu, starosti prvega praškega spolka Gabelsbergovih stenografov v Pragi, 787-II, dočim se razstavni predmeti oglašajo vsaj do dne" 15. malega srpana pri g. Vojtehu Paski v Pragi I., Jilska ulice č. 12 n, Listnica. — Pero et Ladislav. »Tukaj pošiljama nekaj najinih pesmij na ogled, in prosima naj se popravi, kar morebiti ni prav.« Sodeč po tem stavku, mislimo, da prav gotovo mnogo ne bode prav; toda poglejmo! »Na mirodvoru« (sic!). »Podam se na hribček Prijazni, lepi, Kjer cerkvica bela Prekrasna stoji.« Listek. 4+3 nikom Ker je denarno stanje jako ugodno, moči bode prihodnje leto izdati še obširnejša izvestja. Društvo šteje sedaj 3 častne in 3 dopisajoče ude in 166 pravih družabnikov; svoje spise zamenjuje s 113 učenimi akademijami, zastopi in društvi. Po tem poročilu, ki se je vzprejelo pohvalno na znanje, vršila se je volitev od-borova. Pred njo je izrekel g. prof. Voss, da dosedanji predsednik g. Anton pl. Globolnik ne vzprejme nove izvolitve; zato predlaga, da bi se g. pl. Globočnik zaradi obilih svojih zaslug za muzejsko društvo izvolil za častnega člana. Zbor jednoglasno pritrdi in potem izvoli za društvenega predsednika g. gimn. ravnatelja Andreja Senekoviča, za odbornike pa gg. dež. odb. Otona Detelo, kurata Antona Koblarja, prof. Antona Kaspreta, posestnika dr. Jožefa Koslerja, prof. Alf. Pavlina, prof. S. Rutarja, ravnatelja obrtnih šol Ivana Subica in prof. V. Vossa. Odbor se je v poslednji svoji seji ustanovil tako, da je njega podpredsednik g. dr. Jožef Kosler, tajnik g. A. Koblar, blagajnik pa g. Ivan Subic. Kakor čujemo, sklenil je naprositi rodoljube po deželi, da bi mu poročali o vseh važnejših stvareh, tičočili se domozna.nstva našega v obče. Nadejamo se, da se bodo naprošeni zaupni možje drage volje odzvali temu vabilu, ki utegne izredno spešiti spoznavanje našega kulturnega razmerja. IV. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 37409 Petošolci v Novem Mestu.................,, 10 — Neimenovanec v Kranji.................,, I"-—- v Cisti dohodek vrtne veselice pevskega društva ,,Slavec" dne" 13, rženega cveta...........,..........,, 52-57 Fr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradci..........„ r— Prenesek . gld. 438(36 ,,Jager na lovu šraja" ... O tej stari cerkveni pesmi slovenski, tiskani v zagrebškem obredniku ,,Cithara octochorda" leta 1757., pravi g. J. Barle v ,,Lj. Zvonu" XI. 318: ,,Menim, da se je doselila z Dolenjskega in da je starejša od leta 1757., ker je izvestno prešlo nekaj časa, predno je z Dolenjskega priromala v Zagreb in se ondu udomačila." No, seveda je ta slovenska cerkvena pesem, privzeta v latinsko-hrvaški zbornik, starejša, dokaj starejša od 1757. leta. Tiskana je bila namreč dotična pesem ,,Od Divize Matere Mariae v' Adventu" že v slovenski Schoenlebnovi izdaji Chronove knjige : ,,Evan-gelia inu Lvstuvi" v' Nemshkim Gradzu v' tem leyti 1672. (Prim. J. Marn: Jezičnik XXI., 29, 30). Vender, ta res „prav originalna'.' pesem se je morala sčasoma i samim cerkven-jakom zazdeti le preoriginalna. Začetne nje kitice : Jager na lovu shraja v tim Tronu nebeshkim, v nebefih fe fprehaja farna fveta Trovca s'nim. Eno ferno loviti is nebes je poslan, ta lovez je en Angel Gabriel imenovan. Ta svejti Jager fpeftri perute pifane, » inu ferno dotezhe Marija imenuje. Jager v roshizh fapiska, en leip glas vunkaj fpusti, zhefena fi Maria, gnade si polhna ti . . , 5"> Listek. šara, katera vsa skupaj ni vredna toliko, kakor jedna pesem iz »Popijevaka«. Zakaj li posojati pri drugih narodih, ako je v ndrodu toliko in takd krasnih napevov (prim. Ku-hačevo zbirko) in če ima narod takov zbornik, kakeršna je »Cithara octochorda ?« Res,. nikdo se ni zanimal baš mnogo za cerkveno petje, dasi je takd znamenito za narod. Tuje pesmi se ne morejo omiliti narodu, kaj li, ko se na vse pretege muči in nateza jezik in naglasek, da mora pristnega Hrvata kar uho boleti. Ali je morda to hrvaški: »Pred tobom o Bože" kleče« i. t. d. ali: »Na lice mi padamo Pred tobom o Bože-!« i. t. d. Odslej bode menda vender bolje. Saj je ta Novakova zbirka velik korak k napredku. Novak je pokazal Hrvatom pot, po katerem naj hodijo, pokazal jim studenec, iz katerega naj zajemajo. Da bi se le »Popijevke« hitro razširile med ndrod ! Prvikrat bodo zvenele morda marsikateremu razvajenemu ušesu nekoliko čudno, ali uverjen sem, da bode resno, dostojanstveno, cerkveno petje narodu po volji. Mnogi teh koralnih napevov so tako lepi, da lahko tekmujejo, kakor pravi sam Novak, z najlepšimi drugovi vseh drugih narodov. Vj. Novak je ritmiziral napeve, oblekel jih v harmoniško obleko, ali takd, da ne izgubljajo koralnega značaja, in priredil jim dostojne besede, zakaj dasi moramo spoštovati starino, vender se ne more več popevati kaj takovega, kakor v pesmi »Jager i. t. Ar, kakeršnih je v »Cithari« več Dobro bi bilo pa vender, da je pesmim pridejan povsod še stari tekst, ker bi ga bilo zanimivo primerjati, a tudi za razvijanje jezika bi bilo znamenito. Med »Popijevkami« je dobila tudi naša »Jager na lovu šraja« svoje mesto (glej str. 23.), kakor tudi: »Poslan bi angjeo Gabriel (str. 22.) in »Missus venit« (»Doletio angjel s neba« na str. 20.). Besede »Jagru« so sevdda povsem izprememjene. Zbirka je sestavljena jako mamo in vestno ; vsa čast izdajatelju! Narodni učitelji naj bi hitro segli po nji in jo uveli v narod. Sevdda bi trebalo nadaljevati to takd lepo delo, prirediti še drugih pesmij, rabiti pridno »Citharo octochordo« in v nje duhu prenoviti in popraviti cerkveno petje hrvaško. Bog daj! "Janko Barle. V. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 438'66 Jožef Mani, c. kr. profesor i. t. d. v Ljubljani......... ,, II' — Dr. J. Kotnik, notarski kandidat v Ljubljani.......... ,, io- — Dijaki iz Maribora, Celja, Ptuja in Gradca pri končni veselici v Ptuji . . ,, 3 30 Ivan Debelak, c. in kr. stotnik v Ungvaru...........,, 10' — Višji realci v Ljubljani..................,, IO'55 Skupaj . gld. 48351 Jagičeva tridesetletnica. Dne 8. m. m. je praznoval g. V. Jagič tridesetletnico svojega književnega delovanja. Leta 1861, je namreč izšlo prvo delo njegovo v programu zagrebške gimnazije ,,Pabirci po cvieču našega narodnoga pjestiičtva" ; število vseh spisov Jagičevih pa je od takrat legija. Kdor bi hotel navesti samo naslove vseh člankov, kar jih je spisal Jagic v teh tridesetih letih, izpolnil bi že precejšnjo knjigo. Od leta 1880. je izdal, ne glede" na ,,Archiv fiir slavische Philologie", katerega ureduje še dandanes, preobilo spisov, izmed katerih imenujemo samo ,,Zakon vinodolski", ,,Specimiua liuguae palaeoslovenicae", ,,Marinsko čvetero evangelije", štiri paleografske razprave, ,,Menaea", dopisovanje Kopitarja in Dobrovskega i. t. d., i. t. d. poleg mnogih drugih člankov in ocehi o delih ruskih učenjakov. Prav sedaj izide njega študija o slovanskih starinah in nedolgo tuli vsestranski razširjena in spopolnjena študija o narodni poe/dji slovanski, katera je Listek. 571 gospd c e s a r j e v i činj a - v d o va nad voj v o clinja Štefanija, arhitekt Rudolf Bernt, Julij pl. Blaas, Hugon Charlemont, prof Viljem Hecht, Pavel Joanowits, Edvard Karel, prof. Edvard pl. Lichtenfels, arhitekt prof, Henrik Nordio, prof. Ludovik Passiui, Evgen baron Ransonnet, Frančišek Leon Ruben, Robert Ru^s, Emil Schindler, inžener Kari pl. Siegl, prof. Ivan Šubič f, Jurij Šubič in Alfred Zoff. — Ves oddelek Primorja in pozneje še Dalmacije bode obsezal okclo 20 zvezkov in 260 slik, vinjel in okraskov ter bode dovršen spomladi prihodnjega leta O ostalih zvezkih izpregovorimo o priliki. Družba sv. Mohorja se je letos iz nova pomnožila za 3743 udov, tak