UUZEJ3KI RAVNATELJ ' "" IJ k iso v Trstu, v soboto, 25. junija 1927. Posaine« na Btsvilkt 39 mbL Letnik Lil EDINOST fhvdniitTO m insvaittro: Trst (3), ulic« S. FnactMO đ'AMui 20. Ts-l»foo 11-57 Dopisi asi te pafitjajo IzkljaĆno ursdništv«, ogUri, rekle-' mscifs in denar pa npramUtru. Rokopisi m ne mteja Neiraokirena pisma sa as gpra)«mafo. — Last, zalo&a in tisk Tiskarne «£dinoet». Podurednitfcro ▼ Gorici: ulica Giaau* Cardacci it. 7, L n. — Talei M. 322. Glavni m odgororm urednik: proL Filip Pade. HrtmirođM trgovinska zbornica Svetovna vojna je uničila evropsko gos-poditrstvo. Države so preživljale in še vedno preživljajo gospodarske krize. Že takoj po vojni je marsikateri državnik slutil, da bo temu tako. Žs pri mirovnih pogajanjih so nekateri dalekovidni ljudje predlagali to in ono za gospodarsko ozdravljenje Evrope. Cesar r> i niso ob segli mirovni dogovori in pogodbe, to naj bi izvedle razne institucija in mednarodne gospodarske organizacije. Med. temi je ena najvažnejših Mednarodna trgovinska zbornica. Države so se bile tekom vojne v trgovinskem in industrijskem oziru docela zagradile. Njihove neprestopne meje so se morale po svetovni vojni zopet odpreti. Drža ve so morale — vsaka sebi v kr**ist — biti navezane druga na drugo. Trgovina naj bi zopet vršila svojo nalogo. Toda njen promet so razne carinske in druge uredbe silno oteževale in še danes ni povsem svoboden in brez zaprek. Odpomoči temu zlu : oziroma najti način in sredstva, ^i bi olajšala trgovinski promet • med državami in ki bi omogočita svoboden razvoj industrije in končno, ki bi dovodla trgovce in industrijce vseh držav v stike, da z enotno silo pomore jo k gospedarski sanaciji Evrope. To je svrha in temelj Mednarodne trgovinske zbornice. Ta mednarodna gospodarska institucija, je bila ustanovljena L 1919. v AUantic-Cityu. Pri sestavljanju njenih pravil se je uzakonilo stališče, naj ta mednarodna organizacija omogoči trgovcem iz vseh držav medsebojne stike in posvetovanja o zahtevali gospodarskega življenja, da se najdejo nova sredstva in poti preko stavljenih zaprek in težav v mednarodnem trgovinskem prometu. Njena pravila so bila izpopolnjena in ponovno odobrena v Parizu 1. 1920. In po komaj sedmih letili svojega obstoja se je povzpela ta mednarodna organizacija tako visoko, da je njena avtoriteta povsod, kjer se rešujejo in razglabljajo gospodarski problemi. docela priznana in sledi njenim nasvetom celo Družba narodov. V Mednarodni trgovinski zbornici je včlanjenih doslej 22 držav. Njeni člani so razdeljeni v chra reda. V prvi red spadajo gospodarske korporacije, ki jim pripada 700 najvažnejših stanovskih organizacij iz raznih gospodarskih panog (industrija, bankarstvo, transport, plovba itd.). Drugi del članstva pa sestavljajo poedine tvrdke in družbe, ki jih sodeluje nad 2000. Obe kategoriji se delita nadalje po narodni oziroma državni pripadnosti v sekcije, katerih predstavniki tvorijo generalni svet Mednarodne trgovinske zbornice. Nacionalnim sekcijam je pridržana pravica predlaganja in imenovanja Članov raznih gospodarskih komisij, imajo pa tudi velik vpliv na delovanje Mednarodne trgovinske zbornice sploh. Zastopstva nacionalnih sekcij so po svojem številu seveda v določenem sorazmerju s številom članov teh sekcij, obenem pa je tudi njihov značaj v soglasju z gospodarskim obeležjem države, ki jim sekcije pripadajo. Mednarodno trgovinsko zbornico vodijo in upravljajo poleg omenjenega generalnega sveta in nacionalnih odborov še sledeči organi: Upravna komisija, ki deluje kot posvetovalni organ in jo sestavljajo zastopniki , poedinih nacionalnih odborov. Svoj sedež ima v Parizu. Proračunska komisija, ki jo imenuje generalni rvet. Generalno tajništvo, ki u-pravlja zbornične posle v soglasju z nacionalnimi sekcijami in rajnimi podrejenimi komisijami. Končno kongresi, ki predstavljajo nekake občne zbore vsega članstva. Kongresom je prepuščeno, da dajejo in ustvarjajo nove smernice za delovanje zbornice ter da potrdijo in odobrijo predložena dela, poročila m referate. Kongresi Mednarodne trgovinske zbornice se vršijo redno vsako drugo leto. Doslej so se vršili 1. 1920. v Pa- rim, 1921. v Londonu, 190. v Rimu in 1925. v Bruslju. Letošnji pa se bo vršil v Stockboimu v dneh od 26. junija do 3. julija. Za pravilno ocenjevanj« delovanja Med arodne trgovinske zbornice navajamo njene najvažnejše uspehe. 2e od vsega začetka se je barvila zbornica s problemom pravne zaščite obrti in rezultati teh njenih nastojali j so bistveno vplivali na 1 -ivencijo, ki jo je izdelala Družba narodov, o pravni r-v ščiti obiti. Tozadevna dela rajnih strokovnih koifiaSij zbornice so služila kot podlaga za razprave o priliki haaške konference (v oktobru in novembru 1925.). Mnogo nasvetov in predlogov, ki so jih stavili delegati -Mednarodne trgovinske zbornice je bilo doslovno sprejetih v tekst haaške konvencije o zaščiti obrtnih pravic xn mednarodnega registriranja blagovnih znamk. Istotako je posvetila Mednarodna trgovinska zbornica že na svoiem ustanovnem kongresu 1. 1920. vso svojo pažnjo problemom, kako odstraniti vsestranske izvozne in uvozne težkoče im zapreke. Že tedaj si je usvojila načelo, da ne sme nobena država braniti kakršnemmkoli blagu prihoda preko svojih mej, bodisi da se to blago uvaža ali izvaža, bodisi da se prevaža preko njenega ozemlja kot transitno blago. To svoje načelo je zbornica tako kategorično naglašala, da ga je končno priznala tudi Družba narodov s tem, dai je ustanovila posebno tozadevno komisijo. Ta komisija je izdelala načrt za mednarodno konvencij t>, ki naj bi odpravila po vseh državah uvozne ali izvozne in eventuelne transitne prepovedi. Tudi akcija za poenostavljen nje carinskih formalnosti, ki jo je pričela Mednarodna trgovinska zbornica, je dovedla do konkretnih rezultatov. Leta 1923. se je zaJključiTa mednarodna ženevska konvencija o poenostavljenju carinskih formalnosti. Pri tem je treba posebej poudariti, da je bila ta konvencija poleg posameznih držav na izrecni poziv Družbe narodov podpisana tudi s strani Mednarodne trgovinske zbornice. To je v državnopravnem pogledu nekaj povsem novega, v ostakle m pa izrazit dokaz o velikem praktičnem in življenjskem pomenu 'te zbornice. Največje zasluge pa si je stekla Mednarodna trgovinska zbornica za gospodarsko sanacijo Evrope. Kot prva je do zadnjih podrobnosti proučila težka gospodarska vprašanja, ki so se pojavljala pri sklepanju mirovnih pogodb. In njenemu nastojanju v prid je treba zapisati, da so pri teh pogajanjih poleg prevladujočih pomičnih soodločevali tudi gospodarski razlogi. Atmosfera, ki jo je u-stvarila zbornica, pa tudi njena predhodna dela so pripravila teren za ustanavljanje komitejev za ureditev nemških vojnih dajatev na podlagi mirovnih dogovorov in znamenitega Da-wesovega načrta. Sploh so postala vsa vprašanja, ki se porajajo pri regulacij ali medzavez-niških in drugih vojnih dolgov, predmet stalnih posvetovanj razprav in anket Mednarodne trgovinske zbornice. Za proučevanje te obsežne snovi je zbornica ustanovila tudi posebno komisijo za znanstveno reševanje teh problemov. Posamezne sekcije Mednarodne trgovinske zbornice so temeljito proučile vprašanja mednarodnega zračnega prometa, nadalje problema o poenostavljenju čekovnega in menjalnega prava, vprašanje o razvoju mednarodne telefonske službe. Zbornica je izdelala podroben pravilnik za reševanje sporov v mednarodnem trgovinskem prometu, poskrbela je tudi za tozadevna razsodišča. Večino svojih akcij in del je zbornica publicirala v posameznih zelo zanimivih monografijah. Nesporno velikega pomena je bilo tudi prizadevanje Mednarodne trgovinske zbornice, ki se je pojavilo in izvedlo tekom njenih dveh kongresov v Rimu in Bruslju. Slo je za to, da se odstranijo vse zapreke v mednarodnem trgovinskem prometu Generalni svet zbornice je na podlagi sklepov teh dveh kongresov ustanovil 1. 1925. posebno komisija, da prouči sve- tovno gospodarsko krizo in da najde sredstva » njeno rešitev In za odstranitev vseh zaprek, ki nanje naleti mednarodni tr-govkuski promet. Dela te komisije za odpravo zaprek ti*govi-ne se delijo v naslednja področja: 1) Tujsko pravo. S tem se hoče odstraniti potne vizume, izenačiti tujce z domačimi državljani pred sodiščem in v pogle-do socialne zakonodaje. 2) Ovire mednarodnega prometa. 3) Finančni problemi, predvsem vpradanja o kreditih. 4) Uvozne in izvozne zapreke. Carinska vprašanja. 6) Vprašanje mednarodnih kartelorv in industrijskih udružen j. Za vsako posst-mezno področje so ustanovljene podkomisije. Tozadevni referati in predlogi, ki so se izdelali v tej komisiji, so tvorili predmet razprav tudi na letošnji mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi. Ž njimi se Še posebej peča lertoešnji kongres Mednarodne trgovinske zbornice. ^ Kot za mednarodno gospodarsko konferenco v Ženevi, tako je vladalo tukl za kongres Mednarodne trgovinske zbornice v vseh gospodarskih krogih splošno zanimanje. Pri javi j eniii je bilo 1000 udeležencev, tako da bo letošnji kongres največji, kar jih je doslej imela Mednarodna trgovinska zbornica. Iz podatkov posameznih listov izhaja, da zastopa na tem kongresu Ameriko 250 delegatov, Nemčijo 150, Anglijo 100, Italijo 40, Jugoslavijo 10 itd. Kot javljajo inozemske novt-ne, se vrši letošnji kongres pod protektoratom švedskega kramlja in švedska pre stolica bo sprejela delegate iz vsega, sveta slovesno in gostoljubno. Spričo velikih nalog, med katerimi smo omenili glavne in ki čakajo rešitve na tem kongresu, spričo velikega zanimanja m sodelovanja vseh gospodarskih krogov in spričo vedno večje potrebo, da se najde pot do tetoeljšte sanacije svetovnega gospodarstva, predvidevajo merodajni krogi, da bo letošnji kongres dosegel velike rešitve in uspehe. Obisk! pri en. Hunom Potervziaui in Morgafrt prt predsedniku vlade RIM, 24. (Izv.) Davi je sprejel predsednik vlade v palači Vimi-nale rimskega gubernatorjai kneza Potenzianija in milanskega občinskega podnačelnika Manlija Morgagnija. Oba sta mu poročala o raznih perečih vprašanjih jima v upravo poverjenih mest. Milanski občinski pod načelnik je poročal on. Mussoliniju tudi o veličastnem sprejemu, ki ga je doživel kralj pred dnevi v Milanu. Agrarni krediti v zvezi z revolntaeijo Ure RIM, 24. (Izv.) Davi se je vršilo v palači Viminale pod predsedstvom predsednika vlade posvetovanje zastopnikov denarnih zavodov, ki se bavi jo z stt-grarnimi krediti. Predsednik vlade je podelil takoj besedo ministru za narodno gospodarstvo on. Beiluzzu, ki je obrazložil pomen in namen sestanka. Nato je vladni načelnik obširno pojasnil težave, s katerimi se morajo tr enot na boriti poljedelci radi občutnih cen poljedelskim pridelkom. Te težave sicer ne smejo vzbujati pretiranega pesimizma, toda poljedelstvo je potrebno v sedanjem trenutku nujhe pomoči. Predsednik vlade je povdarjal, da Italija ni mogla slediti drugi poti v svoji finančni politiki, ter je očrtal razvoj in potrebo reva-lutacije lire, položaja denarnega trga in še posebej kmetijskih kreditov. Dotikajoč se današnjega položaja italijanskih poljedelcev, je predsednik vlade brez drugega zavrgel možnost in korist umetne politike s cenami in je nasprotno povdaril potrebo in solidnoet uspehov politike, ki stremi za postopnim doseganjem ravnovesja nad proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami. To se bo doseglo potom postopnih davčnih olajšav in potom obširnega dovoljevanja kreditov poljedelcem, ki bo seveda izvajano » potrebno previdnostjo. Predsednik vlade je opozoril navzoče na zaslugo denarnih zavodov, ki bodo v tem trenotku nudili večje kredite poljedelstvu ter je odredil, da mu mora vsak denarni zar vod rtosebej poročati vsak mesec o poteku in razvoju kreditnih operacij. Govor predsednika vLade je bil sprejet od navzočih z velikim odobravanjem. Zastopniki denarnih zavodov, ki se pečajo z agrarnimi krediti, so se sestali ponovno ob 17. uri v prostorih ministrstva za narodno gospodarstvo, da se doseže končni sporazum o denarnih kreditih poljedelcem. Minister on. Belluzzo je prosil za podrobna poročila o položaju poljedelstva in o novih kreditnih potrebah ter o območju posa^ ireznih denarnih zavodov. Po daljši razpravi je bilo ugotovljeno, da bo mogoče s pomočjo večjih denarnih zavodov zagotoviti poljedelstvu kreditne o-lajšave, da lahko premagajo sedanji težki trenutek in povečajo svojo poljedelsko proizvodnjo. Ob zaključku sestanka je pozval minister on. Belluzzo navzoče, naj izpovedo svoje predloge in zahteve v posebnih poročilih, ki jih naj odpošljejo predsedniku vlade do 28. junija, da bo lahko vlada s pozornostjo sledila položaju ter pod vzela e-ventualne mere in korake. Predsedniki konfederacij na sestanku v Rimu RIM, 24. (Izv.) Davi so se sestali v palači «Littorio» pod predsedstvom on. Turatija predsedniki sindikalnih konfederacij. Na današnjem sestanku so nadaljevali udeleženci razpravo o gospodarskem in finančnem položaju, o katerem so poročali poedim predsedniki konfederacij. Razprava se je kretala izključno okrog vprašanja prilagoditve gospodarskega k finančnemu položaju, ki sta nastala vsled revalutacije lire. Ob le. uri je bik> posvetovanje prekinjeno in preloženo na 18. uro. RIM, 24. (Izv.) Danes popoldne so nadaljevali predsečtnmi konfederacij svoj sestanek v palači Lit-torio. Navzoči so se sporazumeli v raznih vprašanjih, ki so tvorila predmet razprave in ki so se nanašala na bitko za znižanje cen in na vprašanje mezd v zvezi z reva-lutacijo lire. Takoj po sestanku je generalni tajnik fašistovske stranke odpotoval v Ancono, kjer bo prisostvoval nekaterim fašistovskim ceremonijam, ki se bodo vršile v Anconi in v pokrajini Ascoli Pičeno tekom jutrišnjega dne in nedelje. Polkovnik De Pinedo v avdijenci pri kralju PISA, 24. (Izv.) Danes ob 11.35 so prispeli polkovnik De Pinedo in njegovi tovariši na letalu «Santa Maria 11» v San Rosso-re, kjer jih je sprejel kralj, ki jih je pridržai pri sebi do 17.10. Iz San Rossora so odleteli prekooceanski letalci v Genovo. Jemenska misija prispela v Italijo NEAPELJ, 24. (Izv.) Danes ob 7. url zjutraj je prispela na par-niku «Francesco Crispi» v Nea-pelj jemenska misija. Na čelu mis|je se nahaja dru goro jeni sin jemenskega vladarja princ Seis-ed-Islam-Mohamed. Tekom dneva si je ogledala misija Vezuv in druge mestne znamenitosti. Jutri zjutraj se odpelje proti Rimu, odkoder bo popoldne nadaljevala svojo pot v Viareggio. V nedeljo jo bo sprejel v Sten Rossoru kralj, ki mu misija prinaša dragocene darove. V pondeljek se bo spet po*-vrnila v Rim in jo bo sprejel ministrski predsednik, ki mu misij a . istotako prinaša lepe darove. Misija ostane v Rimu do 3. julija. Pred svojim povratkom v domovino si bo ogledala še razna druga italijanska mesta. Dve diplomi ameriškima uni- Tegzitetiiima profesorji HIM, 24. (Izv.) Davi sta bili podeljeni na rimski univerzi rektorju univerze «Columbia» v New Yorku Nikolaju Murayu-Butlerju in profesorju na isti univerzi Ivanu Lovrencu Geri-gu častni doktorski diplomi filozofske fakultete in fakultete političnih ved. Ob tej priliki sta imela ameriški poslanik v Rimu Fletcher in naučni minister on. Fedele kratka slavnostna govora, v katerih sta podčrta-vala prijateljske vezi, ki vežejo obe državi. Trupli v New Tortu umerjenih fašistov prispeli v Neapelj NEAPELJ, 24. (Izv.) Danes ob 14.10 sta prispeli na pamiku «Conte Rosso» v Neapelj trupli obeh fašistov, ki sta bila dne 30. maja umorjena v New Torku. Neapeljsko prebivalstvo je priredilo obema padlima žrtvama veličasten sprejem. Liktczsko posojilo v Ameriki RIM, 24. Zavodu «Agenzia di Romai» poročajo iz New Yorka, da je bilo podpisano v Združenih državah liktorsko posojilo v skupnem znesku 94 milijonov 649.500 lir. ■ Znižanje ekskomptne mere RIM, 24. (Izv.) Kakor doznava «11 Giornale d'Italia», so sklenili denarni zavodi «Banca Cainmerciale Italiana», «Gredi-to Italiano», «Ban ca Naztonale di Credito» in «Banco di Roma» znižati ekskomptne obrestne mere na ital. in inozemske e-fekte. Na tuzemske efekte, plačljive najpozneje v dobi Štirih mesecev, bo znižana diskontna mera od 8 na 7 odstotkov, na efekte plačljive v daljši dobi, pa od 8.5 na 7.5 od sto. Diskontna mera na amerikanske efekte bo znižana od 8.5 na 7.5 oziroma od 9 na 8 odstotkov, na efekte, izdane v ostalih prekomorskih državah in na vzhodu pa od 8.5 na 7.5 oziroma od 9 na 8 odstotkov. Visoka kvotacija lire . v New Torku NEW YORK, 23. (Izv.) Danes (je kvotiral na borzi dolar 5.71 za 100 lir. Današnja kvotacija je bila najugodnejša, kar jih je dosegla lira tekom tega leta. Po mnenju «United Press» pomeni ta okolnost zgovoren dokaz o zaupanju, ki gai goji ameriški denarni zavodi v finančni položaj v Italiji. Med rimskimi novinarji RIM, 24. (Izv.) Današnji «L'fm-perc>* nringia pn«rr»o ^AkunHantov. v katerem sporočajo souredniku lista Settimelliju, ki je pozval novinarja Maccarija na dvoboj, da je slednji dvoboj odklonil. K pismu sekundantov pravi Settimelli, da se bo odslej bojeval samo na konju in edino pod težkimi pogoji, ako jih bo nasprotnik sprejel, češ da je treba po njegovem mnenju uvesti tudi v vprašanje dvoboj? fašistovski duh. * Trije mladeniči utonili v Tiberi RIM, 24. Trije mladi delavci so se včeraj podali k Tiberi, da bi se okopali. Ker niso znali plavati, jih je voda požrla. Vsi trije so utonili. Sejo ministrskega sveta v Beogradu BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes popoldne od 17. do 21. ure se je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena izključno le resortnim zadevam poedinih ministrov. Med drugim je bila dovoljena Rdečemu križu v Zagrebu in Mostar j u podpora v znesku 300.000 dinarjev. Prometni minister je dobil pooblastilo, da prekine pogajanja z a-meriško finančno skupino »Ulemi & Comp.», ki je svoj čas stavila ponudbe za zgradbo ja*-dranske proge in dalmatinskih pristanišč, ker so stavljeni pogoji nesprejemljivi. Minister ver je poročal o postavitvi spomeni-lju v Beogradu. Spomenik se bo bržkone postavil pFed novim parlamentom Finančni minister je dobil pooblastilo, da proda poljski monopolski upravi 1,800.000 kg tobaka za skupno ceno 70,500.000 dinarjev. BEOGRAD, 24. (Izv.) Ministrski predsednik Velja Vukičević je prišel v predsedstvo vlade danes šele opoldne ter se je mudil v njem samo 10 minut. Nato je odšel na dvor. Po povratku z dvora jo g. Vukičević izjavil novinarjem, da je predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju radikalskega posl. Velje Popoviča za ministra brez pcftfelja. Predsednik vlade je naglasi!, da bo novi minister njemu na razpolago in mu pomagal pri njegovih poslih. _ . Deset tolovajev ustreljenih ▼ Ukrajini BERLIN, 24. Iz Moskve poročajo, da so oblasti aretirale v zapadni Ukrajini blizu poljske meje 21 tolovajev, ki so strahovali celo pokrajino. Deset tolovajev je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na dosmrtno ječo. , . Pred rešitvijo jugeslovensko-albanskege spora BEOGRAD, 24. (Izv.) V albanskem sporu tekom današnjega dne ni bilo zabeleženih nobenih novih momentov. J ugosl o venska vlada je v smislu včerajšnje demarše poslanikov velesil ukrenila potom francoskega- poslanika v Hrani, ki zastopa ju-goslovenske interese v Albaniji, vse potrebno, da se spor v smislu včerajšnje intervencije čimprej likvidira. Danes je vlada sprejela iz Pariza brzojavno poročilo, da je prispela v Pariz vest iz Tirane, da je albanska vlada pristala na predlog, ki je bil stavljen v noti poslanikov. Splošno se računa s tem, da je bil med tem aretirani Gjuraškovič že izpuščen. Jugoslovenska vlada vsled prekinitve diplomatskih odnošajev z Albanijo ne vzdržuje direktnih zvez s Tirano in radi tega doslej natančnejša poročila o teh ugibanjih še-^niso dospela v Beograd, ker korespondira ju-goslovenska vlada s francoskim poslanikom v Tirani preko Pariza. _ Letalski mecliog in sokolski zlet v Ljubljani LJUBLJANA, 24. (Izv.) V nedeljo, 2G. junija se vrši v Ljubljani veliki letalski meeting, ki se ga udeležita tudi znana jugosloven-ska letalca Saudermayer in Baj-dak, ki sta pred kratkim preletela zračno progo Pariz-Bonibay in Bombay-*Beograd. Dne 28. in 29. junija pa se vrši v Ljubljani pokrajinski sokolski zlet in otvoritev sokolskega doma na Taboru, ki je največja sokolska zgradba v Jugoslaviji. Zleta se udeležijo Sokoli iz vse države in tudi iz drugih slovanskih držav. Železniška uprava je dovolila 75 odstoten popust za vse sokolske člane in 50 odstoten popust za po-setnike zleta. Ž a obe prireditvi se vršijo velike priprave in je upati, da bodeta dobro uspeli. BEOGRAD, 24. (Izv.) Danes popoldne je posetil čehoslovaški poslanik dr. Seba zunanjega ministra, pri katerem se je informiral o sokolskem zletu v Ljubljani, ki se ga udeleži tudi večje število če-boslovaških Sokolov. SUšAK, 24. (Izv.) «Jadranska Plovidba» je dovolila udeležencem pokrajinskega zleta Jugosloven-skega Sokola v Ljubljani 50 odstoten popust na vseh progah, ki jih vzdržuje ta družba. nemška zunanja politika Stresemannov odgovor Poin-careju BERLIN, 24. Dr. Stresemann je imel včeraj v državnem zboru velik govor o zunanji politiki Nemčije. Odgovarjajoč na interpelacijo komunistov, ki so bili v skrbeh, da se ni morda Nemčija obvezala sodelovati pri kakem protisovjetskem bloku, je nemški zunanji minister najprej izjavil, da bo Nemčija o-stala še nadalje v prijateljskih odnošajih z Rusijo. Ne bo ipa dovolila, da bi sovjetski propagandisti skušali razširjati bolj-ševiške nauke na nemškem o-zemlju. Glede rusko-poljskega spora je Stresemann izjavil, da je Nemčija pomirjevalno vplivala v Moskvi, kjer je dobila zagotovila, da sovjetska vlada ne namerava povzročati komplikacij. O jugoslovensko - albanskem sporu je dejal, da so zastopniki Francije, Anglije, Italije in Nemčije sklenili v Ženevi predlagati beograjski in tiranski vladi mirno likvidacijo spora ter vzpostavitev rednih diplo-matičnih odnošajev. Stresemann je izrazil prepričanje, da bo spor v čim krajšem času likvidiran. Govoril je nato o ženevskih konferencah ter je prešel na vprašanje izpraznitve Porenja. Dejal je: «Dejstvo, da porenska vprašanje ni bilo rešeno v Ženevi, je povzročilo v Nemčiji veliko razočaranje. Ne gre tu za vprašanje, ki je odvisno od don brega ali slabega vedenja Nenb-čije, marveč gre za obljube, ki so jih zavezniške vlasti dale na svečan način o priliki sklenitve locarnskega pakta. Chamberlain tolmači pravilno te obljube, kakor jih tolmači tudi Nemčija; druge države so, ki se proti vi jo izpolnitvi obveze, prevzete na svečan način. «Govor francoskega ministrskega predsednika Poincareja je imel v Nemčiji globok odmev. Z razglabljanjem o H. o£DINOST> V Trsta, dne 25. junija 1927. teklosli, kaifcor dela g. Poincare, je nadaljeval Stresemann, se ne pospešuje rešitve sodobnili problemov. Poizicarćjevo trditev, da bi morala Nemčija predvsem izpolniti vse pogorje glede razorožitve, kot so ji bili postavljeni s strani poelaniške konference, si ni mogoče tolmačiti na drug: način, nego s tem, da Poincare ni dovolj poučen o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih, o katerih se je v zadnjih mesecih razpravljalo. Spdoh, kaj namerava Po-incare ? Ali zasleduje politiko Porulirja ali politiko Locama. Nemčija mora vprašati Franeijo: Quo vadi?? Ne samo mi Nemcih ma?*več vsi narodi, ki hočejo miru, čakajo na odgovor.« Politične beležke Kadžai&iu propAga&4a na Gradi- čcanskem KaI:or se poroča, z Dunaja, vzdržuje Madžarska na Gradi ščanskem aJj v Bur?eulautlu, t. j. onem delu nekdanje Ogrske, ki je bil priključen Avstriji, živahno firopag-čindo, ki ji je namen vznemirjati tam-kajsojc prebivalstvo in pa prepričevati, da u; ikijueiiev Burgenian-ua k A\triji ni končnoveljavna, temveč aa se ta dežela kmalu zopet povrne k Ogrski. V zadnjem času širi ta propaganda med prebivalstvom govorico, da dobi Madžarska. Burg?nland kot odplačilo za priključiU-v Avstrije k Nemčiji, ko se ta izvrši. Bolniška blagajna £ pol milijona članov in 5Cd zdravniki Nova avstrijska postava o organizaciji bolniških blagajn predpisuje, da se morajo razpustiti vse one blagajne, ki ne štejejo 3000 članov, ter se priključil drugim močnejšim. Dunajski socijalni demokrati pa so začeli nedavno akcijo za združitev vseh dunajskih bolni- ških blagajn v eno samo ustanovo. Ta akcija je imela tudi uspeh in s 1. julija začne nova organizacija že poslovati. Nova dunajska splošna bolniška blagajna bo štela okoli pol milijona, članov in bo imela 700 uradnikov in 500 zdravnikov. Pred kratkim je kupila poslopje neke banke v sredini mesta, kjer bo glavni sedež ogromne organizacije. V vsakem okraju pa bobo otvorjene podružnice s precej široko avtonomijo. Pred ureditvijo odno&afev med ČekeslevaBko in Vatikanom Kakor so poročale pred kratkiin «Lidove Novine», se pričakuje, da se spor med Cehoelovaško in Vatikanom, ki ga je izzvai preteklo leto papeški nuncij Marmaggi s svojim pre nagi jen im nastopom, v kratkem reši na sledeči podlagi: Vatikan ostane nadalje na svojem stališču, da obstoji v Ceboslo-vaški cerkveno premoženje, a tudi država ne odstopi od svojega stališča, da pripada to premoženje državi in da ima cerkev ie pravico se ga posluževati. Cerkvene die-ceze se uredijo tako, da bodo njihove meje odgovarjale državnim mejam. Šolska vpiašanja in vprašanje kongrue so čisto notranja vprašanje države, katera bo ona sama rešila v skladu s svojimi potrebami. Državi se priznava pravica ingerence pri imenovanju škofov. Z imenovanjem rednih predstavnikov postanejo odnošaji med Čehoslova. Naročeno je našemu rimskemu poročevalcu, da nabavi seznam in ga takoj pošlje uredništvu, čim izide. Do sedaj pa še ni bil objavljen in zato moramo žal tudi danes prositi čital-elje, da potrpi jo, dokler nani ne pride seznam. Ko ga prejmemo, objavimo vse številke brez odlašanja kakor druga leta- __ Hsflzoreme cen (q nicTjftMll tnrssftic Radi namena fažistovske pokrajinske trgovske federacije, da uvede primemo nadzorovanje cen najnujneših potrebščin, je sklical včeraj prefekt sestanek poglavitnih ustanov, ki so poklicane, da sodelujejo pri stvari nižanja cen in disciplinacije trgovine. Sc-stanka so se udeležili; občinski komisar kom. FrontierL pokrajinski-tajnik stranke inž. Cobol, kveslor kom. De Martina, podkve-stor cav. ufl. Maldura, polkovnik D'Alessandi'o, poveljnik karabi-nerske legije, konsul milice De Muro, g. Valentini kot zastopnik pokrajinskega urada konfederacije fantovskih sindikatov, kav. dr. Basioli, prefekturni svetnik, kav. Cesareo in kav. Lupetina kot predstavnika pokrajiojgke trgovske federacije, kav. Petronio in dr. Zam-pieri za tržaško občino. Določilo se je, da bo vršila nadzorovanje nad prodajo živil pokrajinska faši-stovska trgovska federacija po svojih poverjenikih, katerim se priključijo organi občinskega živilskega urada. Tako sestavljeni oddelki račnejo takoj delovati in proti kršiteljem cen se ho postopalo sodnim potom ter se jim začasno zaprejo trgovine. Poleg tega zapadejo drugrim kaznim, ki jih predvideva pravna disciplina trgovine, kot je odvzetje dovoljenja in zaaega kavcije. Na zasebni Mi pri Sr. Jak«*« se razstavijo, kakor običajno vsako leto, tudi letos deška in dekliška ročna dela in risbe učenk in učencev te šole. Razstava ho odprta jutri v nedeljo in v pondeljek od 9. do 12. ure predpoldne in od 15. do IS. popoldne. Star i še in prijatelje šole vabimo, da si ogledajo ta zanimiva otroSka dela. Iz tržaškega življenja Živčni napad žensk« r trMirij* V tramvaju proge ši 4 se je včeraj popoldne okoli li. ure pripetil med vožnjo nenavaden incident. Ko je tramvaj vozil mimo ribjega trgau je neki potnici, ki je stal« zadaj v vozu, postalo nenadoma slabo; lotil se jo je hud živčni napad. tako da so «e morali navzoč-ni nemalo truditi, da so jo pridržali in jo spravili iz tramvaja v neko gostilno, kamor je bil pofeli-can zdravnik rešilne postaje. Po-prvi pomoči je bila ženska, 37-let-na Irma Damiani, stanujoča v ulici Istituto št. 31, prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je kmalu prišla popolnoma k sebi. Zlikovskl obisk. Ko se je zasebnica Ana MarvJii« stanujoča v ulici Cereria it. 37, predsinočnjim vrnila po parurni odsotnosti domov, jo je čakalo neprijetno iznenađenje; dognaJa je, da so jo v njeni odsotnosti obiskali nepovabljeni gostje, ki »o odprli vse omare in predale ter pobrali — ker niso našli drugega. — nekaj perila in žensko obleko, v skupni vrednosti kakih 500 lir. Martallije-va je javila tatvino orožnikom. TELESCA VZGOJA SPORT IGBI£Č£ V ROCOLU % Kupa «Kaft Glas* ob 17 Tommaseo — Obzor. Jutri se torej začne tekmovanje za kupo «Naš Glas». Čete so se odpočile po trudapoInHi prvenstvenih tekr * sudi izpopolnile toliko v i, kolikor v moštvu. Tornmaseo je zadnji čas izpopolnil s prav dobrimi ntoomi svojo četo, a Obzor je uvrstil v svojo več mladih, dobrih in obetajočih moči. Pred to tekmo igrajo rez. čete S pari a-Prosv et a. Vesti zj&riškega Goriške mestna rasti SviicctEŽ ts*. V Gorici, dne junija: Blaga 150*10 kg; cena od 15.40 do 17.—. Planinske društvo v Gorici,* V nedeljo, 2?».. t- m. se bo vr-Pil izlet na fince}}. Odhod tečno ob i. uri zjutraj s Kntariirijevega trga čez Vitovlje - i\ii-Uo - Selovec do vrha; 5'ovratefc čez Trnovo na Peč. Oprava turistovska; izlet se bo vrši; oi- vsakem vremenu. Vodnica tovarišica Ziiika Kledetova. IL skmpina. — izlet na CM^ake. Odliod točno ob 10. uri v soboto 25. t. m. zvečer s Katarinijevega irga. Vodnik tovariš Rolich. Izpred goriškega t rib anala. V sredo se je končala pred goriškim tribunalom razprava proti Kaiaelu Aglialeru in proti drugim upravnikom družbe Pias, ki se je bavila v Zagradu s perotninar-stvom in prašičjerejo. Razprava je trajala nad otcein dni. Aglialoro, njegov brat Emaanel in sestra Jo-sipin* kakor tudi še tri druge osebe so bih obtoženi radi poloma, da so oškodovali svoje upnike za celih Šmt milijonov lir. Sestra Josipi na in dva druga soobtoženca so 4»ii oproSčeai. brat ffnmmiel in Se en soobtožeaec sta dobila po dve leti, trt mesece ječe i« pet tisoč lir globe, glavni ototoljsose je bil obsojen na tri leta in pet mesecev ječe in pet tisoč lir gtotoe. Ker pa tzJftvajo obsojeni dobrote zadaje (parnilostk»e), s katero se jim je zbrisala globa in dve lati ječe. in ker je ostanek obsodbe že povečini poravnan s preiskovalnim zaporom, bodo obsojenci kmalu na prostem. RAZNE ZANIMIVOSTI Neki mladi fantje prirede v Ži-gonih ples. Ne moremo trditi, da je bilo letos v Kenčafa premalo plesov in tndi ne, da je pri nas dovolj denarja za take zabave. In to tembolj, ker nas čaka poleti običajni dvomemi ples katerega ss žal premnogi ne bodo mog?K izogniti. In pa še neka krajevna oblast namerava prirediti nekaj sfičnega, kar je pa nekaj novega za naše kraje in tudi ne preveč v skladu s smernicami vlade. Bomo že Se natančneje o tem poročali. Obisk. Po dolgem času nas je te dni zopet enkrat obiskal naš podeštat. Otvoritev to Magoalovttev navega Na Tel ovo se je vršila otvoritev novega občinskega doma v poslopja nasproti cerkvi. Zvečer smo imeli veiiko razsvetljavo. Sele drugi dan je sledila cerkvena blago-cjfrVfli- po g. dekanu. . i tmo, ali smo ss le toliko privadili revščini* da nam opremanje novega občinskega doma izgleda tako luksuzno. Zato pa izgleda uredovanje v občinskem uradu za nas tem manj sijajno. Voski moramo s seboj tolmača, da se razumemo z občinskimi nastavljene!. Nenadoma je došla v četrtek popoldne v našo vas žalostna vest, da je padel z odra naš domačin, štiri .in dvajsetletni, neoženjeni Arčon Mirko Janezov p. d. Poštarjev. Zaposlen je bil pri zidanju cerkve v Tržiču Padel je petnajst metrov globoko in umrl črez kakih deset minut. Nenadna smrt ja pretresla vso vas, saj so pokojnika vsi rjtfoi imeli. Bodi mu zemljica lahka! PODLISTEK FRANCE BEVK: Jata ii mm lita Jakec pa je gorel. Razburil se je, da je planit, kakor da gre mol smrt in za življenje. «Ne bom čakal,» je dejal. «Če mi ne dsA besede, bom pustil hifto, da segnije, gel bom po gvetn. Js sem zidal zate, ne zase in za nikogar draerega* Ce ti hifie nočeš, tudi jaz je nočem in Hi treba, da jo ima Jedo drugi.-« Micka je obstala prepadena- Gledala je tega človeka, ki je stal pred njo drugačen kot druge-krati, izmučen, razžaljen, ponosen, poln strasti in volje. Predstava tega človeka, ki jo je nosila ▼ sebi do sedaj, je naenkrat izginila, prikazala se je druga, večja, popolnejša— Spoznala je, da lahko z eno besedo uniči to hit je. Očitala si je, da je s svojo besedo rakrivila premnogo in da mora popraviti, Če je mogoče popraviti. v JmgosLavifL Potomci nekdanjili kolonistov v vzhodni Slovaški se nahajajo v nekaterih vaseh pri Novem sadu. Pod novo državo so osnovali svoje društvo (Rusko prosvetno društvo) v kraju Ruski kerestur. So vsi gržki katoliki. Za leto 1927. so že šestič izdali koledar, ki ga urejuje župnik Djuro Bindas v KucurL Koledar je skrbiio urejen in v Novem Sadu tiskan, in nudi na 174.,straneh lepo literarno antologijo za svoj mali krog ljudi. V tem koledarju sodeluje tudi znani ukrajinski pesnik in pisatelj Kostelnyk, ki je dal, kakor prejšnja leta, več pesmic in po ves lic. v domačem jeziku seveda, kateri pa ni nič drugega kot rusko pisarno vzhodno slovaško narečje. Poleg tega je prinesel koledar tudi prestave iz ruščine in ukrajinščine. — Knsks literatura v sveto« V letu 1925./2ti. je poslala Rusija v Nemčijo za 20.000 rubljev knjig, v Francijo za T3.000 rubljev, v Ameriko za 22.000 rubljev, na Litavsko za 17.0GC rabljev. Tedaj so v omenjenem letu irvozili iz Rusije za taOjOOO rubljev knjig. V prvem polletju leta 1986./27. so izvozili za 70.000 rubljev knjig. Med knjigami je leposlovje na prvem mestu, okoli 40 odstotkov. Med knjigami, ki so bile izvožene v Ameriko, je beletristike celo za 50 odstotkov. Kar se tiče leposlovja je Nemčija kot odjemalec na prvem mestu. Litavsko je s svojimi 17.000 rublji %zumeti kot tranzitno deželo. — Masko Čeiemišina (psevdonim za Ivana Semanjuka), poznani ukrajinski pisatelj, je umrl v neki vasi pri Sniatynu v vzhodni Galiciji. Ob koncu preteklega stoletja je nastopil v javnosti s par zbirkami novel, ki so nosile znak močnega pisateljskega talenta. — Opisoval je preprosto ljudstvo. Nekatere izmed teh novel so radi svojega finega psihološkega risanja in sijajnega kmečkega humorja postale zelo popularne in veljajo za klasične. Ko je izšla njegova zadnja zbirka novel 1. 1901., se ni oglasil več, razen z nekaterimi krajšimi, v narečju pisanimi stvarmi. Vendar pa ta zadnja njegova dela niso dosegla njegovih del. 1\ ATADNA N- Sorsatti £ Figlio. Trst, IrLHIitlUlft C-orso 47 Pekarna Rovls) Eopravlja, prodaja m kupuje zlato, are-ro po p nit—ih cenah. Govori m slo-venski. 809 BQL1TM£I!01)1 vodi v vseh jezikih. Via Fab£» Filzi 23, pouk ir pre-837 V A V Al) Joaf s holaodfcki, zaduži MUUMI prednost radi njegove pristnosti in izborac kakovosti. 830 INTELIGENTNA ŽENSKA iz bol*e rodbine s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika, trgovsko naobraže-na, dobra gospodinja, se sprejme lakoj ▼ lepem krtjn Slovenije. Reflektira se samo na trajno, energično in vse&trascko zanesljivo osebo, ki bi bila zmožna pozneje sama voditi trgovino in gospodinjstvo. Ponudbam naj se prilože slike pod «Inteligentna* na tržaško upravah t vo •Edinosti«. 836 GLASOVIR, zelo kratek, dunajski, popoln, se proda. Scussa 3, D. Bruni. S39 Proda se za ugodno ceno lepa hIfia v Ljubljani Blc£weisova cesta št 9, naproti palače velikega županstva dvonadstropna, v podstrešju manzardna stanovanja, velik košat vrt, oziroma stavbi-šče, solidno zidana v najboljšem stanj u,- neobremenjena iz proste roke. Evenfruelno se hiša zamenja b kako primerna hišo v Mariboru. Ponudbe sprejema m pojasnila daje odvetnik dr. M. Pire, v Ljubljani. Cigaletova ulica od 3-1-6 ure popoldne. (750) IPII^ EL Botri! Predno kupite kak dar, obiščtte tiramo F. Stermic v Trstu, Via Mazzini št 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. KAMJON 15 ter, se proda. Izredna prilika. Corso Gar&akK 35, sladolednica. 8« Dara?! 23 Veliko izbaro dobite v zlatorm POVH ALBERT ^Vla Matrlfli 46 — Trat j COOPERATIVE OPE ZA TRST, ISTRO IN FURLAN1JO 41.000 članov. 89 razprodajalnic živil. 21 mesnic. Z današnjim dnem se prične v »asih kioskih in prodajalnah zmrznjenega mesa v Trstu, Miljah, Puli, Tržiču Gradežu prodajanje prvovrstne argentinske po sledečih cenah: Sprednji deii, brez priklade, L 4*80 hc : 6' ____. „ m Meso od mladih, pred kratkim zaklanih živali, je mehko, okusno ter ni preveč mastno. Pred zdravljenjem Ltaa UMA Trst, Via Giuiiani 42 (Sv. Jakob) (»O) GLYK0L Po zdravljenju Po njegovi zaslugi blesClfo vse kovine «JakA, ne bodi tak... Sezidaj hiSo do vrh*; saj vidiš, da sem v službi in da se ti ponujati ne morem. Če . sem dala besedo, počakaj... da se spomnim—» Več ni mogla retf. Ni bolela v®ei« naae »o-vega dolga, ali nove krivde. Bilo je zadosti. Čez Jakfcev obra* je zlezel smeh in se potegnil Čez oči in čelo, ie klobuk se je premaknil pod njim. «Vedno mi nagajaš** je dejal kot »Po- tem ne boš sprejemala lecta od drugib, ne jim dajala nagreljnav?i> «Kdaj — potem «Kadar boS moja?« _ «Ali si pameten, Jakee!» se je Micka/ grenko smejaftas. Jakcu je balo Miko. Ko se je poslovil, ie čutil tktvo moč v sebi. 10. Jakec je Ml po tem razgo****« Micki se je napolnilo me m težavami. Spomala je, da vftsi med dvema stenama in da je Jakeu dal« besedo, ki jo bo morala preklicati kttta je ne smela preklicala. In vendar se Ji je aOelot da bi ga s zavrnitvijo ubila in nnlčila. Tega ni Hotela. Smilil se ji je, kot bi se ji smilil vsak drugi človek, m m marala prevzemali težke vesti radt b jega nase. Ivanček je spoznal Mickino spremembo-Njene besede so bile kratke, njene oči zamišljene, besede, ki jo je bila jasno potrdila, se ni bolela dotikati več, četudi jo je nagovarjal. Bil je edmi sin malega kmeta, nihče ga ni silil v ženitev, ker so bile Se sestrć prt MS, a bi vseeno laliko pripe-\jti_ nevesto v h&o, kadar bi hotel. Nai Micka je mislil resno. Mikala ga je njena lepota in njene roke, ki se niso bale Žuljev v službi, tem manj bi se jih. branila, če bi delate zase. Vznemirjalo ga je nekoliko, da ne bo imela dote. Radi očeta in radi ljudi, ki sodijo vrednost neveste po denarju. Nemilo ga je zadelo, ko je razumel, dat ne bo imria nič. Samo v prvem trenutku. Ko je premislil, je vrgel to vprašanje od sebe. Spoznaj je, da je zdaj v isti meri mislil nat-njo kot poprej in da. to niti za las ni moglo spremeniti njegove želje, na« postane njegova žena. Vznemirjalo ga je njeno vedenje. AH je spre-menfla svojo misel? Ni mu skrivata, da ga imm rada. Po mnogoterih mudrih, ki so MM morda fte Micki neznani, je to spoznat. Ali nI bA Jakec pri nji? Smešno se mu je zdelo, da bi moral biti ljubosumen na tega čioveka. In ven daj1 je mogel biti na potu samo on. Bil je jezen na Micko, ker je moral mi>iiti na tega človeka, ki mu niti v sanjali ni mogel biti nevaren. In vendar — sezidal si je hišo. Držal je besedo in če jo je dala tudi Micka, ali je ne bo di hala tudi ona? Ivanček se je vpraševal, ni vedel, kaj naj si odgovori. Odgovore na ta vpra&ui j a mora dati VHrJc*. Razvozlati mora uganko, ki ji tišči srce. «Kakšna si, Micka?* jo je vprašal. Micka ga je pogiedaia. Vedela je, da bo opazil njeno vedenje, iv je čakala na to vprašanje. «Saj nisem nič drugačna^ Iv»ček se ni dal ugnali. Sklenil je, da bo krat zato je dejal; «£e ti ni prav, da govoriva, jniikrt grem.* Mr-fai we je EavzelaL Pogledala ga je z dolgim pogfedom. «Saj U nisem nič dejala. Ali si mi na potit* •če drugega ni treba, da imava dng drugega sat norca** je nadaljeval, vi de C, da jo trn nattn govora jezi bi sili, da se izraža jasn