Tveganje jedrske katastrofe v Fukušimi se zmanjšuje Božje polje: Dom Skupnosti Izvir poimenovan po Karlu Kalcu Trgovski dom v Gorici: odpravljena bo zadnja ovira za obnovo pritličja, sprostili so se novi prostori /i 9 Nočejo grajske pošasti Primorski dnevnik NEDELJA, 20. MARCA 2011_ Št. 67 (20.082) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Krško: politiki, malček treznosti! SandorTence Nismo izvedenci za jedrsko energijo in zato si ne upamo soditi o njeni (ne)varnosti. Tragedija na Japonskem je vsekakor vsem pred očmi, zato je razmislek o nuklearkah gotovo potreben, svoje stališče pa naj izrečejo predvsem znanstveniki. Njihova mnenja so sicer deljena, njihovi predlogi pa bi morali biti glavno vodilo za politiko in politike. To, čemur smo v zadnjih dneh priča v Furlaniji-Julijski krajini z jedrsko energijo in s krško elektrarno, pa bi ocenili kot smešno, če ne bi šlo za zelo resno zadevo. Na eni strani imamo predsednika Dežele Tonda, ki podpira jedrsko energijo, odklanja pa nuklearko na deželnem ozemlju, češ da je potresno in zato nevarno. Tondo zato že nekaj časa predlaga, naj Italija sodeluje pri gradni drugega krškega reaktorja, ki ga Slovenija še ni odobrila in morda tudi nikoli ne bo. Na drugi strani imamo desno sredino in Demokratsko stranko, ki pravita, da je krška centrala nevarna. Ne vemo, od kod ti podatki, s katerimi si očitno nekateri politiki v desni in levi sredini delajo le propagando. Očitno slabo propagando, saj so ljudje naveličani politikov, ki znajo vse in ki so »doma« na vseh področjih. Do pred kratkim smo imeli na Tržaškem politike »zgodovinarje«, danes pa imamo politike »znanstvenike«. Politika je v veliki krizi tudi zaradi površnosti in gostobe-sednosti politikov. Energija je pomembna stvar in zadeva našo prihodnost, zato, dragi politiki, malček treznosti in previdnosti ne bi škodilo. libija - Zanjo so se včeraj v Parizu odločili predstavniki 22 držav na osnovi resolucije ZN Zavezniki sprožili vojaško akcijo proti Gadafijevim silam Prva poletela francoska letala - ZDA in Velika Britanija napadle z raketami ZDA in Velika Britanija so na položaje protizračne obrambe v Libiji s svojih ladij izstrelile več kot sto raket tomahawk ansa TRIPOLI/PARIZ - Mednarodna skupnost je včeraj začela vojaško akcijo proti Gadafijevemu režimu. Francoska letala so nad Libijo poletela okoli 15. ure, ob 17.45 pa so že uničila prve cilje. Za akcijo so se v Parizu odločili predstavniki 22 držav, na čelu akcije pa je predvsem Francija. ZDA in Velika Britanija so potem na položaje protizračne obrambe v Libiji s svojih ladij izstrelile več kot sto raket tomahawk. "To je le prva faza večdelne operacije," je v Was-hingtonu izjavil admiral William Gortney. Italija je zanikala, da bi sodelovala pri prvih vojaških napadih, ni pa izključila, da se jim bo pridružila v drugi fazi. Na 2. strani Gianfranco Fini v Tolmeču in Medeji Na 3. strani Trst: Dipiazza predstavil lastno listo Na 4. strani Pet kandidatov za tržiškega župana Na 10. strani V Gorici predstavili tri knjige upora Na 12. strani V Štandrežu sta premislila Jugoslavijo Na 12. strani V Planici tretje mesto slovenskih skakalcev Na 23. strani repentabor - Včeraj odprtje Pot pesnikov Na pešpoti pod Tabrom kipi Kosovela, Sabe in Grudna COL - Ob vznožju Tabra, ki praznuje letos 1.100 let prve pisne omembe, so včeraj slovesno odprli Pot pesnikov na Krasu, preurejeno pešpot, splet poezije in narave. Občina Repentabor je v okviru Lokalne akcijske skupine in ob finančni pomoči Pokrajine Trst utrdila pot in jo okrasila z doprsnimi kipi Srečka Kosovela (foto Kroma), Umberta Sabe in Iga Grudna, treh pesnikov, ki so vsak s svojimi občutki in besedami doživljali Kras. Pesnike je upodobil Klavdij Palčič, repentabrski župan Marko Pisani pa se je na odlično obiskanem odprtju zahvalil vsem, ki so pripomogli k uresničitvi načrta. Na 5. strani / Ü Nou urnik: ponedeljek, torek, sreda, petek 9.0& - 15.3G celrtek 9.GQ - 17.00 sobota zaprto Bùlj< yuK&c - fut tel. (NO MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ui. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 ^ K SLOV I 5LDVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ ODLIČNO VOD£NJ£: PRIM6RI DOBR6PRAKS6 v sredo, 23.3. 2011 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici Zoran Jankovič / I ().'(i M; .i'I i II i: I i I; : ■hH www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Nedelja, 20. marca 2011 LIBIJSKA KRIZA / vojna - Zanjo so se včeraj v Parizu odločili predstavniki 22 držav na osnovi resolucije Varnostnega sveta ZN Zavezniki sprožili vojaško akcijo proti Gadafijevemu režimu Prva so nad Libijo poletela francoska letala - Na Libijo tudi rakete z ameriških in britanskih ladij TRIPOLI/PARIZ - Mednarodna skupnost je včeraj začela vojaško akcijo proti režimu libijskega samodržca Moa-merja Gadafija. Francoska letala so nad Libijo poletela okoli 15. ure, ob 17.45 pa so že uničila prve cilje. Za akcijo proti Ga-dafiju so se v Parizu odločili predstavniki 22 držav, na čelu akcije pa je predvsem Francija. V Parizu so se sestali visoki predstavniki iz ZDA, več držav iz EU in nekaterih članic Arabske lige. Na srečanju pa ni bilo predstavnikov Afriške unije, kot so sprva napovedovali. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je po koncu zasedanja objavil, da se vojaška akcija proti Gadafijevemu režimu začenja. Že pred tem pa so francoska, britanska in kanadska letala poletela nad Libijo ter začela uresničevati izvajanje prepovedi letenja, kot je to v četrtek odobril Varnostni svet Združenih narodov. Njihove naloge naj bi bile sicer predvsem izvidniške, a dobila so tudi dovoljenje, da lahko napadejo tudi tanke, da bi preprečili morebitne napade Gadafije-vih sil na upornike, je pojasnil predstavnik francoske vojske. In že ob 17.45 so francoska letala uničila prve cilje. Po poročanju arabske televizije al Džazira je šlo za štiri tanke Gadafijevih sil. Letala pa po navedbah Pariza niso naletela na odpor. "Naša odločenost je popolna," je ob napovedi začetka vojaške akcije dejal Sar-kozy. Hkrati je sicer zagotovil, da so Ga-dafiju "vrata diplomacije še vedno odprta", če se bo odločil za prenehanje nasilja. "Danes posredujemo v Libiji pod mandatom VS ZN. Z našimi partnerji, še posebej arabskimi, bomo zaščitili civilno prebivalstvo pred morilskim režimom, ki je izgubil vso legitimnost, ko pobija lastno ljudstvo," je dejal francoski predsednik. "Posredujemo, da bi libijskim ljudem zagotovili pravico, da si sami pišejo svojo usodo. Nasilje in teror jih ne smejo oropati te pravice," je še dodal Sarkozy. Tudi britanski premier David Cameron je po srečanju v Parizu dejal, da je "prišel čas za akcijo" proti Libiji. "Polkovnik Gadafi je odgovoren za to. Lagal je mednarodni skupnosti. Obljubil je prekinitev ognja, nato je prekršil prekinitev ognja. Še naprej napada svoje lastne ljudi," je dejal Cameron, ki je bil skupaj s Sar-kozyjem največji zagovornik posredovanja proti Gadafiju. Da je libijske civiliste potrebno zaščititi tudi z vojaško akcijo, sta poudarila tudi predsednik ZDA Barack Obama in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Obama je po srečanju z brazilsko Zgoraj: proti Libiji so se prvi dvignili francoski miragei; spodaj francoski predsednik Nicolas Sarkozy z nekaterimi drugimi udeleženci včerajšnjega vrha v Parizu ansa predsednico Dilmo Rousseff v Brasilii izpostavil, da je "naša koalicija pripravljena ukrepati z vso hitrostjo". Clintonova pa je medtem v Parizu napovedala, da bodo ZDA civiliste pred Gadafijevimi silami zaščitile "z edinstvenimi zmogljivostmi". "Gadafi še naprej nasprotuje svetu. Napadi na civiliste se nadaljujejo. Vsakršno nadaljnje odlašanje bi zgolj ogrozilo še več civilistov," je dejala Clintonova, ki je tudi prepričana, da če svet ne bi odgovoril na Gadafijeva dejanja proti lastnim ljudem, bi zagotovo sledila nova "grozovita dejanja". Srečanja v Parizu so se udeležili voditelji 22 držav. Ob gostitelju Sarkozyju, Cameronu in Clintonovi še nemška kanc-lerka Angela Merkel, italijanski premier Silvio Berlusconi, španski premier Jose Luiz Rodriguez Zapatero ter predstavniki Belgije, Danske, Grčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske in Poljske, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Prisotna sta bila tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in predsednik Evropskega sveta Hermann Van Rompuy, iz arabskega sveta pa so se vrha v Parizu udeležili tudi predstavniki Jordanije, Maroka, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Iraka. Libijski uporniki so sicer udeležence vrha v Parizu še pred začetkom pozva- li, naj na podlagi resolucije VS ZN posredujejo v konfliktu v Libiji. "Mednarodna skupnost je potrebovala preveč časa, da je začela ukrepati," je dejal predstavnik upornikov Mustafa Abdel Džalil v Bengaziju. V tem drugem največjem libijskem mestu Bengazi, ki velja za prestolnico upornikov, so se sicer spopadi včeraj na- daljevali, kljub temu, da so Gadafijeve sile v petek objavile takojšnjo prekinitev ognja. A po navedbah upornikov naj bi Ga-dafijeve sile vseeno vdrle v mesto in pri tem uporabljale tako kopenske kot zračne sile. Uporniki so trdili, da so Gadafijeve sile s tanki napadle tudi stanovanjske četrti. Gadafijeve sile pa so odgovornost za spopade pripisale upornikom, ki naj bi namerno kršili prekinitev ognja, da bi izzvali mednarodno intervencijo. Vmes so se pojavili tudi posnetki sestreljenega letala nad Bengazijem, ki je očitno kršilo prepoved letenja. A so nato uporniki priznali, da je šlo za njihovo letalo, sestrelile pa so ga Ga-dafijeve sile. Libijski zunanji minister Musa Ku-sa je zato generalnega sekretarja ZN Bana pozval, naj pošlje opazovalce, ki bi nadzorovali prekinitev ognja med spopadajo-čima se stranema. "Razglasili smo prekinitev ognja, kar je dokaz, da je Libija pozitivno odgovorila na odločitev ZN," je poudaril Kusa. "In da dokažemo našo verodostojnost, smo pozvali generalnega sekretarja ZN, naj pošlje mednarodne opazovalce," je poudaril. Pripravljenost za sodelovanje pri nadzorovanju prekinitve ognja je nato izrazila Turčija. A to je bilo verjetno že prepozno. Že nekaj ur kasneje so v libijski zračni prostor vstopila francoska letala. ZDA in Velika Britanija so potem na položaje protizračne obrambe v Libiji s svojih ladij izstrelile več kot sto raket tomahawk, so potrdili v Pentagonu. "To je le prva faza večdelne operacije," je v Was-hingtonu izjavil admiral William Gortney. Po njegovih besedah je težko oceniti uspeh akcije, saj je potekala, ko je bila v Libiji noč. Sicer pa libijski mediji poročajo o smrtnih žrtvah med civilisti, ki so jih povzročili napadi zahodnih sil v Tripoliju. Francoska letala so namreč izvedla štiri napade, v katerih so poškodovala več oklepnikov. Kot je poročala libijska državna televizija, naj bi libijske sile sestrelile francosko vojaško letalo v predelu Njela v Tri-poliju. Tiskovni predstavnik libijske vojske je za televizijo povedal, da so zahodne sile napadle civilne cilje v Tripoliju, Misra-ti, Zouari in Bengaziju ter da naj bi bilo pri tem veliko civilnih žrtev. Televizija je še dodala, da je bila v napadu tarča tudi bolnišnica Bir Osta Miled kakih 15 kilometrov vzhodno od Tripolija. Predsednik libijskega parlamenta Abul Kasim al Zuaj je napade označil za "barbarsko agresijo". Poudaril je, da je do njih prišlo, čeprav je Tripoli razglasil prekinitev ognja. Na operacijo Odisejeva zora, kot so zahodne sile poimenovale vojaško posredovanje v Libiji, pa se je Moamer Gadafi odzval s pozivom Libijcem, naj se "oborožijo za revolucijo proti križarjem". Zagrozil je še, da bo napadel "civilne in vojaške cilje v Sredozemlju". (STA) italija - Italijansko sodelovanje pri posegih proti Libiji Zaenkrat le oporišča Tako pravi Berlusconi, obrambni minister La Russa pa omenja možnost letalskih posegov Berlusconi (desno) in francoski predsednik Sarkozy pred srečanjem v Parizu ansa RIM - Italija bo dala na razpolago svoja oporišča za letalske posege proti Libiji, ni pa izključen tudi neposreden poseg italijanskih vojaških sil. Tako je napovedal italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi po včerajšnjem srečanju na vrhu v Parizu, namenjenemu usklajevanju posegov proti vojski Gadafijevega režima. Za koordinacijo posegov naj bi izbrali oporišče Nato sil v Neaplju, je še naznanil Berlusconi. Predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano je bil zadovoljen z izidom pariškega vrha. Storili bomo to, kar je potrebno za svobodo in spoštovanje človekovih pravic, seveda skupno z vsemi državami skupnosti G8 in Združenih narodov. Berlusconi je iz Pariza »pomiril italijanske državljane«. Italijanske oborožene sile so poglobljeno ocenile razpoložljivost orožja libijske vojske in domet njihovih raket ter ocenili, da Ga-dafi ne razpolaga z orožjem, ki bi lahko doseglo italijansko ozemlje. Svoje je povedal tudi italijanski obrambni minister Ignazio La Russa. Menil je, da se Italija po vsej verjetnosti ne bo omejila le na nudenje logističnih baz za letalske posege na libijskem ozemlju, temveč bi lahko tudi sama sodelovala pri teh posegih. V tem pogledu naj bi prišli v poštev letala vrste tornado, »specializirani« za uničenje radarskih sistemov in raketnih postojank. Islamski skrajneži kamenjali El Baradeja KAIRO - Več sto islamskih skrajnežev je včeraj kamenjalo predstavnika egiptovske sekularne opozicije Mohameda El Baradeja, ko se je namenil na volišče v Kairu, da bi na referendumu o spremembah ustave oddal svoj glas. "Nočemo te," so kričali egiptovski verski skrajneži in ga prisili, da se je umaknil v avtomobil in odšel. Pri tem ga je v hrbet zadel najmanj en kamen, polili pa so ga tudi z vodo. Nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in eden najverjetnejših kandidatov za novega predsednika države je sicer pred glasovanjem pozval k preložitvi referenduma ali glasovanju proti. Po njegovem mnenju bi morala novo demokratično ustavo napisati ustavodajna skupščina in da bi za pripravo resnično svobodnih volitev potrebovali vsaj leto dni. Za razliko od El Baradeja pa je vplivna Muslimanska bratovščina pozvala k potrditvi sprememb. Kritiki menijo, da so prav oni in ostale starejše stranke tisti, ki bodo imeli največje koristi od tega, če bodo volitve razpisane prehitro, medtem ko nove stranke ne bodo imele časa, da se organizirajo. Znova obstreljevanje med Palestinci in Izraelom GAZA - Palestinci so včeraj z območja Gaze na ozemlje Izraela izstrelili 50 minometnih granat, Izrael pa je odgovoril z letalskim napadom na naselje Zejtun v predmestju mesta Gaze. Pri tem je bilo ranjenih pet ljudi, med njimi en otrok, je sporočila palestinska služba za izredne razmere. Odgovornost za izstrelitev raket na ozemlje Izraela je prevzelo oboroženo krilo palestinskega gibanja Hamas, ki vlada območju Gaze. Izraelske letalske sile sicer pogosto izvajajo napade na območje Gaze, od koder tamkajšnje oborožene sile izstreljujejo rakete na Izrael. Do zadnjega tovrstnega obračunavanja je prišlo pred tremi dnevi, ko so izraelske letalske sile obstreljevale vadbišče gibanja Hamas v bližini Gaze. Pri tem sta bili ubiti dve osebi. Povod za napad je bilo vnovično raketiranje juga Izraela z območja Gaze, ki pa ni povzročilo nobene gmotne škode ali žrtev. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 20. marca 2011 3 TOLMEČ - Obisk predsednika poslanske zbornice Fini: Italija postaja vse bolj multietnična država V Medeji na Goriškem počastitev 150. obletnice združitve Italije TOLMEČ - »Italija se mora spri- jazniti, da zaradi vse bolj množičnega priliva priseljencev postaja multietnična država,« je prepričan predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Včeraj je bil v Tolmeču (povabil ga je Renato Garibaldi, potomec slavnega "heroja dveh svetov"), še prej pa je obiskal Medejo na Goriškem. Na obeh prireditvah je bila glavna pozornost namenjena 150-letnici rojstva Italije. Pred spomenikom Ara pacis v Medeji je Finija pričakal župan Alberto Bergamin, ki ga je spremljala večja skupina otrok in šolarjev. Visoki gost je kritiziral Severno ligo, ki je bojkotirala četrtkove praznične prireditve, in povedal, da verjame v federalizem, ki pa mora sloneti na solidarnosti in ne na prevladi močnejšega nad šibkejšim. Gospodarsko razviti sever Italije ne sme »potlačiti« manj razvitih južnih dežel. V Karniji je Fini, ki ga je spremljal zvesti tržaški poslanec Roberto Me-nia, zelo pohvalil stališča predsednika republike Giorgia Napolitana ob priložnosti 150. obletnice Italije. Napolitano je po njegovem prepričanju odlično tolmačil čustva in razpoloženje velike večine Italijanov, »ki nočejo cepitev in ločitev, temveč enotno Italijo. Karnija je bila dolga leta dežela izseljencev in zato prebivalci Karnije dobro vedo, kaj pomeni biti v tuji nezaželjen gost in človek brez dostojanstva. Italija, ki postaja vse bolj multietnična, mora biti do prišlekov gostoljubna in so- Gianfranco Fini se podpisuje v spominski knjigi Občine Medeje, ki mu jo ponuja župan Alberto Bergamin bumbaca lidarna,« je v Tolmeču podčrtal predsednik poslanske zbornice. Njegov prihod v Karnijo so spremljale precej ostre politične polemike. Severna liga je že pred dnevi iz znanih razlogov napovedala bojkot Fi-nijevega obiska, ki je spravil v precejšnjo zadrego stranko Ljudstva svobode, ki upravlja Občino Tolmeč. Njeni predstavniki so Finija popoldne pričakali na županstvu, niso pa se udeležili popol- Danes prvi kongres Vendolove stranke v FJK ČERVINJAN - V tem mestecu južne Furlanije bo danes prvi deželni kongres stranke Levica, ekologija in svoboda, ki jo na državni ravni vodi predsednik Apulije Nichi Vendola. Na skupščini, na kateri bodo izvolili strankina vodstvena telesa, bo tekla beseda tudi o majskih upravnih volitvah. Slovenci v povprečju popijejo 37 litrov vina na leto LJUBLJANA - V tržnem letu 2008/09 so slovenski vinarji proizvedli skupaj 740.000 hektolitrov vina, od tega 66 odstotkov belega. V povprečju je prebivalec v tem letu spil 37 litrov vina, so sporočili iz državnega statističnega urada. Glede na kakovost vina je v Sloveniji prevladovala proizvodnja kakovostnih vin. Ta je v tržnem letu 2008/09 predstavljala 75 odstotkov celotne proizvodnje, preostalih 25 odstotkov je prispevala proizvodnja namiznih vin. 82 odstotkov proizvodnje vseh namiznih vin so predstavljala namizna vina z zaščitenim geografskim poreklom. Stopnja samooskrbe z vinom je bila v Sloveniji visoka, saj je znašala 97 odstotkov. Domača potrošnja vina je dosegla 765.000 hektolitrov, večina vina je bila namenjena za prehrano (750.000 hektolitrov). (STA) danskega shoda na osrednjem trgu, češ da gre za »zasebno in strankarsko pobudo FLI«, in ne za javno oziroma uradno prireditev. Takšno stališče (nekateri so ga označili kot pilatovsko) je zavzel tudi predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. Visokega rimskega gosta je tudi on, kot domači župan in občinski upravitelji, pričakal in pozdravil na tolmeškem županstvu, ni pa se udeležil shoda na mestnem trgu. SLORI - V četrtek, 24. t., v Narodnem domu v Trstu Slovenska šola v Italiji in njena populacija v številkah in drugih ozirih TRST - Slovenski raziskovalni inštitut SLORI s posebno pozornostjo spremlja dinamike spreminjanja narodnostnih in jezikovnih značilnosti otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in šole v tržaški in goriški pokrajini ter dvojezični šolski center v Špetru. Narodnostna in jezikovna sestava šolske populacije sta izredno pomembna vidika pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih strategij, saj sta tudi od njiju odvisna izbira učnih vsebin in oblikovanje ustreznih pedagoško-didaktičnih pristopov. Prav tako predstavljata pomemben vidik tudi pri opredeljevanju ciljev in vloge manjšinske šole v okviru utrjevanja slovenske prisotnosti in ohranjevanja slovenskega jezika in kulture v deželi Furlani-ji - Julijski krajini. Podatke o narodnostni sestavi družin otrok, vpisanih v slovenske šo- le, ter o rabi slovenščine in drugih jezikov izven šolskega okolja je Inštitut doslej zbiral v okviru obsežnejših raziskovalnih projektov, ki so omogočali analizo stanja na vseh stopnjah šolanja. Z letošnjim šolskim letom je Inštitut v sodelovanju z ravnatelji slovenskih vrtcev in šol ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru oblikoval projekt Š0LA2010, s katerim je uvedel permanentno obliko zbiranja podatkov o narodnostnem izvoru in jezikovnih navadah obravnavane predšolske in šolske populacije. Na osnovi doslej opravljenih raziskav sta bili izoblikovani dve hipotezi, in sicer: a) narodnostna in jezikovna struktura populacije se v vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom spreminja zaradi naraščajočega vpisa otrok neslovenskih družin; b) narodnostna in jezikovna struktura iste populacije se spreminja pri prehaja- Predstavitev na večstopenjski šoli v Gorici nju z ene stopnje šolanja na drugo. Podatki o narodnostnem izvoru in jezikovnih navadah učencev so bili zbrani s pomočjo kratke anonimne anketne pole, ki so jo izpolnili starši predšolskih otrok, osnovnošolskih in nižješolskih učencev in višješolski dijaki ob vpisu v prvi letnik posamezne stopnje šolanja. Analiza opisuje strukturo vpisanih glede na njihov narodnostni in jezikovni izvor v letošnjem šolskem letu ter izpostavlja njene spremembe v zadnjem petnajstletnem obdobju. Izsledki so bili že predstavljeni učnemu kadru nekaterih tržaških in obeh goriških ravnateljstev, prihodnji četrtek pa bo o njih razprava na srečanju »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne...«, ki ga SLORI in ravnatelji prirejajo v mali dvorani Narodnega doma v Trstu s pri-četkom ob 16.30. rezija - 1 50-letnica Italije Nekateri skušajo tudi izkoriščati padle alpince Shod za »italijanski značaj« doline Rezije ob 150-letnici nastanka Italije REZIJA - Okoli sto ljudi se je v četrtek na Ravanci udeležilo shoda za »ita-lijanstvo Rezije«, ki ga je priredil odbor "Identita e tutela Val Resia". Gre za združenje, ki se na bori za izločitev Rezije iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. 17. marec, praznik 150-letnice rojstva Italije, so proglasili kot »dan žalovanja« v prepričanju, da Slovenci ogrožajo »italijanski značaj« teh krajev. Do tukaj nič novega in v bistvu ponovitev starih stališč in gesel, novo je dejstvo, da so pobudniki shoda skušali v to zadevo vplesti tudi alpince iz Rezi- je, ki so padli v prvi in v drugi svetovni vojni. Kot da bi se jim opravičili - piše dnevnik Messaggero Veneto - pred tistimi, ki menijo, da je Rezija »slovenska«. Slišati je bilo tudi, da so se Rezi-jani leta 1866 svobodno opredelili za priključitev sedanje videmske pokrajine Italiji. To je seveda res, kot je res, da se je velika večina Slovencev na Videmskem takrat opredelila za Italijo. V prvi svetovni vojni je pod italijansko zastavo umrlo veliko Rezijanov in Benečanov, mrtvih pa ne gre nikoli vpletati v takšno ali drugače politično polemiko. Na lepi sončni legi ob robu gozda, s pogledom na morje in hribe V DOLINI PRODAJAMO samostojno, še v gradnji, hišo z dvoriščem, kletjo, garažo in vrtom I L1 L ríTi i ia notranja aeia di U JMJ ! tr I^^HfiifiF*' I BELI 1F" ■ -- 4 Nedelja, 20. marca 2011 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Včeraj uradna predstavitev Dipiazza nosilec liste v podporo Antonioneju Župan na volitvah kot dodana vrednost desnosredinske koalicije - Zahvala Antonioneja Nasmejana in vidno zadovoljna ob izteku nadvse uspešnega političnega tedna sta tržaški župan Roberto Di-piazza in kandidat Ljudstva svobode za njegovega naslednika Roberto Anto-nione včeraj krstila občansko listo, ki bo na majskih občinskih volitvah nosila ime po dvakratnem tržaškem županu in bo tekmovala v podporo nekdanjemu podtajniku na zunanjem ministrstvu. Na predstavitvi je Dipiazza poudaril, da je nastop »svoje liste« napovedal že pred meseci, pred nekaj dnevi pa ga je tudi požegnalo rimsko vodstvo Berlusconijeve stranke. Kajti Dipiazza je za desno sredino dodana vrednost, je poudaril Antonione. Njegova lista je že na zadnjih volitvah izvolila pet svetnikov (od katerih je sicer eden - Maurizio Ferrara - sredi mandata prestopil k Severni ligi ... ) in bi znala tudi na teh volitvah zbrati podporo številnih volilcev, tudi tistih sredinskih iz vrst Demokratske stranke, ki jim kandidatura preveč levo usmerjenega kandidata Roberta Cosolinija ni po godu, je bilo poudarjeno na predstavitvi Dipiazzove liste. Župan se bo predstavil, seveda, kot nosilec liste, iz česar gre sklepati, da bo ostal v občinskem svetu in bi mu lahko Antonione, ob vidnem uspehu liste, lahko tudi poveril mesto podžupana. Antonione se je Dipiazzi prisrčno zahvalil. Menil je, da je prav župan v veliki meri zaslužen za njegovo kandidaturo, saj se je postavil po robu nesojenemu županskemu kandidatu, ki ga je predstavila Camberjeva struja v tržaškem Ljudstvu svobode. Tržaška politična kronika je včeraj beležila še dva dogodka. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bas-sa Poropat je odgovorila na kritike njeni upravi, ki jih je na račun »razvoja Krasa« iznesel kandidat Unaltra Trieste za predsednika pokrajine Francesco Cer-vesi. Poropatova ga je podučila, kako je treba izkoristiti namenska sredstva za promocijo kraškega območja. Tržaški občinski svetnik UDC Roberto Sasco pa je predstavil nujno vprašanje o slovenski jedrski centrali v Krškem, o katerem bo jutri govor v tržaškem občinskem svetu. M.K. Trdna zaveznika: županski kandidat Roberto Antonione (levo) in župan Roberto Dipiazza kroma energija - Tragedija na Japonskem spodbudila razpravo o nuklearkah Sindikat FIOM noče jedrskih elektrarn WWF za čezmejno presojo Krškega Sindikat kovinarskih delavcev FIOM, ki deluje pod okriljem zveze CGIL, nasprotuje gradnji jedrskih elektrarn. To je med včerajšnjim obiskom v Trstu povedal generalni tajnik Maurizio Landini, ki je prepričan, da je atomska energija nevarna. FIOM je po njegovih besedah vedno zagovarjal državni energetski načrt, ki bi glavno pozornost namenil obnovljivim virom energije, kot so npr. sončna energija, biomase in vetrnice. »Italija to področje žal popolnoma zanemarja,« je podčrtal Landini. V zvezi z debato o jedrski energiji, ki jo spodbuja tragedija na Japonskem, se je znova oglasilo deželno vodstvo Svetovnega sklada za naravo-WWF, ki pravi, da bi morali slovensko nuklearko v Krškem (NEK) enostavno Maurizio Landini ansa zapreti. Naravovarstveniki ne razumejo vztrajanja Slovenije pri Krškem in tudi ne stališč Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Slednja na svojem ozemlju noče nukleark, želela pa bi sodelovati pri morebitni gradnji drugega krškega reaktorja. WWF vsekakor meni, da bi morala FJK (to velja tudi za avstrijsko Koroško) formalno zahtevati čezmejno presojo vplivov na okolje NEK. Države, ki mejijo na Slovenijo, bi morale tej državi konkretno pomagati, »da se enkrat za vselej osvobodi jedrske energije«. Vodja FIOM Landini je včeraj v Trstu obravnaval tudi druga aktualna vprašanja. Vodjo FIAT Sergia Marc-hionneja je pozval na nova pogajanja s sindikati o prihodnosti italijanske avtomobilske hiše, ki po njegovem ostaja še vedno zelo negotova. FIOM tudi zelo skrbi krizno stanje italijanskih ladjedelnic, začenši s tisto v Tržiču, kjer grozijo z odpusti delavcev. Landini je prepričan, da ima italijansko ladjedelništvo velike razvojne možnosti, ki pa jih družba Fincantieri ne zna ugodno izkoristiti. TRŽAŠKO SEJMIŠČE - Včeraj v okviru sejma Olio Capitale Izenačena kuharska tekma med novinarji, ki so se pomerili v interpretaciji regionalnih receptov Predvčerajšnjim so na tržaškem sejmišču uradno odprli vrata za vse tiste, ki obožujejo olje. V sklopu 5. izvedbe sejma Olio Capitale, na katerem se predstavljajo proizvajalci olj z vseh koncev Italije, so organizatorji pripravili tudi razširjeno in obogateno spremljevalno dogajanje. Eno takšnih je bilo na sporedu včeraj dopoldne, ko so se v kuharskih dvobojih pomerili novinarji različnih medijev, žirija, ki so jo sestavljali novinarji, predstavniki javnih ustanov in pisatelj Veit Heinichen, pa je ponujene jedi ocenjevala. Štirje novinarji, med katerimi je bil tudi odgovorni urednik našega dnevnika Dušan Udovič, so pod budnim očesom različnih uveljavljenih kuharjev pripravili odlično degustacijo. Člani žirije in drugi gostje so poskušali okusne »pašte« iz različnih italijanskih regij, vse jedi pa so bile oplemenitene tudi z odličnimi lokalnimi vini. Druženje vina, olja in hrane pod isto streho je minilo v sproščenem vzdušju. Priložnostni kuharji so nam v pokušnjo ponudili testenine z različnimi okusi in omakami. Okušali smo preprosto pa-što s paradižnikom, mocarelo in baziliko, ki je značilna za Kampa-nijo, posebej privlačna je bila tudi pašta, ki jo pripravljajo v Basili-cati. Ta jed je bila narejena iz paradižnikov, kruhovih drobtin in skute. Za vse tiste, ki obožujejo olive, je bila dobra tudi jed, tipična za Tridentinsko. Čisto ob koncu pa je žirija poskusila še pašto z grobo mletim poprom in ovčjim sirom, ki jo sicer pripravljajo v Laziu. Degustaciji okusnih in sočnih paštic je sledilo še ocenjevanje, ki pa se je končalo iz izenačenim rezultatom. Žirija se je namreč soglasno odločila, da si vsi štirje novinarji - kuharji zaslužijo enakovredne ocene. (sč) Za kuhalnikom se je trudil tudi naš odgovorni urednik Dušan Udovič kroma Z majem radiološka služba za družinske zdravnike V teku maja bo v Trstu začela delovati radiološka služba v podporo družinskim zdravnikom, ki bodo lahko v sodelovanju z zdravstvenimi okraji v teku 72 ur razpolagali s potrebnimi radiološkimi pregledi za nujne primere, so sporočili iz tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve. Prav tako bodo v istem časovnem roku in vedno za nujne primere lahko računali na specialistične ambulante v bolnišnicah. Do meseca junija pa bi morala v bolnišnici na Katinari začeti delovati dežurna ortopedska služba, in sicer 24 ur na dan. Stojnice na Ponterošu: prošnje od jutri do 21. aprila Občina Trst sporoča, da bo od jutri do 21. aprila možno predložiti prošnje za pridobitev koncesije za postavitev stojnice na Ponterošu. Prošnje lahko predložijo trgovci s prehrambnimi proizvodi oz. trgovci z rastlinami in cvetjem, ki delujejo na javnih površinah, dalje posamezni kmetovalci oz. združenja za neposredno prodajo pridelkov, ribiči oz. ribiške zadruge, ki svoj ulov prodajajo na drobno ter tisti, ki nimajo še dovoljenja, vendar želijo začeti s trgovsko dejavnostjo na javnih površinah. Prošnje, katerim bo treba priložiti kolek, je treba predložiti pri uradu za dejavnosti za gospodarsko promocijo odborništva za gospodarstvo in teritorij v Ul. Genova 6, 34121 Trst. Za informacije pa so na voljo občinski uradi za trgovsko dejavnost na javnih površinah v Ul. Genova 6, 1. nadstropje-soba št. 148 (telefon 040-6758096/8094) s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah med 14. in 16. uro, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 10.30 in 12.30. Spremljanje družin v stiski Jutri bo v centru Millo na Trgu republike 4 v Miljah ob 17. uri srečanje, na katerem bodo predstavili rezultate prvega leta izvajanja projekta ekonomskega spremljanja družin v stiski na območju občin Milje in Dolina. Ob tej priložnosti bodo govorili župana obeh občin Nerio Nesladek in Fulvia Pre-molin, predsednik nadzornega odbora okraja 1.3 Giorgio Kosic in direktor tržaške škofijske Karitas Roberto Pasetti. Izpostava na Opčinah: od 28. marca nov urnik Občina Trst obvešča, da bo od 28. marca občinska izpostava na Op-činah v Doberdobski ulici 20/3, kjer je tudi sedež vzhodnokraške-ga rajonskega sveta, delovala z novim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 8.30 do 12. ure. Tečaji slovenščine Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je na razpolago še nekaj mest v okviru novih tečajev slovenščine v letu 2011, tako za začetnike kot za osebe s srednjim znanjem jezika. Tečaji bodo pretežno v popoldanskih in večernih urah enkrat ali dvakrat tedensko. Obenem se je začelo vpisovanje na brezplačne tečaje slovenskega jezika za začetnike. Za informacije in vpisovanje se je treba obrniti na tajništvo ustanove v Ul. Valdirivo 30 od 17. do 19. ure oz. do 19.30, telefon 040-761470 oz. 040366557. Ob drugih urah je na voljo številka mobilnega telefona 338-2118453. / TRST Četrtek, 17. marca 2011 5 repentabor - Zelo dobro obiskano odprtje Poti pesnikov na Krasu Kosovel, Saba in Gruden ob vznožju ponosnega Tabra Občina Repentabor ob pomoči Pokrajine Trst preuredila pešpot in jo okrasila s kipi treh pesnikov o sVyn'h dBr'bgenfihl Na Opčinah danes odpade predstava Saše Pavček SKD Tabor obvešča, da danes zaradi bolezni odpade najavljena predstava Saše Pavček Obleci me v poljub, ki bi bila morala biti v Prosvetnem domu na Opčinah. V muzeju Schmidl »Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan prezije, rblikr umetniškega dialrga in univerzalnega prsredrvanja člrveške biti, ki predstavlja tudi edinstvenr prvezr-vanje in zbliževanje kultur, narrdrv ter ljudi. Pretični dialrg nam razkriva, da -ne glede na različnr narrdnrstnr pri-padnrst, materin jezik in zgrdrvinski pečat - vsi prsamezniki tega sveta delimr ista vprašanja, rbčutke in čustva. Srečkr Krsrvel, Umbertr Saba in Igr Gruden, ki sr v prezijr prelili kraškr zemljr z vsr nje-nr trpkrstjr, neizprrsnrstjr in kamni-trstjr, drkazujejr univerzalnrst pesniške besede, njenr brezmejnrst in brezčas-nrst.« S temi besedami je repentabrski župan Markr Pisani na včerajšnjem rd-prtju utemeljil zamisel r Prti pesnikrv na Krasu, sprehajalni didaktični prti, ki jr je Občina Repentabrr v rkviru Lrkalnega akcijskega načrta (LAN-PAL) in rb prd-prri ter krrrdinaciji Prkrajine Trst (le-ta je prispevala rkrrg 100.000 evrrv) utrdila in rkrasila z drprsnimi kipi rmenjenih treh pesnikrv. Le-te je rkusnr in izvirnr uprdrbil Klavdij Palčič. Odličnr rbiskanr rdprtje prti, ki »rb vznržju prnrsnega Tabra krepi prijateljske rdnrse« (takr je med blagrslr-vrm dejal župnik Antrn Bedenčič) in vr-di mimr Krsrvela, Sabe in Grudna rd Pr-klrna dr Crla, je bil rbenem uvrd v praz-nrvanje prmembne krajevne rbletnice, saj je bil ravnr Tabrr - najbrlj znana zgr-drvinska znamenitost v rbčini - prvič pi-snr rmenjen pred natankr tisrč str leti. Slrvesnrst se je pr uvrdnem županrvem grvrru nadaljevala s krajšim prsegrm predsednice Prkrajine Trst Marie Tere-se Bassa Prrrpat. Prdčrtala je kulturni in naravrslrvni prmen prbude, ki srdi v sklrp kraških pešprti, ki jih je v teh letih preuredila in rvrednrtila prkrajinska uprava (pred tednrm dni sr v Zgrniku rdprli drugi del kraške steze Gemina). Pr blagrslrvu se je prireditev (nav-zrči sr bili tudi predstavniki devinskr-nabrežinske in zgrniške rbčine ter prd-župan prbratene Občine Lrgatec) natr razvila s sprehrdrm rd kipa dr kipa in prisrčnim kulturnim prrgramrm, ki sr ga sestavljali petje, branje in deklamiranje pesmi sežanskega, tržaškega in nabrežin-skega pesnika. Prrgram sr srrblikrvali mešani pevski zbrr Repentabrr, mrški pevski zbrr in recitatrrji kulturnega društva Kraški drm, kitarist Glasbene matice Janrš Jurinčič, prrfesrrja Vilma Purič in Rrbertr Dedenarr, rsnrvna šrla Alrj-za Gradnika, rtrrški vrtec Antrna Faki-na in rtrrški pevski zbrr Zvrnček. (af) Odprtja se je udeležilo veliko ljudi, Pot pesnikov je blagoslovil župnik Anton Bedenčič kroma repentabor Zaključna prireditev ocenjevanja vin Razvrjnr združenje Repentabrr vabi v nedeljr, 27. marca, na zaključnr prireditev rcenjevanja vin in prdelitev plaket najbrljšim vinarjem. Prihrdnjr nedeljr br uvrdni drgrdek prhrd z naslrvrm »Sprznajmr Repentabrr« (rb 13. uri) s startrm in ciljem v Dr-lu pred Zadružnim drmrm. Ob 14. uri br balinarska tekma med drmačc> žen-skr in mrškr ekipr na balinišču v Drlu. Ob 16.30 uri br sledil nastrp rtrrk in rbdaritev mamic rb materinskem dnevu. Ob 17. uri brdr v Drlu pri Vr-gljah rb krajšem kulturnem programu vinarjem prdelili plakete za najbrljša vina, ki sr jih izbrali na petkrvem rce-njevanju na Crlu. Zvečer pa br na spr-redu še ples rb zvrkih ansambla Limit. Na strjnicah pred Zadružnim dr-mrm v Drlu se brdr predstavili me-dar, zeliščar, kamnar, repentabrski vinarji ter RZ Repentabrr in Tjaša Sr-sič z razstavr svrjih izdelkrv (nakit in trrbice), prskrbljenr pa br seveda za hranr in pijačr. ljudski vrt - Danes ob 11. uri Recital poezij Ta Trst - Questa Trieste Trstu, njegrvim leprtam in prebivalcem, je prsvečen recital prezij Ta Trst - Questa Trieste, ki br danes pred kiprm Srečka Krsrvela v tržaškem Ljudskem vrtu. Branje, ki se br pričelr rb 11. uri, prirejata rb letršnjem svetrvnem dnevu pr-ezije Slrvenski klub in Zveza slrvenskih kulturnih društev, pri rrganizaciji pa sr-delujeta tudi Glasbena matica in Casa del-la letteratura. Naslrv Ta Trst sr si rrganizatrrji spr-srdili pri letršnjem Prešernrvem nagrajencu Miroslavu Kršuti, na sprredu pa br-dr verzi takr slrvenskih krt italijanskih av-trrjev, ki jih brsta prebrala mlada igralca Patricija Jurinčič in Raffaele Sincrvic. Prilržnrstnr misel br prisrtnim pr-klrnil pisatelj in gledališčnik Markr Srsič. Glasbene trenutke br rblikrval dur flavt, ki ga sestavljata Sara Bembi in Carlr Ve-nier, grjenca Glabene matice iz razreda prrf. Erike Slama. Tržaška knjigarna br prskrbela za knjižnr izlržbr, njeni prostori v Ul. sv. Frančiška pa brdr grstili drgrdek v primeru slabega vremena. Kosovelov kip v Ljudskem vrtu kroma V dvrrani Brbi Bazlen gledališkega muzeja Carlr Schmidl v Ul. Rrssini 4 br jutri rb 17.30 že sedemnajstr pr-nedeljkrvr srečanje, na katerem br gr-vrr r tržaških nastopih znanih dirigentov Victrrja de Sabate, Herberta vrn Karajana in Wilhelma Furtwan-glerja, r katerih br grvrril Massimi-lianr Drnninelli. Koncert Tržaških pihal V zbrrni dvrrani Fakultete za izrbra-ževalne vede Univerze v Trstu v Ul. Ti-grr 22 br drevi rb 20.30 krncert kvinteta Tržaških pihal (I Fiati di Trieste), ki ga sestavljajr člani rrkestra gledališča Verdi Parla Fundaro-rbra, Girr-gir Di Girrgi-flavta, Marcr Masini- klarinet, Claudir Verh-fagrt in Imerir Tagliaferri Prina-rrg. Vstrp je prrst. Mikrofonije Mirana Košute v torek v Slovenskem klubu Slrvenski klub prireja v trrek v Gre-grrčičevi dvrrani v Ul. sv. Frančiška 20 rb 20.30 predstavitev knjige Mirana Kršute Mikrofonije. Ob prisrtnrsti avtorja br r delu spregrvrril Ciril Zlr-bec. Društvo Edinost ob 10-letnici zaščitnega zakona Ob deseti rbletnici vstrpa v veljavr zaščitnega zakrna št. 38 z dne 23. februarja 2001 prireja družbenr prliti-čnr društvr Edinrst v sredr rb 17. uri v Narodnem drmu v Trstu v Ul. Filzi 14 predavanje z naslrvrm La tutela minima delle minrranze linguistiche ricrnrsciute e il prtere della camrrra nazirnalista (Minimalna zaščita priznanih jezikrvnih manjšin in rblast nacirnalistične kamrre). Predavanje br v italijanskem jeziku brez prevrda v slrvenski jezik. V Tržaški knjigarni predstavitev knjige Nafta V četrtek br rb 18. uri v Tržaški knjigarni predstavitev knjige kapitana Marca Sullija-Sulčiča Nafta-Nafta in razvrj naftne industrije. Gre za pri-rrčnik r zgrdrvini, pridrbivanju, transprrtu in uprrabi nafte s fotografijami, zemljevidi in brgatim arhivskim gradivrm kapitana Sulčiča. pokrajina trst - Zaključek druge izvedbe novinarske delavnice za višješolce v sodelovanju z dnevnikom Il Piccolo Mlade so učili ravnati z besedami Delavnice se je udeležilo sedemsto dijakov iz sedmih šol, med temi tudi dijaki slovenskih licejev Prešeren in Slomšek - Včeraj nagradili 93 najboljših Razvijati kritični čut pri mladih, naučiti slednje ravnati z besedami ter pridrbivati in trlmačiti in-frrmacije, vzprstaviti rdnrs s svetrm mladih, rbr-gatiti vzgrjnr-izrbraževalnr prnudbr: ti sr bili cilji druge izvedbe nrvinarske delavnice za dijake tržaških višjih srednjih šrl, ki jr je Prkrajina Trst priredila v srdelrvanju s tržaškim italijanskim dnevnikrm Il Piccrlr in v rkviru katere je nagrajevanje prteka-lr včeraj drprldne v malem gledališču France in Franca Basaglie v parku bivše umrbrlnice pri Sv. Ivanu. Letršnje izvedbe se je udeležilr približnr se-demstr dijakrv sedmih šrl (licejev Dante, Petrarca, Oberdan, Galilei, Prešeren, Slrmšek in Carducci), ki sr prisrstvrvali kakim rsemdesetim dveurnim srečanjem prd mentrrstvrm prrfesrrjev ter uprkrje-nih nrvinarjev Piccrla Pierluigija Sabattija in Ler-prlda Petta in prispevali tudi svrja besedila. 93 sr-delujrčih si je tudi zaslužilr priznanje, ki sr jih prejeli na včerajšnji slrvesnrsti. Za licej Dante je priznanje prejelr dvajset dijakrv, za licej Petrarca štirinajst, za licej Galilei rsemnajst, za licej Slrmšek sedem, za licej Prešeren štirje, za licej Oberdan devet in za licej Carducci 21 dijakrv. Številne navzrče sr przdravili predsednica Pr-krajine Trst Maria Teresa Bassa Prrrpat, rdgrvrrni urednik dnevnika Il Piccrlr Parlr Prssamai, prkra- jinska rdbrrnica za šrlstvr Adele Pinr in predstavnica Deželnega šrlskega urada za Furlanijr-Julijskr krajinr Cesira Militellr, medtem kr sr za glasbenr kulisr na slrvesnrsti, ki jr je prvezrval Pierluigi Sa-batti, prskrbeli dekliški pevski zbrr liceja Slrmšek, harmrnikar Markr Manin in dijaki glasbene smeri liceja Carducci. Naj tu še rmenimr dijake licejev Prešeren in Slrmšek, ki sr prejeli priznanja: za licej Prešeren sr bili tr Diegr Celin, Dmitri Dalniy, Ivana Starc in Tjaša Matešic iz 4.C razreda jezikrvne smeri, za licej Slrmšek pa Kristina Praselj in Fabiana Geri iz 4. razreda pedagrške smeri ter Beatrice Stefani, Erika Ridrlfi, Verrnica Drn, Erik Visintin in Martin Jarc iz 4. razreda družbrslrvne smeri. Omeniti velja tudi, da je na začetku prireditve prišlr dr zapleta, ker sr mrrale pevke zbrra liceja Slrmšek pr krnčanem uvrdnem nastrpu kmalu zapustiti dvrranr in prepustiti sedeže drugim dijakrm, kar je prvzrrčilr tudi nekaj slabe krvi. Krt sr nam prvedali na Prkrajini, je temu brtrrvalr dejstvr, da se krrrdinatrrji nekaterih razredrv srdelujrčih šrl nisr držali priprrrčila, naj s sebrj pripeljejr največ dvajset dijakrv, saj ima dvrrana le 247 sedežev. V nekaterih primerih pa sr prišli tudi srrrdniki, takr da je sedežev zmanjkalr, tudi za nekatere nagrajene dijake, katerim sr mrrali takr drugi rdstrpiti sedež. (iž) Pred polno zasedeno dvorano je nastopil tudi zbor liceja Slomšek kroma 6 Nedelja, 20. marca 2011 TRST / BOŽJE POLJE - Bil je ustanovitelj in duša ustanove Dom Skupnosti Izvir poimenovan po Karlu Kalcu Zahvalne besede deželne odbornice Seganti in tržaškega občinskega odbornika Grillija Član vodstva Skupnosti Izvir Vinko Ozbič je delo Karla Kalca, ustanovitelja skupnosti in njegovi gonilni sili, ovil v paradoks: »Bolezen - bil je prikovan na voziček - mu je omogočila storiti to, kar bi zdrav ne storil.« In med vse stvari, ki jih je Karlo Kalc počel in uresničil, je tudi dom za ljudi s posebnimi potrebami na Božjem polju, ki nosi od včeraj njegovo ime. Včerajšnji dan bo ostal gostom Skupnosti Izvir, številnim domačim prostovoljcem in vodstvu še dolgo v spominu. Najprej je bilo na skupščini članov podano izčrpno poročilo o bogati in vse bolj razvejani dejavnosti skupnosti, ki z novo strukturo in z bodočim hotelom za prizadete širi svojo ponudbo potrebnim. Vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi Karlo Kalc pred desetletji na svojem vozičku začel trdoglav in krčevit boj za dom in družino za prizadete. Dotrpel je lanskega septembra, imel pa je še možnost videti, kako so se njegove sanje uresničile. Po njegovem odhodu se je vodstvo Skupnosti Izvir odločilo, da po njem poimenuje prvotno zgodovinsko poslopje pri Božjem polju. V ta namen je na pročelje poslopja namestilo dvojezično tablo Casa Carlo Calzi - Dom Karlo Kalc, ki sta jo v narodni noši oblečeni domačinki Magda in Sara odkrili ob prisotnosti deželne svetnike za proizvodne dejavnosti Federice Seganti in tržaškega občinskega odbornika za socialne zadeve Carla Grillija. V dvorani pa so odkrili tablo s sliko Karla Kalca. Tu sta odbornik Grilli in odbornica Segantijeva poudarila pomen pionirskega dela, ki ga je bil opravil Karlo Kalc, predsednik skupnosti Ferdinando Cassago pa je izpostavil tesno sodelovanje in podporo javnih uprav skupnosti. Dvojezično tablo na pročelju je blagoslovil Tone Bedenčič. Vinko Ozbič je spomnil na plodno delo Karla Kalca, pa tudi na misli, ki so ga vodile. »Vse je mogoče, samo če to hočem. Neuspeh ali uspeh je odvisen od mene,« je pravil Kalc. »Njegovo življenjsko zgodbo spremljajo dogodki, velika dejanja, katerih sadeže je mogoče konkretno videti prav na Božjem polju. Zrasle so dodatne stavbe. Sad njegovega dela se nadaljuje, čeprav z novimi in prenovljenimi cilji,« je poudaril Ozbič. Lepo popoldne sta oplemenitila ženski pevski zbor Prosek-Kontovel in moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki sta pod vodstvom Marka Štoke oziroma Aljoše Starca zapela gostom niz pesmi. M.K. Tone Bedenčič je blagoslovil tablo Doma Karla Kalca kroma KRUT - Predavanje iz niza o dobrem počutju Tudi pri prehrani moramo prisluhniti svojemu telesu »Krepimo zdravje z zdravim življenjskim slogom - zdravo prehrano« je bil naslov predavanja, ki ga je prejšnji torek priredil krožek Krut na sedežu v ulici Cicerone. Prehranska strokovnjakinja Janja Stra-šek, ki je v Krkinih termah zadolžena za prehrano in individualne shujševalne in raz-strupljevalne programe, je govorila o pre-hranskih navadah Slovencev, o vplivu imunskega sistema in antioksidantov na zdravje. Med drugim je nazorno prikazala, kakšni naj bi bili jedilniki glede na starost, spol in telesno aktivnost, obrazložila je hranilne snovi v hrani, pa še pomen zdrave telesne teže. Prisotne je tudi povabila, da prisluhnejo svojemu telesu, ki nam zna povedati in svetovati, kaj mu najbolj prija. Poudarila je tudi, da je gibanje važen dejavnih pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. Ob zaključku pa je skupaj s sodelavko iz marketinga Petro Florjančič razdelila prisotnim pisni povzetek predavanja in prijazno darilo. Naslednje predavanje na tematiko dobrega počutja bo v torek, 12. aprila, vedno ob 18. uri. Predavanju so udeleženci z zanimanjem prisluhnili DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani Večer o koroški glasbeni zakladnici »Koroška v besedi in glasbi« je naslov jutrišnjega večera v Društvu slovenskih izobražencev. V prvem delu so na programu predstavitve nekaterih novitet iz koroške glasbene zakladnice, v drugem pa koncert kitarista Janeza Gregoriča, ki bo predstavil svojo najnovejšo zgoščenko. Glavna pozornost bo posvečena koroškemu skladatelju in zborovodji Pavletu Ker-njaku, ki je s svojo glasbeno energijo vidno zaznamoval dve obdobji, najprej čas od plebiscita 1920 do druge svetovne vojne, nato podobno dolgo obdobje po njej. Krščanska kulturna zveza je doslej izdala zbornike oz. monografije o nekaterih koroških osebnostih. V tem nizu pač ni smel manjkati Pavle Kernjak, ki je bil že v času svojega življenja izjemno znan in priljubljen. Kot je bilo pričakovati, je šele večletno raziskovanje, zbiranje podatkov in gradiva odkrilo celovitejšo podobo moža, ki mu je treba priznati neomajno pokončnost in zavezanost slovenski kulturni identiteti. Njegova glasbena sled pa terja, bolj kot je kazalo doslej, da se ji dodeli vredno mesto med slovenskimi skladatelji. Ker- njakovo ustvarjalno delo je v letu 2009 zajela notna zbirka, ki je presegla dosedanje vedenje o uspešnicah tako Pavleta Ker-njaka kot tudi sina Mira Kernjaka. Zbrano pisno gradivo v knjigi pa osvetljuje delovno in življenjsko pot Pavleta Kernjaka. Skladatelj Jože Ropitz je širšemu krogu manj znan, bolj ga poznajo strokovni krogi zaradi njegovega sklada-teljskega in organizacijskega dela. Zato ga vabijo tako v Slovenijo kot v razna evropska središča. Monografijo in notne zbirke bo predstavili Jasna Nemec Novak, Ivo Jelerčič in Nužej Tolmajer. V drugem delu večera pa bo kitarist Janez Gregorič predstavil svojo najnovejšo zgoščenko z naslovom España plus ultra, ki ponuja poslušalcu vpogled v dela tako različnih skladateljev kot so Fernando Sor, Francisco Tár-rega, Joaqín Rodrigo, Frederico Moreno Torroba, Abel Carlevaro in Janez Gregorič. Njihova dela so na sporedu jutrišnjega Gregoričevega koncerta. Večer bo v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3 z začetkom ob 20.30. DEVIN - Predavanje Prehrana kot integrativno zdravljenje V ponedeljek, 14. marca, je bilo na sedežu zborov v Devinu zanimivo predavanje o zdravi prehrani in naravni metodi zdravljenja. Na dobro obiskanem srečanju, ki sta ga priredili Vida Legiša in Vlasta Ušaj, je imela glavno besedo Irma Ogorevc, prava duša te metode, ki je že mednarodno priznana ter se uveljavlja na evropski ravni. Zelo temperamentna predavateljica, ki je že leta 2006 izdala knjigo »Diabetes je ozdravljiv«, je izpostavila pomen pravilne prehrane in orisala svojo metodo zdravljenja različnih bolezni, še posebej sladkorne bolezni, kateri se posveča že desetletja. Predavanja so se udeležili tudi nekateri zdravniki, ki so z velikim zanimanjem sledili predstavitvi metode. Ta sloni na ter-moregulaciji telesa s pomočjo zdrave prehrane in povsem naravnih izdelkov, ki jih proizvaja podjetje Planet Zdravja. Prisotni so dobili izčrpne odgovore na različna vprašanja ter nasvete in napotke za spremembo svojih prehrambenih navad. Zaradi velikega zanimanja sta organizatorki srečanja zagotovili, da bosta priredili še druga predavanja in da se bo sodelovanje z gospo Ogorevc in podjetjem Planet Zdravja še nadaljnjo okrepilo. wSS59s SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z Artisti Associati Gorica-Circuito Regionale Danza, gledališčema La Contrada in Miela Balletto del Sud C&Rmen Koreografija: Fredy Franzutti V soboto, 26. marca ob 21.00 v Veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št. 800214302 ali 040 362542 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. marca 2011 SREČKO Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.17 - Dolžina dneva 12.08 - Luna vzide ob 19.42 in zatone ob 5.59 Jutri, PONEDELJEK, 21. marca 2011 BENEDIKT VREME VČERAJ: temperatura zraka 1,8 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb raste, veter 11 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. OKLICI: Alessandro Viani in Szilvia Foldvari, Christian Bonin in Michela Marchesich, Massimiliano Licen in Martina Clai, Ettore Germanidis in Marina Realini, Michele Ferro in Giovan-na Culot, Giacomo Galgaro in Micaela Quintavalle, Stefano Pizzul in Chia-ra Saviane, Aldo Mattei in Magdolna Kocsis, Bruno Biancorosso in Elisa Vi-sintini, Claudio Marega in Elena Coz-zolino, Gabriele Colavecchia in Martina Bersani, Mitja Brezich in Laura Cor-rado, Marko Vitez in Annalisa Visal-berghi, Alessandro Leonardi in Corinna Milcenich, Marco Moretti in Sara Bevilacqua, Simone Zottarel in Mauri-zia Consalvo, Maurizio Pelos in Mau-rizia Lenardon, Alessandro Sirico in Manuela Bellini. gospodarstvo Nastalo je novo združenje Devin Nabrežina Morje Na območju Občine Devin-Nabreži-na je nastalo novo združenje, ki nosi ime Devin Nabrežina Morje in katerega namen je promocija ter izboljšanje trgovske, proizvodne, logistične in funkcionalne učinkovitosti včlanjenih podjetij, ki delujejo na ozemlju devinsko-nabrežinske občine in še posebno v Sesljanu, Vižovljah, Devinu, Ribiškem naselju, Štivanu in Medjivasi, ustanovitelji pa bi radi podprli in zaščitili male trgovske obrate, ki po njihovem prepričanju ostajajo nujno potrebni tako za domače prebivalce kot tudi za turiste. Novo združenje, ki mu predseduje Veronica Logar, podpredsednik pa je Riccardo Ferfila, bo pozornost posvetilo najprej projektu devinsko-nabrežinske občine Center na ulici, s katerim se želi zlasti malim trgovskim podjetjem nuditi stvarne instrumente, da postanejo privlačnejša za porabnike. V prvem letu delovanja bo članarina znašala petdeset evrov, od leta 2012 pa bo višino letne članarine določala skupščina članov. Drugače bo o projektu Center na ulici in pogojih za včlanjevanje mogoče več izvedeti na srečanju, ki bo jutri ob 15. uri v Kam-narski hiši v Nabrežini. Loterija 19. marca 2011 Bari 35 19 84 74 44 Cagliari 43 81 52 20 38 Firence 8 25 2 35 16 Genova 89 85 47 69 44 Milan 43 29 55 48 81 Neapelj 51 79 40 35 69 Palermo 10 56 50 39 70 Rim 87 57 65 34 6 Turin 11 28 62 64 8 Benetke 10 85 60 21 47 Nazionale 28 40 81 64 2 Super Enalotto Št. 34 10 21 43 47 58 85 jolly 2 Nagradni sklad 3.400.693,93 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 31.746.621,80 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 13 dobitnikov s 5 točkami 39.238,78 € 1.421 dobitnikov s 4 točkami 358,97 € 55.653 dobitnikov s 3 točkami 18,33 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 35.897,00 € 303 dobitnikov s 3 točkami 1.833,00 € 4.469 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.352 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 63.190 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 20. marca 2011 7 Občini Dolina in Hrpelje-Kozina v sodelovanju s Pokrajino Trst vabita danes, nedelja, 20. marca 2011 HA POHOD OB JUBILEJIH 30. OBLETNICI ODPRTE MEJE z začetkom ob 10. uri izpred Sprejemnega centra Deželnega naravnega rezervata Dolina Gllnščlce, s srečanjem županov obeh občin ob 11. uri v Botaču ter kulturnim programom pod šotorom na Bekl od 13. ure dalje; slavnostne govornice bodo evroparlamentarkl Tanja Fajon in Debora Serracchiani ter predsednica Pokrajine Trst Marla Teresa Bassa Poropat; sledil bo koncert TPPZ Pinko Tomažič v torek, 22. marca 2011, HA SLAVNOSTNO AKADEMIJO ob 18. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah, slavnostni govornik bo Minister za Slovence v zamejstvu In po svetu Boštjan Žekš, sledil bo nastop Kvarteta Utrip in Andreje Hrvatin PROVINCIA - TRIESTE Vljudno vabljeni! Slovenski raziskovalni inštitut In Ravnatelji slovenskih šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru Raziskovalka SL0RI Norina Bogateč bo predstavila izsledke projekta ŠOLA2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kravos Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. 13 Obvestila RT» 'à* Slovenski klub v sodelovanju z ZTT vabi v torek, 22.marca 2011, na predstavitev knjige MIRANA KOŠUTE MIKROFONI JE Ob prisotnosti avtoija bo o delu spregovoril CIRIL ZLOBEC Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30 ZDRUŽENJE ŽENSK ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV (Coldireti) priredi predavanje o marmeladi v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v osmici v Medji vasi. Za vse informacije tel. št. 338-4719984. Vljudno vabljeni! TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Se-sljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev danes, 20. marca, ob 11.00 branje poezij z naslovom »Ta Trst« v tržaškem Ljudskem vrtu ob Kosovelovem kipu v sodelovanju z Glasbeno matico, združenjem Casa della letteratura in Tržaško knjigarno. V primeru slabega vremena bo prireditev v Tržaški knjigarni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 20. marca, ob 13. uri nastopil v Beki, zbirališče ob 12. uri na bivšem mejnem prehodu Pesek na slovenski strani. V torek, 22. marca, bo ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENE SEKCIJE Dolina-Mačkolje-Prebeneg, Boljunec, Boršt in Domjo VZPI-ANPI iz občine Dolina in ZB za vrednote NOB iz Sežane pozdravljajo pobudo občin Dolina in Hrpelje-Kozi-na, da slavnostno obeležita 30-letnico Odprte meje. Vabimo k množični udeležbi danes, 20. marca, na pohod do Bo-tača in Beke, kjer nas bo ob 13. uri poleg drugih nastopajočih ogrel Tržaški partizanski pevski zbor. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Operativnem sedežu v Repniču 49. Vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 20.00 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita zainteresirane na sestanek v torek, 22. marca, ob 18. uri v Štalci - Šem-polaj glede pričetka del družbe Terna -ojačitev elektrovoda visoke napetosti Tržič-Padriče, brez upoštevanja naših zahtev ter glede pošiljanja pismenih obvestil za razlastitveni postopek. SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z ZTT prireja v torek, 22. marca, predstavitev knjige Mirana Košute Mikrofonije. Ob prisotnosti avtorja bo o delu spregovoril Ciril Zlobec. Srečanje bo potekalo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 23. in 30. marca, 6. in 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR ter Zadruga »LAlbe-ro Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 23. in 30. marca: »Kartonaste maske«, »Kolaž s trganim papirjem«; 25. marca: »Deževna cev«, »Rokice mese-jo«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE: ugodne lastnosti mangostina - predavanje v organizaciji Društva Noe. Predaval bo dr. Gianluigi Giacconi (psiholog, natu-ropat) v sredo, 23. marca, v Grudnovi hiši v Nabrežini ob 20.30. Informacije: noeinfonoe@yahoo.it, tel. št.: 3498419497. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. marca, ob 16.30 v prvem in v četrtek, 24. marca, ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA prirejajo tudi v sredo, 23. marca, srečanje Na kavi s knjigo. Tokrat bo ob 10. uri gost v Tržaški knjigarni Aljoša Žerjal, ki bo pokazal utrinke iz svojih najlepših filmov. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA sporoča, da se bo tečaj računalništva z uporabo lastnega računal- nika (sistem Windows) začel v četrtek, 24. marca, ob 17. uri na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur. Vpisovanje in poravnava vpisnine bosta potekala pol ure pred začetkom tečaja (ob 16.30) na šoli. Za dodatne informacije pokličite tajništvo Auser (040-3478208) - od ponedeljka do četrtka od 10. do 11.30 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT in ravnatelji slovenskih šol v Italiji ter dvojezičnega šolskega centra v Špetru vabijo na srečanje »Slovenska šola v Italiji v številkah in ne...«, ki bo v četrtek, 24. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Raziskovalka SLORI Norina Bogatec bo predstavila izsledke projekta Šola2010 o narodnostni in jezikovni strukturi predšolske in šolske populacije. Razpravo bo vodil ravnatelj Marijan Kra-vos. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v petek, 25. marca, ob 20.30 v srenjsko hišo v Gročani na potopisno predavanje »Indija: New Delhi in Raja-stan«. Predstavila bo Zaira Vidali. Vljudno vabljeni! S3 Prireditve SKD LIPA vabi na ogled razstave Janka in Walterja Kovačiča danes, 20. marca, od 11. do 12. ure v Bazovskem domu. SKD TABOR obvešča, da danes, 20. marca, odpade zaradi bolezni najavljena predstava Saše Pavček »Obleci me v poljub« v Prosvetnem domu na Opčinah. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča cenjene abonente in gledalce, da ponovitev predstave »Rondo«, na sporedu danes, 20. marca, ob 16. uri odpade zaradi poškodbe igralke. Sporočili bomo čim prej nova termina za nadomestitev ponovitev. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja danes, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-seku Viky show. Čarodej nam bo predstavil svoje najnovejše čarovnije. Sodelujeta Tanja in Eva. Toplo vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Zvezo pevskih zborov Primorske, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica vabi na koncerte v sklopu 42. revije Primorska poje: danes, 20. marca, ob 17. uri v KD v Hrvatinih (MePz Skala Slovan iz Gro-pade), ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (MePz Igo Gruden iz Nabrežine in MoVs Lipa iz Bazovice), ob 14.30 v KD v Ukvah (MePZ Naše vasi iz Tipane). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabi na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje danes, 20. marca, ob 17. uri v društvene prostore SKD Vodnik v Dolini. Predstavili se bodo z ljudskim programom Ljudske pevke FS Skala iz Kubeda, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač iz Kopra, MoVs Kantadore iz Gračišča, ZePz Ivan Grbec iz Škednja, Oktet Pr'farci iz Spodnje Idrije, ZeVs Drežnica, MoVs Hrušiški fanti iz Hrušice ter Gruppo vocale Farra. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na »Koroški večer v besedi in glasbi«. Nastopili bodo Jasna Nemec Novak, Ivo Je-lerčič in Nužej Tolmajer, ki bodo predstavili zbornik o znanem skladatelju Pavlu Kernjaku ter notno zbirko Jožeta Ropitza. S kitaro bo nastopil Janez Gregorič, ki bo predstavil tudi svojo novo zgoščenko. Začetek ob 20.30. KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, v okviru praznovanja dneva žena, vabi v malo dvorano »Devana Pizziga« na ogled razstave likovne ustvarjalke Mirelle Granduc »Izliv srca«, še v ponedeljek, 21. marca (urnik: od 10. do 12. ure). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju s SSG vabi na ogled enode-janke »Poročilo«. Nastopata Lara Komar in Tatjana Turco, režija Franco Pero v sredo, 23. marca, ob 20.30. Vstopnice bodo na voljo na sedežu predstave. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 26. marca, ob 20.30 v društveni dvorani v Briščikih. Predstavili se nam bodo: Ljudske pevke Kraški šopek iz Sežane, ZePz Devin, MoPz Skala Gabrje, MoVs Slavna iz Slavine, MePz Rupa - Peč in MoVs Dornberški fantje. Vabljeni! Attilio Maver Pogreb z žaro bo v torek, 22. marca, ob 14.15 v cerkvi v Trebčah z mašo, sledil bo pokop na domačem pokopališču. Hči Flavia ^ Zapustil nas je naš dragi Daniele Sancin Žalostno vest sporočajo sin Paolo, snaha Ketty, brat Karlo in ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 21. marca, ob 10.30 v Dolini. Zadnji pozdrav Danilotu brat Karlo. Pridružuje se Damjan z družino ^ Mirno je zaspal Lino Filipac Žalostno vest sporočajo sin Robi z ženo Jessico, priljubljena vnuka Erik in Brian, sestra Marija in brat Ottavio z Nadjo Pogreb bo v sredo, 23. marca, ob 11.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Škedenj, 20. marca 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna Ob smrti dragega Lina Filipaca izrekajo občuteno sožalje Robiju, Jessi-ci, Brianu, Eriku in ostalim svojcem vsi pri Košarkarskem klubu Bor Upravni odbor Združenja ''Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in Kolonkovca" izreka svojemu članu in dolgoletnemu predsedniku Robertu Filipacu občuteno sožalje ob izgubi očeta. t Prerano nas je zapustil naš dragi Angel Starc Žalujoči žena Klara, hčerke Suzy, Cinzia in Manuela, zeta Giorgio in Sergij, sestra Majda z Danilom, vnuki Peter, Manuela, Ivana z Deanom, Michael in Chiara ter vsi sorodniki Pogreb bo v sredo, 23. marca, ob 13. uri iz ulice Costalunga v gropajsko cerkev, nato na pokopališče v Bazovico. Gropada, 20. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega Angela sočustvujejo z družino člani Lovske družine Bazovica t Zapustila nas je Nella Versic por. Purinani Žalostno vest sporočajo mož Piero, hči Nives z Brunom, vnuka, pravnuki ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 23. marca, ob 11.20 v ulici Costalunga. Sledil bo pokop na pokopališču v Borštu. Boršt, 20. marca 2011 Pogrebno podjetje Alabarda 20.3.2009 20.3.2011 Guido Sosič u I ™^HHH Z ljubeznijo se te spominjajo tvoji dragi 21.3.2010 21.3.2011 Rodolfo Bresciani (Rudi) Minilo je že leto dni in bolečina v naših srcih še vedno živi. Žena Dragica in sinovi z družinami Briščiki, 20. marca 2011 21.3.1999 21.3.2011 Rudi Buda Vedno si z nami Tvoji najdražji Trst, 20. marca 2011 B Nedelja, 20. marca 2011 TRST Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov 41. PESEM MLADIH danes, 20. marca, od 14.00 ure dalje (1. del) in od 17.00 ure dalje (2. del) na Pomorski postaji v Trstu □ Čestitke Dne 14. marca je na tržaški univerzi za prevajalstvo in tolmačenje uspešno diplomirala Dr. Jasmina Gustinčič Polno uspehov v novi stroki ji želimo teta Suzana, stric Giuliano, Marko, Djego, Tatiana in Sandi 18.3.2011 je slavil naš dolgoletni član Miro Mahnič mladostnih 50 let. Vse najboljše mu želimo vsi pri KD F. Venturini [13 Lekarne Nedelja, 20. marca 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253) Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave (040 361655), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Včeraj je praznoval 80. rojstni dan naš pevec MIRANDO JAKOMIN. Moški pevski zbor upokojencev iz Brega mu čestita in kliče še na mnoga leta. Dobrodošla SAŠA! Mali Jasni se je končno pridružila sestrica. Z mamico Tatjano in z očetom Erikom »Grigione« se veselimo in jima voščimo sladke in mirne noči. Fabio, Vanessa in Ivan Alexander. Dragi MITJA! Leta minejo, a srce se ne postara, kadar polno je miru in ljubezni žara. Kdor drugim srce odpira, ostaja večno mlad tudi, ko na vrata potrka petdeseta pomlad. Vse najboljše ti želijo Maruška, Aleksandra, Nadja, Giorgio in Lucijan. V petek, 18. marca, je slavila 80. rojstni dan JOLANDA GLAVINA iz Lonjerja. Dragi mami in noni želiva še polno zdravih in srečnih let, hčerka Majda in vnukinja Lara. Pridružuje se voščilu tudi šantla Marica. Zveza slovenskih kulturnih društev, SKD Valentin Vodnik in MoPz Valentin Vodnik vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje danes. 20. marca, ob 17. uri na sedežu SKD V. Vodnik v Dolini v soorganizaciji ZPZP, JSKD, ZCPZ,ZSKP Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »I ra-gazzi stanno bene«. CINECITY- 11.00,13.15,15.50,17.55, 20.00, 22.05 »Nessuno mi puo' giudi-care«; 10.50, 12.40, 14.35, 16.30, 18.25, 20.15, 22.05 »Gnomeo e Giu-lietta 3D«; 11.10,13.30,15.45,17.55, 20.05, 22.15 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«; 11.00, 13.25, 15.35, 17.50, 20.00 »Dylan Dog«; 11.00, 13.20,15.55,18.00,20.05,22.10 »Street dance 3D«; 11.05, 13.35, 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Rango«; 10.50, 13.05,15.20,17.35,19.50, 22.05 »II rito«; 22.10 »II discorso del Re«. FELLINI -16.45,18.35, 20.20, 22.15 »II cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30,18.20, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudicare«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.00,18.05, 20.10, 22.15 »II discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00,18.00, 20.00, 22.00 »Il gioiellino«. KOPER - KOLOSEJ - 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Debela mama: Kakršen oče, takšen sin«; 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 »Rango (sinhro.)«; 18.50, 21.00 »Črni labod«; 14.40, 16.50 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 12.50, 15.00 »Zlatolaska 3D«; 20.30 »Jutranje veselje«; 12.00, 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 10.50, 13.10, 15.30, 17.50 »Rango - sinh.«; 21.30 »Divja vožnja 3D«; 12.20, 16.20, 18.40, 21.05 »Usodni«; 11.20, 13.40, 16.00, 17.00, 18.20, 19.20, 20.40 »Justin Bieber 3D«; 12.10, 16.10, 18.30, 20.50 »Paul«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30, 20.30 »Street dance 3D«; 18.30, 20.20, 22.15 »La vita facile«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rango«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.45 »Gnomeo e Giulietta 3D; 18.50, 22.15 »The figh-ter«. SUPER - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il rito«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno mi puo' giudicare«; Dvorana 2: 14.30, 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Street dance 3D«; Dvorana 3: 21.00 »Il rito«; 14.30, 16.30, 18.40 »Rango«; Dvorana 4: 15.40, 18.00, 20.10, 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe inizio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »Dylan Dog - Il film«; 15.30 »Il gioiellino«. [TI CjQQn' GODB ENO DRUŠTVO PflOiEK DflutTVû COpetNiiigv Nedeijay 3,4.201 T ob 1S.OO Športno k u It um i cen fer Zgon ik J^oMeni večer 3r>samfci/0 0 Terme Zreče Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na - »KOROŠKI VEČER -V BESEDI IN GLASBI« Jasna Nemec Novak, Ivo Jelerčič in Nužej Tolmajer bodo predstavili zbornik o skladatelju Pavlu Kernjaku ter notno zbirko Jožeta Ropitza. S kitaro bo nastopil kitarist Janez Gregorič. Začetek ob 20.30 I Qu bik ufte S Poslovni oglasi S Mali oglasi V OBRTNIŠKI CONI ZGONIK PRODAM: halo 300 kv.m in prostor za urade ali razstavni prostor 200 kv.m. Tel. 335-285063 DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. H Šolske vesti 11. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 5., 7. in 8. aprila. Vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine, ki nastopajo kot solisti ali v skupinah. Poslušala jih bo komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program posameznikov in skupin za zaključni nastop, ki bo 20. aprila v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (Ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Prijave morajo biti oddane do 21. marca. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah in Zavod RS za šolstvo prirejata v torek, 22. marca, ob 17. uri predavanje na temo »Prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šoli«, ki bo na sedežu osnovne šole F. Bevka na Opčinah (Na-noški trg, 2). Srečanje, ki je namenjeno staršem, bo vodila priznana strokovnjakinja iz Republike Slovenija Doroteja Lešnik Mugnaioni. Toplo vabljeni! M Izleti SPDT priredi v nedeljo, 27. marca, spominski pohod na Porezen (1630 m). Odhod ob 7. uri iz trga v Sesljanu. Potrebna je zimska oprema. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Livio). SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske mistikinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Sarajevo in Mostar od 23. do 25. aprila. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št.: 040-327221. GOSPA SREDNJIH LET išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica in pomaga tudi pri likanju. Tel. št.: 3279969360 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejšim osebam ali pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času. Tel. 0038651852892. IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče delo kot gospodinjska pomočnica, pomaga tudi pri oskrbi starejših in bolnih. Tel. št. 346-5838459. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi otrok in starejših ljudi išče delo. Tel. 335-6445419. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 345-3594409. LEPI MLADIČI KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, edine slovenske pasme, bodo na razpolago za oddajo konec aprila. Tel. št. 040-226207. PREJŠNJO SREDO je nekdo dvorani Dopolavoro v Nabrežini postaja pomotoma zamenjal svetlo moško jakno. Za ponovno zamenjavo poklicati tel. št. 380-3584580. PRODAJAMO jeep gaucho peg perego v dobrem stanju, primeren za otroke do 50 kg. Tel. št. 040-327053 ali 3469520796. PRODAM betonske kole za vinograd po simbolični ceni. Tel. št.: 3356322701. PRODAM Fiat Seicento 40KW, letnik 2002, 23.000 prevoženih kilometrov. Tel. št.: 331-6407361 (ob uri kosila). PRODAM v Škrbini na Krasu hišo in kmetijsko zemljišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-2024228. PRODAM 50 kv. m. strešnih opečnatih votlakov (tavelle), ročno delanih, mere 24 x 12 x 2 cm, v odličnem stanju. Tel. 040 - 576116. V NAJEM dajem garažo v bližini Ro-jana. Tel. št.: 329-4128363. V SREDO, 9. marca, smo našli v jutranjih urah, v Dolini ob cesti, otroško kolo. Kdor ga pogreša, naj pokliče na tel. št. 040-232223 ali 040-3758234 (urad). V TREBČAH PRODAJAMO zemljišče 2.349 km. m. s kletjo (24 kv. m.) in skladiščem za orodje. Odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel št. 3393666700. V TRSTU PRODAJAMO lepo prenovljeno stanovanje v bližini univerze. Tel. št. 348-5564643. BS99I SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 0 »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« Avtor in režiser Franco Pero V sredo, 23. marca ob 20.30 v SKD Barkovlje Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM COLJA je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah, ponedeljkih. Samatorca tel. 040-229326 KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 - Odprti od petka do vključno ponedeljka. Tel. 339-2241221 HI Osmice OSMICO je odprl Zidrič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klaric. Toplo vabljeni!. Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št. 040 -299800. Vljudno vabljeni! V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. 040-208451. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 424 Nedelja, 20. marca 2011 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu TRGOVSKI DOM - Premik z odločilnim posredovanjem goriške prefekture Odpravljena še zadnja ovira za obnovo pritličja V prostore ukinjene ambulante je silil urad državnih monopolov - Semohč: »Tam naj bo sedež EZTS-ja« Z odločilnim posredovanjem goriške prefekture je bil opravljen nov korak na trnovi poti vračanja Trgovskega doma, kot določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Umik arhiva iz pritličnih prostorov bo omogočil deželi FJK, da sproži postopek za določitev izvajalca obnovitvenih del po načrtu arhitekta Dimitrija Waltritscha. Novo perspektivo obenem odpira ukinitev ambulante zdravstvene komisije finančnega ministrstva. Pritlični vogal, ki ga je zasedala ambulanta, bi bil primeren za ureditev začasnega sedeža Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje na ozemlju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe, ki naj bi bilo tik pred ustanovitvijo. »Odpravljena je zadnja ovira, da se dežela loti obnove pritličja, ki je bilo že pred časom namenjeno manjšini in kjer bo pod okriljem NŠK nastalo večnamensko informativno središče. Načrt je izdelan, dežela pa je tudi že pridobila vsa dovoljenja,« pravi Li-vio Semolič, goriški predsednik SKGZ. V zadevi, ki je bila zašla na slepi tir, je do premika prišlo v ponedeljek. Prefektura je namreč sklicala storitveno konferenco zaradi ukinitve ambulante in sprostitve njenih pritličnih prostorov. Ob prefektinji Marii Au-gusti Marrosu in njenih sodelavcih so na zasedanju bili Antonino Di Martino iz teritorialnega urada državne računovodske direkcije, Roberto Fusari, direktor uprave državne posesti v deželi FJK, Edoardo Pernici iz tržaškega urada državnih monopolov in Antonina Tuscano, predstavnica pravosodnega ministrstva. Na uradno povabilo prefekture se ga je udeležil tudi Livio Semo-lič. Storitvena konferenca se je odprla z napovedjo, da naj bi v prostorih ambulante, izseljene v Trst, začasno uredili goriško pisarno državnih monopolov, ki sodijo k zaklad-nemu ministrstvu; takšne periferne sedeže odpirajo za večji nadzor nad igrami na srečo. Urad monopolov bo zaposlil enajst oseb, od tega sedem jih bo vanj premeščenih iz drugih goriških pisarn ministrstva. Hkrati je bilo povedano, da bodo arhiv, ki je oviral obnovo pritličja, v doglednem času prenesli v prvo ali tretjo nadstropje, ki ju imajo na razpolago periferni uradi zakladnega ministrstva. Diskusijo je prekinil Semolič in poudaril, da je zaščitni zakon deležen posebne pozornosti v odnosih med Italijo in Slovenijo, zato vsaka uporaba prostorov Trgovskega doma, ki bi bila v nasprotju z 19. členom zakona, bo povzročila odločno reakcijo manjšine in slovenske države. Zahteval je, da prostorov ukinjene ambulante se ne nameni uradu monopolov, da se vanje takoj preseli pritlični arhiv, zato da lahko dežela sproži postopek za začetek del, in da za monopole poiščejo primerne prostore v prvem in tretjem nadstropju palače. Predlog je prefektinja osvojila in je postal obvezujoč sklep storitvene konference. (ide) ZLATO ZA GRAM ZLATAKNA FORfI tiOtttc, 1 iitkM) HAU A 4h V pritličju zaprta ambulanta foto pd Stranka Fiamma tricolore je osmrtnice prekrila s štirimi plakati foto vip V Pevmi volilni plakati še enkrat prekrili osmrtnice V Pevmi so konec februarja na mesto, ki je v vasi namenjeno osmrtnicam, nalepili volilna plakata Severne lige, kar je upravičeno razburilo domačine. Zgražali so se, kako more politična stranka tako brezbrižno ravnati in žaliti spomin na umrle. Nespoštljivi odnos do mrtvih pa očitno ni doma le pri Severni ligi, saj se je v noči na včerajšnji dan z enakim podvigom proslavila lokalna desničarska stranka Fiamma Tricolore. Pevmske osmrtnice je prekrila s štirimi podolgovatimi plakati, pri čemer je zgražanja vredno tudi dejstvo, da goriško sekcijo stranke vodi občinski odbornik Sergio Cosma, ki je pristojen ravno za občinska pokopališča; na plakatih je celo zapisano njegovo ime. Ne glede na to, če jih je nalepila stranka ali poverjeno podjetje, treba je preprečiti takšno grobo neupoštevanje občutljivosti, povezane s smrtjo dragih oseb. £Primorski ~ dnevnik TRŽIČ - Občina Anna Maria Cisint z desno sredino cilja na županstvo Tudi tržiška desna sredina se bo za župansko mesto potegovala z žensko. Včeraj so namreč uradno predstavili župansko kandidaturo Anne Marie Cisint, ki bo nedvomno glavni tekmec Silvie Altran, ki jo podpira levosredinska koalicija (Demokratska stranka, SKP, Italija vrednot in Italijanski socialisti). Anna Maria Cisint je zaposlena na goriški občini kot funkcionarka gospodarskega sektorja. Njeno kandidaturo podpirajo Ljudstvo svobode, občanska lista Obbietti-vo Monfalcone, Upokojenci in Severna liga, ki je bila med njenimi najbolj zagrizenimi zagovorniki. »Izbrali smo pravo osebo,« je na včerajšnji predstavitvi njene kandidature poudaril pokrajinski koordinator Ljudstva svobode, Gaetano Valenti, in pojasnil, da njena družina živi v Tržiču že tri generacije, zato pa Cisintova zelo dobro pozna mesto. Njena kandidatura je po mnenju Valentija zelo dobra tudi, ker Cisintova nima strankarske izkaznice, zato pa bo znala prisluhniti vsem občanom, ne glede na politično pripadnost. Včeraj je leva sredina dobila še enega županskega kandidata. Lista »Cittadini per Monfalcone« bo kandidirala Tiziana Pizza-miglia, bivšega delavca tovarne Ineos in nekdanjega predsednika Tržiškega kulturnega konzorcija. Lista »Cittadini per Monfal-cone« je bila v zadnjih letih vedno del večinske koalicije, tokrat pa ni našla skupnega jezika z levosredinskimi strankami, ki podpirajo Silvio Altran. Da bi lahko kandidiral za tržiškega župana, je Pizzamiglio odstopil z mesta občinskega svetnika v Turjaku. Na zadnjih volitvah je namreč kandidiral za župana Turjaka na čelu liste »Il paese in Comune«, zbral pa je 16,79 odstotkov glasov. Poleg omenjenih kandidatov v tekmi za tržiškega župana sta še Giovanni Iacono (SEL) in Alessandro Perrone (Kritična levica in Združeni komunisti). GORICA - Na Travniku shod proti grajski vzpenjači Nočejo pošasti s tremi kabinami Skavti zavračajo očitke, da izkoriščajo otroke v politične namene - Združenje Italia nostra opozarja na rušenje srednjeveških zidov Nočejo pošasti s tremi kabinami, ki bi iznakazila naravni videz grajskega griča. Zaradi tega je včeraj koordinacija raznih goriških organizacij priredila javni shod na Travniku, ki se ga je udeležilo preko tristo ljudi. Udeležence so nagovorili predstavniki Foruma za Gorico, skupine Gruppo Archeologico Gorizia-no, skavtske organizacije Agesci, društva Principesca Contea di Gorizia, združenja Italia Nostra, zveze Legambiente in sklada WWF. Vsi po vrsti so opozorili, da je vzpenjača popolnoma nepotrebna, saj bi z njo premagali borih šestdeset metrov višinske razlike, njeno vzdrževanje pa bi bilo izredno drago - okrog 70.000 evrov letno. Udeleženci srečanja so s posebnim zanimanjem prisluhnili razlagi, kakšna bo pravzaprav vzpenjača. Govorniki so pri tem opozorili, da njeni tiri ne bodo speljani do gradu po ravni črti, pač pa bodo zgradili tri ločene odseke, vsak izmed njih bo imel svojo kabino. Iz tega izhaja, da bo za dostop do gradu treba zamenjati tri kabine, pri čemer je še najbolj zanimivo to, da bodo imele vsaka razli- čno kapaciteto. V prvi kabini, ki bo star-tala s Travnika, bo štirideset mest, v drugi jih bo deset, v zadnji pa osem. Če bo prva kabina dospela do svojega zgornjega postajališča s štiridesetimi potniki, bodo le-ti morali nato lepo počakati, da opravi druga kabina štiri vožnje in jih pripelje do tretje kabine, kjer bo za dostop do gradu potrebna še ena vožnja več. Proti vzpenjači so se izrekli še zlasti predstavniki združenja Italia nostra, ki opozarjajo, da bodo za namestitev tirnic morali zgraditi predor v srednjeveškem grajskem obzidju. To je po njihovem mnenju iz zgodovinskega in kulturnega vidika popolnoma nedopustno, saj gre za grobo uničevanje srednjeveške dediščine mesta. Z gradnjo vzpenjače se ne strinjajo niti skavti. »Otroke učimo ljubezni do naravnega okolja, zato pa naše nasprotovanje nima nikakršnega političnega predznaka,« so poudarili skavti organizacije Agesci in na daljavo odgovorili občinskemu odborniku Fran-cescu Del Sordiju, ki jih je obtožil, da politično izkoriščajo otroke. (dr) Udeleženci shoda na Travniku bumbaca r v. 24. marec 1961 - 2011 Športno Združenje Olympia vabi na slavnostni večer ob 50-letnici delovanja v četrtek, 24. marca 2011, ob 18. uri velika dvorana Kulturnega Centra "Lojze Bratuž" v Gorici, na Drevoredu XX. Septembra 85 PRVIČ V ZAMEJSTVU TEATR TROTAMORA Šentjakob (A) ZALA TROJEZIČNA PREDSTAVA V SLOVENŠČINI, NEMŠČINI IN TURŠČINI 10 Nedelja, 20. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Zborovska revija Primorska poje Posrečen koncert poln dobrih zgledov Nadpovprečna kvaliteta in dober odziv publike - Danes na vrsti Gorica gorica - Danes Z* • emporijem solidarnosti proti stiski V Ulici Faiti v Gorici bodo danes ob 15.30 odprli emporij solidarnosti, v katerem bodo brezplačno delili hrano družinam in posameznikom v stiski. Zamislili so si ga pri goriški Karitas, k njegovem odprtju pa so prispevali skupnost Ar-cobaleno, središče za pomoč življenju, Fundacija Goriške hranilnice, goriška občina in pokrajina. Ob 17. uri bo na sedežu Karitas sledila okrogla miza o socialni vlogi združenj prostovoljcev. Emporij solidarnosti so uredili v poslopju v lasti nadškofije v Ulici Faiti 15. Vanj bodo zahajale zlasti družine - teh je okvirno 800 -, ki so doslej prejemale pakete s hrano. Za brezplačni nakup hrane se bodo morali kupci opremiti s kartico, na kateri bo kredit, ki bo odvisen od njihove socialne stiske. Kartice bodo delile človekoljubne organizacije, ki sodelujejo pri projektu, in sicer skupnost Arcobaleno, središče za pomoč življenju, Rdeči križ in konferenca sv. Vincencija. Izdelke, ki jih bodo delili v emporiju, bodo dali na razpolago zadruga Coop Nordest in še nekatere goriške trgovine. Za vodenje ustanove bo skrbelo združenje družin Ginestra. »Z emporijem bomo preprečili, da bi hrana šla v smeti, poleg tega pa bomo omogočili sodelovanje in združitev ponudbe raznih človekoljubnih organizacij,« pravi direktor Karitas Paolo Zuttion, ki poudarja, da so tovrstni emporiji ino-vativni tudi za koristnike, saj imajo možnost, da glede na svoje okuse in zelo dostojanstveno izbirajo živilske izdelke, ki jih potrebujejo. Ko bi vsi koncerti revije Primorska poje bili kot tisti, ki je v petek odprl goriški niz v cerkvi v Štandrežu, bi malokdo imel kaj obrekovati. Talent mladih in prizadevnih zborovodij, umetniški dosežki uveljavljenih skupin, spodbuden vzor vaških zborov, ki stremijo po nadpovprečni kvaliteti, in ne nazadnje dober odziv publike so bile namreč vsebine, ki bi jih morali pričakovati od vsakega koncerta priljubljene revije. Prav gotovo so te sestavine razlog za uspeh lepega večera, ki ga je Zveza slovenske katoliške prosvete priredila s prosvetnim društvom Štandrež in v sodelovanju s krajevno župnijo. Namesto institucionalnega predstavnika je za uvodni pozdrav stopila k mikrofonu mlada zbo-rovodkinja Lucrezia Bogaro, ki gleda na amatersko kulturno dejavnost z idealizmom in željo mnogih sovrstnikov po iskanju novih izzivov, predvsem pa dobrih zgledov, katerih je bilo ničkoliko na tem koncertu, ki je ponudil zanimivo sliko o perspektivnih obzorjih zamejskega in primorskega pevskega prostora. V vzdušje tematskega koncerta sakralne glasbe je uvedel moški pevski zbor Janez Svetokriški iz Ajdovščine, s katerim je zborovodja Peter Vidrih anticipiral prihajajoče praznike z izborom velikonočnih napevov. Župnijski mešani zbor Šempeter pa je s programom slovenskih in tujih skladb pokazal hvalevredno ambicijo z občutenimi, dobro izpeljanimi izvedbami. Optimistično upanje v mlade sile utemeljujejo skupine kot je devinsko-nabrežinski dekliški zbor Kraški slavček, dvajsetčlanska skupina, ki si pod suverenim vodstvom Mirka Ferlana zastavlja umetniško vredne cilje. S pozornostjo do stila skladb v širokem časovnem razponu, kot tudi do homogenega vokala, so pevke izvedle s kristalno čistim zvokom de Victorievo renesanso, s primerno mehkobo Schubertovo romantiko, z jasno kalibrirano ekspresiv-nostjo Duruflejevo in Sofianopulovo sodobnost. Lepo se je odrezal tudi števerjan-ski mešani zbor Frančišek B. Sedej, dedič dolge pevske tradicije, ki ima svoje korenine na začetku prejšnjega stoletja. Od leta 2009 ga vodi Aleksandra Pertot, ki je za štandreški nastop izbrala raznolik program skladb tržaških avtorjev in tujih klasikov. Z števerjan - Živel je v Ljubljani Za vedno utihnil glas Vladimirja Cigliča Bil je operni pevec in borec Prekomorskih brigad V Ljubljani so se 10. marca za vedno poslovili od Vladimirja Cigliča, opernega pevca in borca Prekomor-skih brigad. Doma je bil iz Števerja-na, rodil se je 22. februarja 1922; njegova mati je bila Frančiška Lipič iz Ščednega, očeta Antona pa so domačini poznali z vzdevkom Toče z Bre-žiča. Kot mnogo družin iz Števerjana so tudi Cigličevi obdelovali zemljo grofov Tacco in pridelek delili na polovico. Kljub težkemu delu na kmetiji so našli čas tudi za prosvetno udej-stvovanje. Oče in starejša sestra Vera sta bila člana cerkvenega pevskega zbora; Vladimir je imel še poseben dar za petje in tudi zelo lep glas, tako da je že pri petnajstem letu pristopil k pevskemu zboru, ki ga je takrat vodil organist in pevovodja Sandro Blažič iz Spodnjega Cerovega. Ustanovitelj cerkvenega zbora Alojz Hlede je zelo cenil izredni Vla-dimirjev bariton in spominja se, da sta se dobro razumela in da sta skupaj pela, dokler ju niso mobilizirali v italijansko vojsko. Vladimirja so leta 1940 naprej poslali na Korziko, potem pa na Sardinijo. Še pred razpadom fašistične Italije se je skupaj z drugimi Slovenci odločil za beg iz italijanske vojske. Ostali so nekaj časa v ilegali in prišli do povezav s partizansko organizacijo. Uspelo jim je priti do Barija, Vladimir Ciglič kjer so se povezali z organizatorji tajne službe OF jugoslovanske vojske. Srečno so prispeli na dalmatinsko obalo in se vključil v peto Prekomor-sko brigado. Po dveletnem boju je Vladimir Ciglič srečno prispel do Ljubljane, kjer je odslužil vojaški rok in tam ostal. Takoj po vojni je ljubljanska opera iskala nove pevce. Vladimir je s prijateljem Gabrijelom s Krasa vložil prošnjo; oba sta bila sprejeta in ostala v operi celih 43 let. Vladimir je bil tudi član Partizanskega invalidskega moškega zbora v Ljubljani, s katerim je prepeval 43 let. Velikokrat je obiskal očeta, sorodnike in prijatelje v Števerjanu. Bil je zelo prijazen in preprost možakar; ko je partizanski zbor iz Ljubljane gostoval v Števerjanu 1. maja leta 1967, so bili vsi Števerjanci nanj ponosni. Vsem vaščanom bo ostal v lepem spominu. (sr) gostim, kompaktnim zvokom, ki ga zaznamuje, je zbor krstil tudi spevno skladbo »Veliki četrtek« Aleksandra Vodopivca. Koncert je nato dosegel svoj višek z nastopom komornega zbora Ipavska iz Vipave. Izvirnost programov, muzikaličnost, natančnost, sporočilnost izvedb in uglajenost zvoka tvorijo visoke standarde zbora Matjaža Ščeka, ki se ni izneveril pričakovanjem z intimističnim, izvrstnim, izvajalsko zahtevnim sakralnim programom, v ka- terem so pevci lahko izrazili svoje sposobnosti z zbranim vodenjem fraziranja, z oblikovanjem čistih harmonij, z muzikali-čnostjo v podajanju skladb Vodopivca, Grdadolskega, Sokolova in Pamintuana. Glasba Primorske poje se bo ponovno oglasila na Goriškem s koncertom, ki bo danes ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, 2. aprila pa v kulturnem središču v Jamljah. Rossana Paliaga V štandreški cerkvi zbora Janez Svetokriški iz Ajdovščine (desno) in Kraški slavček z dirigentom Mirkom Ferlanom (spodaj) bumbaca gorica - Mladinski dom Za lepše življenje žensk V okviru projekta »Za lepše življenje vseh žensk« Mladinski dom iz Gorice prireja srečanje za ženske in mladostnice z naslovom »Spoznati svoja čustva«. Vodila ga bo Alenka Rebula in bo potekalo v torek, 22. marca, ob 20.30 v Močnikovem domu, v Ulici San Giovanni 9 v Gorici. »Ali ženske vemo, kaj se v nas dogaja, ko smo žalostne, prestrašene, vesele? Ali si znamo pomagati, se pomiriti? Si znamo zaupati? Znamo skrbeti za svoje veselje in moč?« S temi vprašanji vabi Alenka Rebula na torkovo predavanje, po katerem se bodo udeleženke pogovorile o željah in potrebah, lahko se bodo tudi povezale v skupino, ki bi nadaljevala s srečanji v ožjem krogu. Izobraževanje ženskam pomaga, da spoznajo pomen samospoštovanja, podpora v skupini pa jim pomaga, da tudi v praksi začnejo s spremembami. Glavna težava žensk v zrelih letih je, da se zanimajo za počutje drugih, vidijo težave, ki jih imajo ostali v družini, ne vidijo pa svojih. Skrbijo in iščejo psihološko pomoč za druge, zase pa se jim zdi škoda časa in denarja. Ženske od sebe zahtevajo veliko, a si dajejo malo. Ne znajo povedati, česa si želijo, ne znajo najti opore v okolici, ker se bojijo kritik, ne znajo varovati svojega zdravja in počutja, se izčrpavajo in pogosto niso kos težavam v vsakdanjem življenju. Ženske lahko počasi izboljšajo svoje stanje, če dojamejo: zakaj je samozavest pomembna za duševno zdravje, in se jo naučijo negovati; zakaj sta počitek in notranji mir nujna, če želijo ostati zdrave; kako pomembno je se iskreno pogovarjati z drugimi ženskami; kako lahko dosežejo spoštovanje in pomoč svojega okolja. goriška o dnevu Soče se uresničuje Osrednji dogodek ob letošnjem Svetovnem dnevu voda, 22. marcu, bo v Sloveniji potekal v Novi Gorici. Ministrstvo za okolje in prostor ga bo obeležilo s podpisom pisma o nameri za razglasitev dneva Soče. Minister Roko Žarnic bo skupaj z župani trinajstih občin v povodju reke Soče pismo o nameri podpisal v torek ob 10. uri v veliki dvorani novogoriške mestne občine. Sledilo bo odprtje razstave z naslovom »Skrbimo za povodja in porečja«, na Bevkovem trgu pa se bo ob 11. uri začel drugi sejem izkušenj o vodah s predstavitvijo različnih projektov. V okviru sejma bo predstavljena tudi poplavna varnost obeh Goric in prostorski razvoj v tej smeri. Dogodek se bo ob 13.30 uri sklenil s projekcijo filma »Trenutek reke« avtoric Anje Medved in Nadje Velušček, ki sta bili tudi pobudnici ideje o dnevu Soče. (nn) S poezijo v pomladni dan Organizacija Unesco je prvi pomladni dan razglasila za svetovni dan poezije. Na ta dan potekajo po vsem svetu prireditve, ki so posvečene pesniški besedi. Pobudnik takšnih prereditev je tudi Zveza slovenskih kulturnih društev, ki želi s tem opozoriti na ravnodušnost do usode pesništva in marginalnega družbenega položaja pesnikov. Goriški dogodek z naslovom »S poezijo v pomladni dan« bo danes ob 11. uri v likovni galeriji v Ulici Diaz v Gorici. Sodelovali bodo Claudia Voncina, Liliana Vi-sintin, Jurij Paljk, David Bandelj, Mila Bratina, Giovanni Fierro, Francesco Tomada, Roberto Marino Masini in Alberto Princis, ki bodo prebrali svoje verze. Glasbeno točko bo poklonila Silvia Lepore na harmoniko, gojenka Glasbene matice, ki je skupaj s kulturnim društvom Equilibri in KB centrom tudi soorganizatorka dogodka. Prehrana za dobro počutje Če hočemo uspešno delovati in biti zdravi, se moramo zavestno odločati za pravilno prehrano, ki naj postane v našem vsakdanjiku prava umetnost zdravja in preprečevanja nevarnih patologij. Napredek je v marsičem izboljšal naše življenje, a je prinesel tudi določene oblike ogroženosti, ki jih lahko odpravimo ali vsaj omilimo, ko se zavestno odločimo za hrano prihodnosti, tako hrano, ki nam zagotavlja zdravo in dolgo življenje. Strokovnjakinja Lina Lo Faro, ki bo gost kulturnega društva Oton Župančič, se v svojih predavanjih naslanja na tradicionalno kitajsko medicino, po kateri princip bioenergetskega prehranjevanja sloni na poslušanju lastnega telesa in upoštevanja ritmov narave. Bistvo torej ni samo, kaj je zdravo in kaj lahko jemo, temveč tudi, kako okusi, kot so grenko, sladko, kislo, slano, vplivajo na naše organe. Prvo srečanje bo v domu Andreja Budala v sredo, 23. marca, ob 19. uri. (pn) dol-poljane - Društvo Kras Po Otroških uricah se odpravljajo v Kekčevo deželo Po uspešnem začetku Otroških uric so se pri društvu Kras Dol-Poljane odločili, da priredijo še izlet, ki je pisan na kožo otrok. Tako bodo 28. maja z avtobusom obiskali Kranjsko goro in tamkajšnjo Kekčevo deželo; ogledu bo sledilo pozno kosilo v pivnici Kazina na Jesenicah, kjer si bodo tudi ogledali, kako proizvajajo pivo. Pri društvu Kras so zelo zadovoljni z dosedanjim potekom Otroških uric, ki potekajo vsako soboto med 15.30 in 17. uro. Vpisanih je 23 otrok med 3. in 11. letom starosti, društveni odborniki pa so zelo zadovoljni, da so med udeleženci poleg Doljanov in Poljancev tudi otroci iz Doberdoba in iz vasi izven doberdobske občine. Med včerajšnjo Otroško urico so otroci skupaj z Bernardo in Martino pripravilo presenečenje za svoje očete, drugače pa med popoldanskimi srečanju plešejo, pojejo, rišejo in se igrajo. Na sedežu društva Kras bodo v petek, 1. aprila, gostili štandreške »Tri gracije«, že pripravljajo pa se tudi na organizacijo piknika na velikonočni ponedeljek. Uspešno so doslej priredili tudi večerjo ob dnevu žena, za katero sta odlično poskrbela Sandro in Tadeja, zaradi česar so jima društveni odborniki hvaležni. V prihodnjih dneh bodo pri društvu Kras zbirali vpise za izlet v Kekčevo deželo; sprejemali jih bodo do zapolnitve avtobusa, zato svetujejo interesentom, naj se čim prej prijavijo. Za informacije sta na razpolago Katjuša (tel. 3383176605) in Alenka (tel. 339-8619456). / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. marca 2011 1 1 60-obletnica KDZ »60 let samostojnosti in svobode« je naslov prireditve, ki jo v soboto, 26. marca, Slovenska skupnost prijeja ob 60. obletnici Kmečko delavske zveze (KDZ) za Števerjan. Ob 17. uri bodo odkrili spominsko ploščo na Križišču, ob 18. uri bosta v števerjan-skem domu F.B. Sedej slavnostni govor Petra Černica in okrogla miza na temo upravljanja v lastnem jeziku, ki jo bo vodila Erika Jazbar; sodelovali bodo županja občine Dolina Fulvia Premolin, župan koroške občine Železna Kapla Franc Jožef Smrtnik, predsednik izvršnega odbora Italijanske Unije Maurizio Tremul in predsednica razvojne agencije Slovenska krajina iz Monoštra Andreja Kovač; ob 19.30 bo nastop kvinteta Smrtnik iz Kort na Koroškem. Slovesnost v Temnici Ob spomeniku v Lazcu pri Temnici bo danes ob 11. uri tradicionalna spominska slovesnost v spomin na skupni boj italijanskih in slovenskih partizanov. Slavnostna govornika na slovesnosti bosta direktor ZRC SA-ZU Oto Luthar in bivši senator Sto-jan Spetič. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci in recitatorji. Spomenik Lazec je posvečen borcem NOB, padlim 17. marca 1944. (nn) Energija in kmetije V občinski sejni dvorani v Števerja-nu bo v sredo, 23. marca, ob 20. uri javno srečanje o uporabi alternativnih virov energije na kmetijah. Srečanje prireja Kmečka zveza v sodelovanju z občino Števerjan, med njim pa bodo predstavili razpis v zvezi z odlokom 311 - aktivnost 3 za obdobje 2007-2013, ki predvideva financiranje obratov za proizvodnjo, uporabo in prodajo termične in električne energije pridobljene z obnovljivimi viri. Za kmetije je to lahko spodbuda za ustvarjanje novih oblik dohodka. SPDG prireja pohod SPDG, ki letos praznuje svojo stoletnico, prireja v nedeljo, 27. marca, pohod po Krasu z vzponom na Grmado. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču gostilne pri Devetakih v Dolu, od koder se bodo z avtomobili zapeljali v Medjo vas, nato pa se bodo povzpeli na 325 metrov visoko Grmado. Hoje bo za dve uri in pol. Pohod, s katerim se začenja pohodniška sezona SPDG, bo vodil Srečko Vižintin (za informacije tel. 335-5421420). O rajonih v Bruslju? Predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj je dokumentacijo o ukinitvi goriških rajonov poslal evroposlanki Debori Serracchiani. Vprašal jo je, ali se lahko z zadevo ukvarja tudi Evropski parlament. Kradli cigarete V času med sredo in petkom je iz skladiščnega prostora enega od gostinskih lokalov v centru Nove Gorice zmanjkalo za 1.600 evrov različnih cigaret. Policisti so zaenkrat še neznanega kadilca kazensko ovadili na okrožno državno tožilstvo. (nn) Nagrajevanje žensk V pokrajinski sejni dvorani bo jutri ob 16. uri nagrajevanje zmagovalk literarnega natečaja Glas žensk. SKP odloča o volitvah Krožek SKP iz Ronk in Foljana-Re-dipulje bo danes odločal strategijo za ronške občinske volitve. Izbirali bodo med podporo kandidaturi Roberta Fontanota in nastopom z lastnim županskim kandidatom. Mednarodna politika V deželnem avditoriju v Gorici bo jutri ob 9. uri forum o mednarodni politiki dežele Furlanije-Julijske krajine; vodil ga bo deželni odbornik Elio De Anna. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. M Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SO-VODENJ v okviru kongresa organizira štiridnevni izlet v Parmo od 12. do 15. maja. Vpisovanje ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na sedežu krvodajalcev v Gabrjah, informacije po tel. 340-3423087 (Paola). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte SantAngelo (prvi dan), Monte SantAn-gelo - San Giovanni Rotondo - Albe-robello (drugi dan), Alberobello - Matera - Bari (tretji dan), Bar - Kotor -Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje - Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 048120678 (Božo), tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA prirejajo tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). SPDG prireja v nedeljo, 27. marca, pohod po Krasu z vzponom na Grmado. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri na parkirišču gostilne pri Devetakih v Dolu, od koder se bodo z avtomobili zapeljali v Medjo vas, nato pa se bodo povzpeli na Grmado. Hoje bo za dve uri in pol. Pohod bo vodil Srečko Vižintin (za informacije 335-5421420). Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina Q8 - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji • Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Primorska poje 2011 Nedelja, 20. marca, ob 17.00 Pevska skupina ^ Društva kmečkih žena. Ilirska Bistrica ^ Moški pevski zbor Vinograd, Vrtovin Mešani pevski zbor Igo Gruden, Nabrežina Mešani pevski zbor Encijan, Pulj Moška vokalna skupina Lipa, Bazovica Dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna Mešani pevski zbor Obala, Koper Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž SOPRIREDITELJ MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ IZ GORICE U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giu-dicare«. Dvorana 2: 14.30 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 14.30 - 16.30 »Rango«; 18.30 - 20.45 »Il discorso del re«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamente SOS Rosa« 17.00 »Segreti e bugie«; 20.45 »Il discorso del re«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »La donna che cante -Incendies«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.45 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giu-dicare«. Dvorana 2: 14.30 - 16.20 - 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 14.30 - 16.30 - 18.40 »Ran- go«; 21.00 »Il rito«. Dvorana 4: 15.40 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Amici miei - Come tutto ebbe ini-zio«. Dvorana 5: 15.30 »Il Gioiellino«; 17.40 - 20.00 - 22.15 »Dylan Dog - Il film«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno mi puo giudicare«. Dvorana 2: 18.20 - 20.20 - 22.20 »Street Dance« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Rango«; 20.00 - 22.10 »Il rito«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Ami- ci miei - Come tutto ebbe inizio«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 -20.00 - 22.00 »Il padre e lo straniero«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »I fantastici viaggi di Gulliver«. ~M Koncerti IH Osmice J Gledališče □ Obvestila KONCERT MIKI »THE BOSS« MARTINA & DOGANIRS bo v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici v okviru festivalov »St. Patrick's festival - Music in March« in »Across the border 2011« in se bo navezal na Bruca Springsteena; informacije v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20, tel. 0481-33288. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo ponovitev koncerta vokalne skupine Perpetuum jazzile v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. 0 Mali oglasi NUDIM lekcije in pomoč pri pisanju nalog in študiju iz slovenščine, zgodovine in angleščine za vse šolske stopnje ter poučujem sloveščino tujcem; tel. 346-6451171 ali 00386-31-782740. PRODAJAM seno in slamo; tel. 048178066. Prispevki BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V spomin na ljubljeno soprogo, mamo in nono Almo daruje družina Marson 50 evrov za cerkveni zbor Sovodnje. V spomin na Almo Lakovič darujeta Marija in Venček 50 evrov Vsedržav-nemu združenju za raziskave proti rakastim obolenjem (AIRC). Ob smrti drage Alme Lakovič por. Mar-son darujejo sestra Milica, brat Julko z ženo Fanico in nečaki 200 evrov za hospic »Via di Natale« pri CRO v Avianu. V spomin na drago Almo darujeta Jože in Ana 25 evrov za AŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Alme Lakovič darujejo soletniki 1939 iz Doberdoba 140 evrov za raziskovalni oddelek pri CRO v Avianu. V spomin na Ano Marijo Ožbot (Nu-ško) darujejo uslužbenci Zadružne banke Doberdob in Sovodnje 225 evrov za društvo krvodajalcev iz So-vodenj. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Ray Cooney ZBEŽI OD ŽENE režija Jože Hrovat danes, 20. marca 2011, ob 20. uri GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v četrtek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Vrtiljak« (Arthur Schnitzler). KOMIGO 2011: danes, 20. marca, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici »Zala« (Teatr Trotamora); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI v torek, 22. marca, »The String Concert« nastopata Gilberto Gil in Jaques Mo-relenbaum; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin ŠTANDREŽ 2010 Nagradna predstava K.U.D. Dolomiti - Dobrova Peter Shaffer ČRNA KOMEDUA režija Franci Končan sobota, 26. marca 2011, ob 20. uri DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Operativnem sedežu v Repniču 49. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE v Sovodnjah: 1. nagrada - listek št. 2702; 2. - št. 4488; 3. - št. 7782; 4. - št. 3598; 5. - št. 0244; 6. - št. 7994; 7. - št. 9264; 8. - št. 5170; 9. - št. 1168; 10. - št. 0314; 11. - št. 1849; 12. - št. 5070; 13. - št. 9195; 14. - št. 9840, 15. - št. 1129. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119. KD SOVODNJE prireja likovni tečaj okrasnih izdelkov na temo »Pomlad je tu« pod vodstvom Silvie Micheletti 23. in 30. marca ter 6. aprila od 20. ure do 22.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah; vpisovanje še danes, 20. marca, informacije po tel. 3493017831. »LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC« je naslov kuharskega tečaja v organizaciji ZSKD, ki ga bosta vodila kuhar Damjan Miklus in pokuševalka vin Adrijana Korsič 22. in 29. marca med 17. in 20.30 v gostilni Korsič v Šte-verjanu, Sovenca 7, in je namenjen mladim med 17. in 28. letom starosti; informacije in vpisovanje na gori-ca@zskd.org, tel.0481-531495 ali 3270340677. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v četrtek, 31. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Župnijski dom Anton Gregorčič 0 Prireditve AVTOCESTA V SOVODNJAH - sovo-denjska občinska uprava vabi na informativno srečanje v torek, 22. marca, ob 18.30 v prostorih domače zadružne banke. V ospredju bo alternativna cestna povezava v obdobju prekinitve glavne pokrajinske ceste. V VEČNAMENSKEM UNIVERZITETNEM SREDIŠČU v Ul. Sv. Klare v Gorici bo v torek, 22. marca, ob 17. uri predstavitev publikacije s posveta z naslovom »Le comunita linguistic-he di Alpe Adria«. Predstavila jo bosta Liliana Ferrari in Peter Černic. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju z občino Števerjan prireja srečanje za predstavitev razpisa, ki predvideva financiranje obratov za proizvodnjo, uporabo in prodajo termične in električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri v sredo, 23. marca, ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Šte-verjanu. ZORAN JANKOVIC, župan mestne občine Ljubljana, bo gost Slovikovih seminarjev »Odlično vodenje: primeri dobre prakse« v sredo, 23. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. SKRD JADRO vabi na predstavitev zgoščenke »Vidna in nevidna dvo-ježičnost v Tržaški pokrajini«. Slike o pomanjkanju dvojezičnosti na cestnih smerokazih bodo predstavili predstavniki politične skupine Mladi za Mlade v Romjanu na sedežu društva v petek, 25. marca, ob 20. uri. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v soboto, 26. marca, ob 18. uri v knjigarno Rina-scita na Drevoredu San Marco, 29 v Tržiču na predstavitev knjige »Un onomasticidio di stato« Mira Tassa. S pisateljem se bo pogovarjal Tizia-no Pizzamiglio. KD JEZERO vabi v nedeljo, 27. marca, ob 18. uri v društvene prostore v Doberdobu na večer posvečen aleksandrinkam. Na programu predstavitev knjige, pesmi, skeči in modna ženka revija izpred 80-100 leti. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Antonino Cral-li iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti, sledila bo upepelitev; 10.30, Elisabetta Giglio iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na glavno pokopališče. JUTRI V DOBERDOBU: 14.00, Bruno Lavrenčič (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Giorgio Fantini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepe-litev. JUTRI V TRŽIČU: 12.30, Benito Blaserna na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 14.30, Elena Tuz-zi vd. Bigot iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. Ob izgubi dragega očeta in nonota BRUNOTA LAVRENČIČA izreka družini iskreno sožalje O.K. Val 12 Nedelja, 20. marca 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Knjižni večer o raznarodovanju na Primorskem Upor si utira pot v zgodovinopisje Knjige privabile tudi mlado publiko - Boris Pahor o domobranstvu V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž so v petek predstavili tri knjige, ki z različnih vidikov obravnavajo upor primorskih Slovencev proti nasilnim oblikam raznarodovanja, ki ga je slovenskemu narodu namenil italijanski fašizem. V dvorani se je za to priložnost zbralo kar veliko ljudi, med katerimi so izstopali mnogi mladi obrazi. Vse tri knjige so izšle pri založbi Mladika v Trstu, večer z avtorji pa sta polega založnika priredila še krožek Anton Gregorčič in center Bratuž. Gre pa za knjige »Po domovih kraških vasi so zagorele svečke«, »Pisma bratu v zapor in drugi dopisi« ter »Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca«. Prisotni so bili avtorji vseh treh publikacij, ki so podrobno orisali zasnovo in nastajanje knjižnih obravnav obdobja, ki je z razliko od partizanskega boja na Primorskem ne- zadovoljstvom ugotovil, da je prisotnost na srečanju dokaz, da je obravnavana problematika zanimiva tudi za mlajše rodove, ki tistega obdobja kratenja najosnovnejših človekovih pravic niso osebno doživeli. Kvečjemu so jih bežno spoznali le iz pripovedovanj staršev oz. starih staršev. Avtorje in sogovornike je v imenu založbe Mladika predstavila Nadja Roncelli, ki je tudi vodila večer. Vsebino prve knjige, ki je v prvi vrsti posvečena Ferdu Bidovcu, enemu od štirih bazoviških žrtev, je obrazložila njena urednica Vera Vetrih, sicer profesorica na ljubljanski univerzi. Spregovorila je tudi Majda Colja, po mamini strani nečakinja Ferda Bidovca, po očetu pa nečakinja Eme Colja, matere Pinka in Danice To-mažič. V knjigi najbolj izstopa pismo, ki ga je Ferdo poslal bratu duhovniku iz zapora v Rimu tri mesece pred ustrelitvijo. Gre za njeno korespondenco je umestil med zapise, ki jih je tako v slovenščini kot italijanščini napisalo razgledano in inteligentno dekle, ne pa razvajena mlada Tržačan-ka, kot je žal predstavljena v romanu italijanskega pisatelja in v gledališki igri izpred nekaj let. V svojem posegu je Pahor tudi skušal najti odgovor, kdo je bil avtor umora nje in njenega moža Stanka Vuka v vojnem letu 1944. Kljub poskusom zgodovinarjev in raziskovalcev preteklosti pa odgovor ostaja še vedno ovit v meglo, čeprav je Stane Granda izjavil, da so krivca pred kratkim ugotovili. Na koncu svojega dolgega posega se je Boris Pahor obregnil ob slovensko domobranstvo, ki je predstavljalo pravo nesrečo v slovenski zgodovini, saj so se domobranske enote borile na strani Nemcev do zadnjega dneva vojne. O Lipetu Koscu je spregovorila av- koliko manj prisotno v slovenskem zgodovinopisju. To je obdobje, ki sega od konca prve svetovne vojne in prihoda Italije v naše kraje do izbruha druge svetovne vojne, ki je po zmagi nad nacifašizmom po eni strani uresničila hrepenenje Primorcev po svobodi, marsikje pa je zarezala novo in še bolj skelečo rano v slovenskih narod. Po več kot šestih desetletij se ta rana še danes ni dodobra zacelila. V tem smislu so bili naravnani posegi avtorjev in sodelavcev v Gorici predstavljenih publikacij. Večer je v imenu organizatorjev uvedel novinar in književnik Jurij Paljk, ki je z edino pismo, ki je v roke naslovnika prispelo v slovenščini. Zaradi stroge cenzure so vsi ostali dopisi morali biti pisani v italijanščini. V predstavitev tega dela se je vključil tudi zgodovinar in mislec Stane Granda, ki je orisal dogajanje na Primorskem v času fašizma, obregnil pa se je nad molčečnostjo in zadržanjem povojne demokratične Italije, ki se še ni »utegnila« opraviči Slovencem za povzročeno gorje. Drugo knjigo je v svojem slogu, brez dlak na jeziku, predstavil njen urednik, tržaški pisatelj Boris Pahor. Pisma Danice To-mažič bratu Pinku v zapor ter tudi drugo Gostje za mizo na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž bumbaca torica knjige Lida Turk. Gre za zanimivo publikacijo, ki sicer obrobno zadeva Primorsko in njen boj proti fašizmu, saj je bil junak Lipe po rodu Ljubljančan. V njegovem dolgem in razgibanem življenju - dočakal je sto let - pa je doživel marsikaj: bil je Maistrov borec, sodeloval je z organizacijo TIGR, udeležil se je narodnoosvobodilnega boja, bil je tudi zaprt v italijanskih in nemških zaporih. Knjigo odlikuje predvsem iskriv in na trenutke izjemno šaljiv značaj glavnega junaka. Zaradi zanimive tematike so se prisotni še dolgo zadržali z avtorji predstavljenih knjig. (vip) sovodnje - Ponedeljkova srečanja v knjižnici Kraški recepti Vesne Guštin, govori in pogovori Mirana Košute Jutri bodo predstavili dnevniške zapise msgr. Rudolfa Klinca - Zadnje srečanje bo posvečeno nafti V občinski knjižnici se nadaljujejo ponedeljkova srečanja, namenjena odrasli publiki, na katerih se predstavljajo avtorji z Goriškega in Tržaškega. Prvi večer je 14. februarja oblikoval domačin Mitja Juren, strasten raziskovalec in poznavalec dogodkov iz prve svetovne vojne, sledili sta dve predstavitvi v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska: 21. februarja so gostili Vesno Guštin, znano zbirateljico in poznavalko kraških tradicij, predvsem na področju kulinari-ke. Avtorica knjig kot sta »Je več dnevou ku klobas« ali »Beri, beri rožmarin zeleni - Kraška zelišča v ljudski tradiciji« je spregovorila o svoji navezanosti na Kras, o pomenu ohranjanja običajev in njihovem prenašanju na mlade rodove, o perspektivah, ki jih te tradicije nudijo tudi v Vesna Guštin (desno); Miran Košuta in Martina Kofol (levo) bumbaca turistične namene, kakor dokazuje izjemen uspeh Kraške ohceti, pri kateri je neposredno soudeležena. Pozornim poslušalcem je razkrila tudi nekaj nasvetov za pripravo tipičnih kraških jedi in na koncu postregla še z okusnimi »fanclji«. Teden kasneje se je v knjižnici mudil Miran Košuta, pisatelj, esejist, prevajalec in univerzitetni docent, ki je prvič v samostojni obliki predstavil svojo najnovejšo knjigo »Mikrofonije«. Gre za splet izbranih govorov in pogovorov, ki jih je avtor imel ob različnih priložnostih v razdobju približno tridesetih let. Tematsko se govori dotikajo Prešerna in slovenske kulture, raznih piscev in ustvarjalcev, jezika in narodne identitete, kulturnih žarišč in narodnoosvobodilnih bojev, pogovori pa pisanja in manjšinstva, Trsta, predmejstva in meje. Objavljen je tudi slavnostni govor, ki ga je Košuta imel ob odstrtju Trubarjevega kipa pred Rubijskim gradom 11. maja 2008. Naslednji dve srečanji - 21. in 28. marca - bosta potekali v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo. Jutri ob 18. uri bosta zgodovinarja Peter Černic in Renato Podbersič ml. predstavila dnevniške zapise msgr. Rudolfa Klinca, ki je v najhujših vojnih letih služboval v Velikih Žabljah na Vipavskem, 28. marca pa bo o nastanku in razvoju naftne industrije ter njenih skrivnostih in pasteh govoril kapetan Marco Sulli-Sulčič, ki je bil 35 let zaposlen pri podjetju Chevron, velikanu na naftnem področju. Srečanja v knjižnici prireja občina Sovodnje ob finančni podpori Fundacije Goriške hranilnice. štandrež - Politika in diplomata Na Pilošču sta premislila Jugoslavijo Jože Šušmelj in David Peterin (zgoraj), Franko Juri (spodaj) Na sedežu kulturnega društva Oton Župančič na štandreškem Pilošču je v petek zvečer okrog petindvajset poslušalcev na novo »premislilo Jugoslavijo«. Takšen je bil naslov srečanja, ki ga je priredila SKGZ po izkušnji v Doberdobu, na kateri sta sodelovala Miloš Budin in Dimitrij Volcic, se pravi oba iz Italije, medtem ko sta v Štandre-žu odgovarjala na vprašanja Davida Petari-na politika in diplomata iz Slovenije, Jože Šušmelj in Franko Juri. Začetno iztočnico je posredoval Livio Semolič v imenu prireditelja, nakar so se odvijala mestoma zelo podrobna razmišljanja o značilnostih sedaj razdrobljene, a nekdaj povezane federativne republike. Izvedenca sta z različnimi pristopi in izkušnjami, a v bistvu enovito obrazložila vrline in pomanjkljivosti večnarodne in večkulturne države. Slednje je bilo hkrati vrlina in v zadnjih letih funkcioniranja skupne države tudi odprt problem, ki je preprečil katerikoli poskus, da bi se dogajanja zaključila po mirni poti. Osnovno sistemsko protislovje se je kazalo v naslednjem nasprotju: na eni strani izjemna demokratizacija proizvodnih dejavnikov s skrajnim samoupravljanjem v TOZD-ih, tako skrajnim, da je postalo ovira za učinkovito odločanje, na drugi strani ideološka togost glede človekovih pravic. Nikoli ni bilo in ne bo v kapitalizmu v proizvodnji toliko demokracije, kolikor je je bilo v jugoslovanskem samoupravljanju; tedaj je razmerje plače med proizvodnim in vodilnim zaposlenim znašalo lahko 1: 3,2, na drugi strani pa ni bilo mogoče odsloviti še tako deklariranega lenuha, kar je hromilo učinkovitost gospodarstva. Na Zahodu, posebno v zadnjem obdobju, postavljajo ves Vzhod v isti koš glede odprtosti oz. zaprtosti družbe in sistema. Znano pa je, da se je Jugoslavija razlikovala od ostalih stvarnosti, znotraj Jugoslavije pa je Slovenija bila iz vrste vidikov dokaj različna od ostalih republik. Kopja so se lomila predvsem v zvezi s tako imenovanim »verbalnim deliktom«. Glede tega Zveza komunistov in njene razvejane strukture niso popuščale. Cela vrsta drugih znakov alternative pa je uspevala v tisku (Mladina) in glasbi, meje so bile odprte in izmenjava stikov je uspevala, znana je deklaracija 25 poslancev. V skupščini je veljala pravica veta, zato ni mogla nobena od šestih Republik vsiliti svojih rešitev, pa niti pet republik ni moglo vsiliti svojih pogledov šesti članici. To je bilo zelo demokratično, hkrati pa je hromilo sistem. Vse to je predvidevala ustava iz leta 1974. Kje in zakaj se je dokončno zalomilo? Verjetno bi se drugače izteklo - republike bi se sicer vseeno razšle, a manj krvavo -, če bi se upoštevala zahteva Kosova po oblikovanju republike. Druga rak rana je bila povezava zahteve po demokratizaciji z nacionalizmom, saj je na Balkanu bil nacionalizem vedno krvav. Tito je že enkrat prej discipliniral Hrvaško (obdobje republiške vlade Dapčevič Kučan), ko pa je v Srbiji celo v akademskih krogih prevladalo mnenje, da »Srbija zmaguje v vojnah, nato pa izgublja v miru«, se je ravnotežje, oblikovano med osvobodilno vojno, porušilo. Ostalim manj razvitim Republikam je prijal status quo, ne pa sprememba, ker so lahko črpale iz skupnega proračuna, a na ta način se je nesorazmerno večala inflacija. bumbaca Tudi na mikroravni finančni sistem ni mogel zdržati, saj so družine množično vračale kredite za stanovanjske stavbe s fiksnimi obrestmi, medtem ko je inflacija ponorela. Za malo denarja so prišle do hiše, država pa je obubožala. Dokler je predsednik Tito potoval po svetu in bil prepričljiv, je izposlo-val kredite, saj je Jugoslavija igrala vlogo »blazinice« med blokoma - Italija na primer je na ta račun prihranila težke milijarde, ker ji ni bilo potrebno oblikovati ogromnega vojaškega sistema proti Varšavskemu paktu, nato so se ravnotežja spremenila. Slovenija je v očeh drugih republik šla svojo egoi-stično pot, dejstvo pa je, da je od leta 1848 težila po zedinjenju in samostojnosti. Glede na stanje ob koncu osemdesetih let je bil odhod iz federacije neizbežen. Vojna, tista prava, bi se bila lahko tudi zgodila, a se je slovenska politika uspela na sestanku na Brionih temu izogniti. Nostalgija po SFRJ nima smisla, saj se zgodovina premika, in spreminja razmerja. Živeti in razreševati je potrebno sedanji in prihodnje trenutke. Stanje je dokaj zaskrbljujoče, saj se v Sloveniji pojavljajo oblike sodobnega suženjstva po množičnih razkritjih sleparskega, če že ne kriminalnega lastninjenja in maskiranega kreditiranja praznine. Hkrati pa Slovenija načrtuje in sprejema vkrcanje na tako imenovani »francosko nemški vlak« v smeri razvoja in uspešnosti. Znotraj republike se oblikujejo strpni odnosi med različnimi narodnimi skupnostmi, ki so se ustvarile v času Federacije. Največji izziv pa predstavlja reševanje evropske krize v primerjavi z ostalim svetom. Slovenija druge, razen evropske, poti nima. Glede izziva obstaja (zaenkrat) utopična vizija o soupravljanju v gospodarstvu (namesto samoupravljanja), o čemer je razmišljal že Stane Kavčič. Brez plašnic protikomun-izma bi po dveh desetletjih bilo vredno pomisliti na oblike zadružne proizvodnje, na oblike nekdanje zdravstvene varnosti in na nadzorovano usmerjanje nadvrednosti v obnavljanje tehnologije in raziskovanje - kar pomeni manj prekomernega bogatenja s plačami v razmerju 1:40 - ne pa na enosmerno razmišljanje o zniževanju plač v proizvodnji, ki se že dolgo ne omejuje na delavstvo v modrih kombinezonih. Aldo Rupel Nedelja, 20. marca 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme BERLUSCONIJEVA PRILJUBLJENOST STRMO UPADLA Kisla politična pomlad predsednika vlade Vojmir Tavčar Ko je po odhodu predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija in njegovih somišljenikov skupine Prihodnost in svoboda začel snubiti nekaj pripadnikov te skupine in drugih opozicijskih skupin, naj prestopijo v desno srednino, da bi se izognil nezaupnici v parlamentu, je italijanski premier Silvio Berlusconi dobro vedel, da se bo novim somišljenikom moral oddolžiti, saj med snubljenjem on sam in njegovi pooblaščenci niso skoparili z obljubami. Imenovanja za vladne podsekretarje, zadolžitve v stranki in v parlamentu, zopetne kandidature so bile »lizike«, s katerimi si je Berlusconi zagotovil v spodnjem domu zadostno podporo, da je bil zavrnjen predlog o nezaupnici in da so bili odobreni ukrepi, ki so bili za vlado posebnega pomena. Podpora, na katero lahko Berlusconi računa, je bila dovolj trdna, da je predsednik vlade lahko upal, da se bo nekako le prebil do konca tega mandata. Dogajanje prihodnjih tednov bo poka- zalo, ali je bil to račun brez krčmarja, saj so se v tem času nasprotja v vladni koaliciji znatno zaostrila. Svečanosti ob 150-letnici Italije so zaostrile odnose med tistim delom Ljudstva svobode, ki izhaja in Nacionalenga zavezništva in je od nekdaj občutljiv za patriotsko retoriko, in Severno ligo, ki je nasprotovala, da bi 17. marec bil državni praznik in ni zamudila nobene priložnosti, da bi pokazala, kako mrzi obletnico zedinjenja Italije. Nekateri izpadi ligašev so bili tako grobi, da tudi Berlusconi ni mogel molčati in je Bossija in njegove javno okrcal. Vodja »lumbardov« pa mu je v četrtek vrnil milo za drago. »Prav mu je,« je minister za institucionalne reforme komentiral z novinarji dejstvo, da so med slovesnostmi ljudje izžvižgali predsednika vlade. Nesoglasja z ligo pa najbrž niso tolikšna, da bi povzročala Berlusconi-ju glavobol. Veliko več težav ima v lastni hiši, saj tisti, ki so decembra skočili čez plot, sedaj zahtevajo plačilo za nudeno podporo. Vendar kaže, da so zahteve tolikšne, da postaja politična cena previsoka. Predsednik vlade ne more vsem zadostiti in zato odlaša z imenovanji. Minulo sredo je s podsekretarjem pri predsedstvu vlade Gian-nijem Letto stopil do predsednika države Giorgia Napolitana, da bi mu nakazal možnost nekaterih zamenjav v vladi. Kazalo je celo, da bosta že isti popoldan prisegla dva nova ministra in sicer Giancarlo Galan, ki naj bi se iz ministrstva za kmetijstvo preselil na ministrstvo za kulturo in prevzel dolžnost vse bolj odsotnega Sandra Bondija, medtem ko naj bi krmilo ministrstva za kmetijstvo zaupali Saveriu Romanu, nekdanjemu voditelju UDC na Siciliji, ki se je razšel s Casinijem, ko je slednji sklenil, da bo podprl deželno vlado Raf-faeleja Lombarda, potem ko se je slednji sprl z Ljudstvom svobode. Romano je takrat ustanovil skupino »Popolari d' Italia domani«, ki je od decembra v oporo večini in je trenutno v skupini »odgovornih«. Kaže, da se v pogovoru s predsednikom države Berlusconi ni omejil samo na omenjena ministra, am- pak naj bi napovedal tudi imenovanje kopice novih podsekretarjev, Napolitano pa ga je pri tem takoj ustavil in ga opomnil, da bi na ta način vladna ekipa presegla število, ki je predvideno po zakonu Bassanini. Pred plazom novih imenovanj je treba spremeniti zakon, je bil odločen predsednik države. Berlusconi naj bi po tem pogovoru svojim sodelavcem potožil, da mu »Na-politano nikoli ne gre na roko,« vendar s tem ni povsem prepričal svojih najnovejših političnih sopotnikov. Romano in njegovi namreč sumijo, da je Berlusconi namenoma nakazal predsedniku države možnost kopice novih imenovanj, da bi izzval Napolitanov negativni odgovor in da bi tako imel izgovor, da dopolnitev vladne ekipe odloži še za nekaj časa. Kajti obljubljenega plačila ne zahteva samo Romano, ampak tudi mnogi drugi: od dolgoletnega političnega komentatorja Fran-cesca Pionatija do nekdanjega ministra za proizvodne dejavnosti Claudia Scajole, ki je bil lani prisiljen odstopiti po aferi o njegovem rimskem stanovanju. Scajola zahteva pomembno mesto v stranki in grozi z možnostjo odcepitvije (tudi on naj bi imel zadostno število somišljenikov, da bi lahko predsedniku vlade povzročil mar-sikakšeni glavobol). Podobne težave so tudi z izbiro ministra za odnose z EU, ki naj bi nadomestil Andreo Ronchija (odstopil je, ko je skupina Prihodnost in svoboda prešla v opozicijo). Najprej je kazalo, da bo v ministra povišan dolgoletni Berlusconijev tiskovni predstavnik in sedanji podsekretar za založništvo pri predsedstvu vlade Paolo Bonaiuti, vendar je bil tudi ta problem začasno zamrznjen, ker bi Bonaiu-tijevo povišanje lahko dalo povod za nezadovoljstvo drugih. Premier je v tem času dober del svojega časa porabil zato, da je miril nove sopotnike in vsem obljubljal neko rešitev, vprašanje pa je, koliko časa bo še lahko trajala potrpežljivost novih sil desne sredine. Romano je na četrtkovi novinarski konferenci zagotovil, da vladi ne bo postavljal zased, vendar je zahteval v desni sredini pomembno vlogo: skupina »odgovornih« naj bi postala tretji partner koalicije, naj bi bila formalno vabljena na vsa srečanja na vrhu in naj bi soodločala o vseh temeljnih političnih odločitvah. »To ni stvar, ki bi jo rešili danes, jutri ali pojutrišnjem, ne sme se pa zavleči za mesece,« je dejal Romano. Še nesojeni minister za kmetijstvo pa je že v sredo, komaj se je izkazalo, da ne bo imenovan za ministra, pokazal predsedniku vlade, da se ne šali. On in njegovi trije somišljeniki niso bili v zbornici, ko je bilo treba glasovati o predlogu opozicije, da bi združili upravne volitve in tri referendume. Vlada je tvegala pekoč poraz, pred katerim jo je rešil radikalec Marco Beltrandi, ki je bil sicer izvoljen na listi Demokratske stranke. Beltrandi je dejal, da se osebno zavzema za nov zakon o referendumih, ki naj bi odpravil prag sklepčnosti in zato ni podprl združitve referendumov in upravnih volitev, češ da bi šlo samo za nesprejemljiv poskus, kako obiti vprašanje sklepčnosti. Skratka desna sredina se je tudi pri tem pomembnem vprašanju izmazala s pomočjo opozicije. Precej težav je imela desna sredina tudi pri izbiri kandidatov za upravne volitve. Še najbolj značilen je primer Trsta, kjer Severna liga vztraja pri svoji kandidaturi in kjer je tudi v Ljudstvu svobode še veliko napetosti. S podobnimi težavami se je desna sredina morala spoprijeti tudi v nekaterih drugih občinah, nesoglasja in spori pa naj bi bili prisotni tudi v sami vladi. Kopja naj bi se lomila celo med zelo vplivnim podsekretarjem pri predsedstvu vlade Giannijem Letto in prav tako vplivnim gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem. Za nameček je treba dodati, da tudi Berlusconi-jev odnos s Tremontijem ni ravno prijateljski (velja seveda tudi obratno), ker naj bi bil po oceni predsednika vlade Tre-monti preveč samosvoj, preveč povezan z ligo, preveč naj bi nastopal v sozvočju z Brusljem in bil prevečkrat gluh za njegove zahteve po dodatnih sredstvih. Smola je hotela, da tokrat tudi mednarodne razmere niso bile Berlusconiju v pomoč. Res je sicer, da sta najprej libijska kriza in nato katastrofalni potres na Japonskem odvrnila medijske žaromete od Berlusconijevih večerov z mladimi dekleti, vendar sta ob tem razgalili politično in akcijsko šibkost italijanske vlade. V zvezi z libijsko krizo je Rim dolgo časa mencal, svojo nesposobnost pa je pokazal predvsem pri problemu pre-bežnikov, ki so se množično izkrcali na Lampedusi. Vprašanje je nedvomno zahtevno in ga ni lahko rešiti, toda dogajanje zadnjih dni kaže popolno nepripravljenost, čeprav je bilo vsem jasno, da bodo napetosti v severni Afriki povečale val prebežnikov. Edina konkretna rešitev, ki jo je sedaj ponudila vlada, je organizacija večjega šotorišča na otoku, ker sprejemni center poka po vseh šivih. Podobno nihajoče je bilo ravnanje tudi v primeru jedrske katastrofe, ki preti Japonski. Vlada je najprej zagotavljala, da bo vztrajala pri svojem programu gradnje jedrskih elektrarn, ob koncu minulega tedna pa je ubrala nasprotno smer in priznala, da je potreben čas za premislek. Do tega pa ministrov niso pripravili znastveni izsledki, ampak samo volilna računica kot je med drugim nekoliko naivno priznala ministrica za okolje Ste-fania Prestigiacomo: pred volitvami si ne moremo privoščiti, da bi preveč odločno vztrajal ipri programu gradnje jedrskih elektrarn. Kaj pa potem? Pičel dosedanji vladni obračun, afere v zvezi z zabavnimi večeri v Arcoreju, na Sardiniji in tudi v Rimu, ozadja, ki jih razkrivajo diplomatske depeše, ki jih objavlja Wiki-leaks, protesti zaradi krepko okrnjenih finančnih prispevkov, prevelika popustljivost do lige so krepko načeli Berlusconi-jevo priljubljenost, kar je prišlo dokaj jasno do izraza v četrtek, ko so ljudje kar trikrat izžvižgali predsednika vlade, ki je iz cerkve Svete Marije angelov odšel po stranskem izhodu, da bi se izognil negodovanju množice, ki je malo prej z navdušenim ploskanjem pozdravila predsednika republike Napolitana. Kaže, da veter sedaj ne polni več Berlusconijevih jader in tudi javnom-nenjske ankete ne obetajo nič dobrega. Zaradi tega je Berlusconi po poročanju časopisov zelo zaskrbljen, saj na upravnih volitvah tvega pekoč poraz. Po raziskavah, ki naj bi jih naročil predsednik vlade, naj bi Ljudstvo svobode in ligo podprlo 43,6 odstotka anketiranih, levo sredino 41,1 odstotka, sredinski tretji pol okoli 10 odstotkov (levji delež naj bi v tem okviru imela UDC, za katero naj bi se opredelilo okoli 6 odstotkov anketiranih). Berlusconi je začel zato zopet dvoriti Pierferdinandu Casiniju, kateremu naj bi ponudil v prihodnjem mandatu kandidaturo za predsednika vlade, vendar je voditelj centristov ponudbe zavrnil in poudaril, da Italija potrebuje korenit politični zasuk. Predsedniku vlade se nakazuje ne-lahka in zelo kisla politična pomlad, ker se bodo v kratkem začeli tudi procesi, na katerih ga bremenijo dokaj hude obtožbe. Izid upravnih volitev bo dokaj jasen signal, ali veter v Italiji piha v drugo smer. Preuranjeno se je sedaj vprašati, kako bo to vplivalo na politična ravnovesja v državi. Preveč je neznank, da bi lahko tvegali kakšno hipotezo, gotovo pa je vsekakor, da kakršen koli bo izid volitev, Berlusconi ne bo vrgel puške v koruzo kar tako, ampak se bo boril, da ostane v sedlu. Sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani je pred nedavnim dejal: »Berlusconi namerava vztrajati za vladnim krmilom? Naj mu bo jasno, da bomo mi vztrajali vsaj en dan več kot on.« Upati je, da bo tokrat opozicija, ki je bila ves ta mandat v podrejenem položaju, znala dejansko vleči bolj učinkovite poteze in da se ne bodo uresničile dokaj črnoglede napovedi ameriških diplomatov o »hiranju« Demokratske stranke. / 1 4 Nedelja, 20. marca 2011 NEDELJSKE TEME Na fotografiji pod naslovom: nekdanji dolinski župan Edvin Švab in njegov tedanji sežanski kolega Boris Bernetič. Iz njunih pričevanj izhaja, kolikšen problem je še bila pred tridesetimi leti državna meja med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo. Zamisel o »odprti meji« je bilo tedaj mogoče uresničili le s trdno voljo in prepričanjem v prihodnost vse boljših odnosov med sosedi. Izkazala se je kot preroška in daljnovidna. NEKDANJA ŽUPANA EDVIN ŠVAB IN BORIS BERNETIČ Mejo sta brisala že pred 30 leti Primož Sturman V teh dneh potekajo tri desetletja od dogodka, ki je globoko zaznamoval politično in družbeno dogajanje naših krajev ter se neizbrisno zapisal v zgodovino vsega obmejnega prostora. Marca 1981 sta namreč tedanji občini Dolina in Sežana začeli s pobudo, imenovano Odprta meja. Dolina Glinščice, biser lepote kraške narave, je namreč povezala dve občinski upravi vzdolž tedanje itali-jansko-jugoslovanske meje, ki je bila nekaj let pred tem tudi dokončno začrtana z Osimskimi sporazumi. Tedanje prelomne dogodke, ki so doživeli svoj idealni zaključek ob vstopu Slovenije v šengensko območje decembra 2007, bomo skušali osvetliti predvsem s pričevanjema protagonistov, in sicer tedanjega župana Občine Dolina Edvina Švaba ter nekdanjega predsednika skupščine Občine Sežana Borisa Bernetiča. Edvina Švaba smo nedavno obiskali na njegovem domu v Dolini Vse skupaj se je začelo, če se ne motim, s priredbo mednarodnjega seminarja o dolini Glinščice. Tako je (v roke vzame zbornik simpozija). Tega ne dam od sebe, saj smo jih tedaj tiskali le tisoč in so kmalu vsi pošli. Simpozij je potekal 21. marca 1981. Dolinski župan sem bil tedaj že šest let, tekel je že moj drugi mandat. O Glinščici smo diskutirali že dolgo časa prej. Ta dolina je izreden prostor, ki so ga občudovali in obiskovali predvsem ne-domačini. Domači ljudje so bili postavljeni pred dejstvo, da se trume ljudi vsako nedeljo valijo pred njihovimi hišami. Veliko je bilo plezalcev, drugi so hodili samo na oddih. Glinščico smo smatrali za našo, večina obiskovalcev je k nam prihajala zelo spoštljivo, nekateri pa so se vedli kot, češ, kaj pa nas je treba. Nastajala so že tudi prva krajevna ime- na, ki sploh niso bila več slovenska ali dvojezična, na primer Cippo Comici. Mi smo seveda naprej tuhtali, kaj naj bi naredili, razpravljali smo z ljudmi, kako bi lahko Glinščico ovrednotili. Nato smo navezali mrežo stikov s področji, ki so bila sorodna našemu zaradi cele vrste značilnosti, ki jih je bilo treba obvladati ter se zavedati, da so te v nevarnosti, da izginejo. Kdo je z vami v tistem času najbolj tesno sodeloval pri tem projektu? Največji poznavalec Glinščice je bil pokojni Drago Ota, občinski odbornik je bil tedaj Boris Mihalič, jamar Stojan Sancin je poznal vsako luknjo v dolini. Nekateri krajani so naravno okolje poznali, saj so ga dnevno obiskovali, o njem pa so jim tudi pripovedovali predniki, spet drugi pa so bili v tem tudi precej strokovno podkovani. Prišli smo torej do sklepa, da je treba združiti dve vrednoti. Ena je bila ohranjevanje in ovrednotenje prostora, druga pa problem meje. »Naša« meja je bila zarisana za pogajalsko mizo, zato ni spoštovala nikakih zahtev ljudi. Presekala je na dvoje ozemlje, ki je bilo enotno tako z naravnega kot z an-tropološlkega vidika. Kako so se začeli plesti institucionalni stiki med vami in Občino Sežana? Tedaj je bilo seveda treba imeti za prehod meje potni list oziroma prepustnico. Vse skupaj ni bilo lahko. Mejni pregledi so bili natančni, tako da se nismo prosto gibali. Občini Sežana, ki je tedaj mejila na našo občino (danes je na tem ozemlju občina Hrpelje-Kozina, op. avt.) in s katero smo imeli stike, smo ponudili to pobudo, ki bi povezala obe strani. En del Glinščice je bil »naš«, drugi pa sežanski. Boris Bernetič je tedaj načeloval občini Sežana. Stvar je vzel zelo resno, rekel bi vojaško resno. Reči pa moram, da smo čez-mejne stike imeli tedaj bolj navezane na koprsko stran. So bili ti stiki na inštitucionalni ali strankarski ravni? KPI je bila v Dolini del večine občinske uprave. V pobudo pa smo vključili tudi opozicijo, saj v pobudi ni bilo nobenega skritega strankarskega ali partikularnega interesa. Pobudo so torej podprli tudi Slovenci, ki so samostojno politično nastopali. Da, seveda tudi Stranko Slovenske skupnosti sem osebno povabil k temu. Tedaj sta bila med drugim izvoljena Sergij Mahnič in dr. Lojze Tul. Z njima ni bilo nobenih težav. Dobili smo soglasje, saj nismo delovali v ozkem okviru stranke. Kako se je vse skupaj nato nadaljevalo? Pridobiti smo morali strokovnjake in ustanove na Tržaškem, ki niso bile slovenske, denimo Univerzo, naravovarstvene organizacije in muzeje. K mednarodnemu seminarju je pristopilo veliko ljudi. Stopili smo v stik s slovenskim izvršnim svetom (vlado), kjer smo se dogovarjali s sekretariatom (ministrstvom) za okolje. Pogovarjali smo se na institucionalni ravni, nikoli nismo šli skozi stranko, ki pa je bila seveda obveščena o tem. Nastopiti pa je bilo treba tudi drugje. Jugoslavija je namreč tedaj strogo stražila mejo z graničarji. Zato se nam je marsikdo smejal, ko smo tedaj govorili o odprti meji. Imeli pa smo tudi skupino izredno sposobnih mladih, ki so pripomogli k razvoju znanja. V pobudo smo potegnili vse tiste, ki so se počutili dobro v taki sredini, ki bo iskala srečanje in dialog. Gledališče France Prešeren smo imeli tedaj prvič opremljeno s prevajalskimi kabinami, prevajalci so prevajali v več jezikov. Vsakdo je govoril v svojem jeziku. Stike smo imeli tudi z Deželo, kjer je bil odbornik za proračun Sergio Coloni Klun, po rodu Slovenec. S pomočjo dežele oziroma v njeni tiskarni smo razmnožili tudi zbornik v tisoč izvodih. To je bila izredna priložnost, ki se nato ni več ponovila. Kakšen je bil tedaj medijski odmev te pobude v širšem oziru? Povedati moram, da se je seminar zgodil pod pokroviteljstvom organizacije UNESCO, katero je predstavljal doktor Droste. Na območju naše dežele in Slovenije je bil odmev zelo velik, naš glas pa je segel tudi do Rima. Tam so nas poznali kot nekakšne avantgardiste. Tedaj se je zgodil tudi prvi pohod čez mejo. Preden bi začel govoriti o pohodu, naj povem še to. Klavdij Palčič je tedaj ustvaril logo odprte meje, in sicer mavrico, ki povezuje različnosti. Palčič je pred tem že izrisal občinski spomenik padlim partizanom in drugim v NOB. Povedati pa moram še nekaj pomembnega. Pred gledališče smo tedaj izpostavili štiri zastave, in sicer jugoslovansko in slovensko poleg državne in deželne. V tistih časih je bilo potrebno imeti dovoljenje za izpostavljanje tujih zastav, na katerega pa smo se enostavno požvižgali. Rekli smo, da smo na svojih tleh in bomo na njih izpostavili, kar se nam zdi. Enako je bilo tudi v Botaču, kjer je (bila) meja. Giovanni Volpe je bil tedaj na tržaški kvesturi, Darko Dujmovic pa je vodil jugoslovansko milico v Kopru. Oba sta bila drug do drugega prijateljsko razpoložena. Tesno smo z njima sodelovali. Rim in Beograd sta bila o tem obveščena, nato so se začela državna kolesa na obeh straneh premikati. Ko je Dujmovic prihajal v Dolino, je vozil preko Botača s policijskim avtom, bil pa je seveda dogovorjen z graničarji. Sam si tega ne bi upal, čeprav sem bil župan in so me kot takega poznali. Kako pa je bilo na sam dan pohoda? Ko je napočil čas za pohod, sem osebno zahteval od orožnikov, policistov in fi-nancarjev, da pridejo v uniformah in da pustijo orožje v Italiji. Tudi jugoslovanske miličnike smo prosili podobno. Graničarje so tedaj umaknili z meje. Vzdušje je bilo neverjetno. Med jugoslovanskimi policaji je bil Fa-bio Stefle, pripadnik italijanske manjšine z obale. Steffe je nato leta 1991 vodil pogajanja med JLA in slovensko milico oziroma teritorialno obrambo na Škofijah. Pohoda se je udeležilo pet tisoč ljudi, vidnejšim osebnostim smo poslali vabila. Tedaj se nam je pridružil tudi tržaški »slovenski« župan Man-lio Cecovini. Spominjam se, da je bil tisti teden deževen, da je bilo malo blata. Tedaj so jugoslovanski miličniki s svojim avtom prišli na kavo v Dolino, imeli pa so pištolo z opa-sačem, ki so ju nato po mojem prigovarjanju pospravili. Tistega dne se je v zraku čutilo prijateljstvo. Vsi smo se pozdravljali, kot se ljudje pozdravljajo v hribih, in sicer vsak v svojem jeziku. Pohodu je sledil še nov mednarodni inštitucionalni dogodek. Seveda, saj smo še istega leta obiskali glavno skupščino UNESCO-ja v Parizu. Tam sem imel poseg v treh jezikih, in sicer slovenščini, italijanščini in angleščini. Med odmorom je do mene stopil uglajeno oblečeni gospod s kravato in pozlačenimi gumbi na suknjiču ter mi očital, da sem govoril neumnosti. Bil je delegat Sovjetske zveze, ki me je opozarjal, da je med obema občinama državna meja in da se kar tako ne moremo iti sodelovanja. Kako se je nato v času nadaljeval pohod? Pohod se nadaljuje še danes, pot smo opremili z napisi »Pot prijateljstva-Sentiero dell'amicizia«. Uporabili smo bronaste količke, za katere se je marsikdo bal, da jih bodo pokradli. S kakšnimi občutki ste spremljali vstop Slovenije v šengensko območje leta 2007? Občina Sežana je tedaj vztrajala, da bi imel glavni govor opolnoči na Fernetičih, čeprav se vsi s tem niso strinjali. V svojem govoru sem postavil še nekatere pike na i. Imate z Borisom Bernetičem še stike? Bernetič je človek iz gospodarstva, manager. Občasno se srečujeva v Sežani na kakem sprejemu. NEDELJSKE TEME Nedelja, 20. marca 2011 15 Tudi Borisa Bernetiča smo obiskali in sicer na njegovem domu na Kozini Bivši dolinski župan Švab pravi, da je pobuda prišla z njihove strani, Občina Sežana pa da je k njej takoj pristopila. V Dolini so priredili srečanje, iz katerega se je rodila ideja, da bi se skušali dogovoriti o odprti meji. Ta je seveda prišla z njihove strani. Nekega dne dopoldne je Švab prišel v Sežano ter me vprašal, kaj mislim o tem, in sicer da bi skupno ustvarili pobudo odprte meje, da bi torej mejo med Jugoslavijo in Italijo vsaj za en dan odpravili. Domnevam, da ste imeli med občinami že prej kake uradne stike. Povedati moram, da je tedanja sežanska občina mejila na celo vrsto (slovenskih) občin v Italiji, od Doline, preko Trsta, Repentabra, Zgonika, Devi-na-Nabrežine vse do Doberdoba. Srečanja na medobčinski ravni so potekala redno. Pred tem dogodkom sem bil namreč že večkrat v Dolini. Relacije so tekle, tako da smo se zelo dobro poznali. Švab je bil zelo prepričan, da bo ideja plodna. Jaz sem rekel, da moramo to skupaj poiskusiti. Dejstvo je bilo, da je iz njihove strani večja pripravljenost. Jaz pa sem bil glede tega nekoliko skeptičen, saj smo z naše strani morali urediti zadevo na dveh nivojih. Pobudo je bilo treba urediti v prostoru, na katerem bomo odpravili mejo in vse organe, ki so bili na njej. Nato je bilo treba prepričati tedanje vodstvo Socialistične republike Slovenije, zadnja raven pa je bil Beograd oziroma vojska, ki je mejo stražila. Kako so se stvari nato razvijale? Zadeva je bila s strani slovenskih organov (notranje zadeve, milica) precej dobro sprejeta. Partija je pri vsem tem stala od zadaj, stike smo imeli bolj Na fotografijah posnetki z nekaterih minulih izdaj pohodov ob odprti meji v dolini Glinščice kroma/magajna s Socialistično zvezo delovnega ljudstva, ki je bila družbena organizacija. Katere sogovornike ste imeli tedaj v Ljubljani? Resor za notranje zadeve je vodil Orožen, predsednik vlade je bil Zem-ljarič. Kar se tiče vojske, moram reči, da smo imeli pri postojnski diviziji, ki je vojaško nadzorovala mejo, dobre relacije. Ključni oficirji, denimo general Mirko vic, so bili zelo razumevajoči, razgledani in napredni, tako da z njimi ni bilo večjih težav. Določena vprašanja so se pa postavila. Denimo, kaj se bo zgodilo tedaj, ko se bodo vojska, milica in carina umaknile z meje. Po-tihem je bilo koga strah, da bodo ljudje bežali, da bo prišlo do tihotapljenja mamil itd. Je bilo po vašem težav relativno malo, ker so bili nekaj let poprej podpisani osimski sporazumi, ki so dokončno zakoličili mejo med državama? Za ureditev odnosov med državama so bili ti sporazumi odločilnega pomena. Pri vseh nadaljnjih poskusih odpiranja ni bilo več nerešenih vprašanj, ki bi nas lahko bremenila. Meja je bila definirana, sporazum je bil podpisan. Treba je bilo samo razumeti, kako voditi naprej stvari. Kakšne težave pa lahko prišle iz Beograda? Če bi imeli tedaj kakega orto-doksnega komandanta v postonjski diviziji, bi se lahko pojavile večje težave. Nekaj let za tem dogodkom so se namreč vojaške strukture zamenjale. Na odgovorna mesta so prišli dosti bolj ozki ljudje in to v času, ko je začela skupna država razpadati. Če bi se s temi ljudmi pogovarjali tedaj, bi morda nastale kake težave. Glede osimskih sporazumov pa moram dodati še nekaj, V tistem času smo v Sežani odprli nov terminal, zgradili smo nov mejni prehod. Stvari so se začele obračati v pravo smer. Koliko časa ste bili tedaj na čelu Občine Sežana? Mandat sem nastopil leta 1974, zaključil pa 1982, torej prav v najbolj prelomnem času. Tedaj je nastal tudi projekt industrijske cone na Krasu. Ste bili pri sami izvedbi pohoda skozi odprto mejo tudi sami zraven? Na simpoziju me ni bilo, saj sem tedaj sedel na dveh stolih, če se lahko tako izrazim. Med mojim osmim letom županovanja me je slovenski izvršni svet poslal za prokurista v podjetje CI-MOS Koper, ki je zašlo v velike težave. Zemljaričeva vlada me je tja poslala likvidirat oziroma rešit podjetje. Šest mesecev sem torej igral dve vlogi, prav v času, ko se je odprta meja operativno realizirala. Bil pa sem prisoten na pohodu. Tedaj sem se spomnil dogodka iz petdesetih, ko smo se srečali s sorodniki iz Trsta v dolini blizu Orleka. Primerjava ni zdržala, saj je bila meja odprta veliko bolj kot trideset let prej. Kdo je bil ob vas tistega dne? S seboj sem pripeljal nekaj sorodnikov, dobro pa se spominjam samega Darka Dujmovica. Stvar sem opravil relativno hitro brez kakršnih koli večjih razgovorov. Bil sem namreč res veliko zaseden v Kopru, saj je bilo vprašanje nekaj tisoč zaposlenih veliko bolj pereče. Ste se tudi naslednja leta udeleževali pohodov? Nisem veliko hodil, pridružil sem se raje zaključnim srečanjem (smeh). Zadnje čase pa sem začel hoditi predvsem zaradi rekreacije. Kako ste leta 2007 doživeli odpravo mejnih formalnosti? Spomnim se, kako je bilo leta 1974, ko sem prišel na sežansko občino. Tedaj sem bil star 29 let in nisem mogel razumeti, zakaj je toliko Jugoslovanov sililo v Trst. Kolona vozil so bile ob petkih in sobotah dolge od Fer- netičev do Senožeč. Prekomerno čakanje na meji se mi je zdela neumnost. Tedaj so se postavljale problematike ekonomskega značaja. Dejstvo je bilo, da je bila Italija veliko bolj razvita v primerjavi s Slovenijo in prostorom ob meji, Krasom in Brkini. Do leta 1974 so se namreč Kras in Brkini demografsko praznili. Obrniti je bilo treba trend in doseči, da pride na obeh straneh do izenačitve, tako da meja ne bo več potrebna. Po tridesetih letih sta se družbeni in gospodarski standard na obeh straneh skoraj izenačila, kar je seveda zelo pripomoglo k odprtosti. 16 1 4 Nedelja, 20. marca 2011 NEDELJSKE TEME V zvezi z uporabo fitofarmacevskih sredstev želimo pojasniti, da obstajajo poleg navedenih še drugi enako učinkoviti pripravki. Iz praktičnih razlogov navajamo le nekatere, kar ne izključuje uporabo drugih. Pomembno je le, da pri nakupu preverimo na etiketi, če so sredstva učinkovita proti boleznim ali škodljivcem, ki jih nameravamo zatirati. / JABLANE IN HRUŠKE OB ZAČETKU POMLADI Zatiranje bolezn in škodljivcev sadnih dreves Svetovalna služba Kmečke zveze Podajamo pregled zatiranja bolezni in škodljivcev sadnih vrst v mesecu marcu in aprilu, ko se brsti napenjajo in razpenjajo, ob začetku razvoja cvetnih pec-ljev ter pred cvetenjem. V shemi navajamo sredstva, ki se uporabljajo za tradicionalno zatiranje bolezni in škodljivcev ter tista, ki jih dopušča zakonodaja EU za biološko zatiranje. Želimo tudi podčrtati, da se bomo pri svojem navajanju omejili le na bolezni in škod- ljivce, ki pogosteje napadajo pri nas bolj razširjene sadne vrste. Koristnike opozarjamo, naj škropijo le v primerih, ko posledice bolezni oziroma napada škodljivcev presežejo prag škodljivosti. V zvezi z uporabo fitofarmacevskih sredstev želimo tudi pojasniti, da obstajajo poleg navedenih še drugi enako učinkoviti pripravki. Iz praktičnih razlogov navajamo le nekatere, kar ne izključuje uporabo drugih. Pomembno je le, da pri nakupu preverimo na etiketi, če so sredstva učinkovita proti KMEČKA ZVEZA Z DOMAČINI V Gročani srečanje o rezervatu Glinščice Na srečanju v Gročani kroma Minulo sredo so se v prostorih Srenjske hiše v Gročani srečali predstavniki vaške skupnosti in Kmečke zveze, da poglobijo problematiko v zvezi s pripravo načrta za ohranjanje in razvoj deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, ki ga pripravlja občina Dolina kot upravljalni organ. Ostale zadeve o katerih je tekla beseda so bile še: potrebne spremembe pe-rimetracije obsega rezervata kot jo zahtevajo lastniki zemljišč, kmetje in vaška srenja ter ustanovitev konzulte predstavnikov gospodarskih združenj v smislu čl.32 deželnega zakona 42/96. O omenjenih zadevah je Kmečka že izrazila svoje stališče tako na drugi predstavitvi načrta za ohranjanje in razvoj v Boljuncu kot tudi na deželni direkciji za kmetijstvo in poudarila, da je treba potrebe zainteresiranega prebivalstva uskladiti in uresničiti v okviru zakonskega postopka. Zato bo slovenska kmečka organizacija v prihodnjih dneh priredila srečanje z vsemi pristojnimi oblastmi in organizacijami. Davčne prijave Kmečka zveza obvešča, da so njeni uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko pokliče na telefonsko številko 040362941 vsak dan od 8.00 do 13.00 ter v torkih in četrtih tudi ob 14.00 do 16.00 ali pa se v istih urnikih oglasi na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul.Cicerone 8 - mednastropje. Isto storitev nudi tudi Kmečka zveza v Gorici - Korzo Verdi 51/not. od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 (tel 048182570) in Kmečka zveza v Čedadu - ulManzoni 31 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel. 0432703119). boleznim ali škodljivcem, ki jih nameravamo zatirati. JABLANE - V času razpenjanja brstov in začetku razvoja cvetnih pec-ljev (mišje uho) napadata to sadno vrsto predvsem dve bolezni: JABLANOV RAK (Nectria galligena, Sphaeropsis malorum, Phomopsis mali) in JABLANOV ŠKRLUP (Venturia inaequalis). Proti prvi uporabljamo uspešno bakrov oksiklorid 50 (Rame Caffaro) ali bor-dojsko brozgo, proti drugi pa ista bakrena sredstva in Ditianon (Gladior WTG), Dodina (Dodil WG, Guanidol WDG). Pri biološkem zatiranju te bolezni lahko uporabljamo navedena bakrena sredstva. Čeprav le v redkih primerih in pri občutlivejših sortah napade jablano tudi jablanova pepelovka (Podosphaera leucotricha). Jablano napadajo v tem času tudi škodljivci in sicer: AMERIŠKI KAPAR (Quadriaspidiotus perniciosus) in razne listne uši. Prvega zatiramo z belim oljem, za uši pa uporabljamo sledeča sredstva: Acetamiprit (Epik), Imidac-loprid (Kohinor 200 SL), Tiametoxan (Actara 25 WG) in Pirimicarp (Pirimor 17,5) ipd. Za biološko zatiranje kaparja uporabljamo že navedeno belo olje, za listne uši pa Azadiractino (Aza Nema). HRUŠKE- V času razpenjanja brstov napadata to sadno vrsto predvsem HRUŠEV RAK (Nectria galligena) in HRUŠEV ŠKRLUP (Venturia py-rina). Za zatiranje prve bolezni uporabljamo sledeče pripravke: Bakrov oksi-klorid 50 (Rame Caffaro) ali bordojsko brozgo in Ditianonom (Gladior WTG). Za zatiranje druge bolezni pa poleg omenjenih za prvo, uporabljamo Man-cozep (Dithane M-45), Metiram (Poly-ram), Tiram (Silfur GD 50), Dodino (Guanidol WDG in Dodil WG), Tebu-conazol (Folicur WG) in Tetraconazol (Domark) ipd. Omenjena bakrova sredstva uporabljamo tudi za biološko zatiranje teh bolezni. V istem času napada hruške AMERIŠKI KAPAR (Quadriaspidiotus perniciosus), proti kateremu uporabljamo belo olje-80 (2-3 kg), ali Imida-kloprid (Confidor 200). Belo olje uporabljamo tudi za biološko varstvo. V primeru prisotnosti BAKTERIJSKEGA OŽIGA (Erwinia amylovo-ra) odstranimo in zažgemo okužene dele. Rez opravimo 70 cm pod delom, kjer so vidni znaki bolezni. Listne uši zatiramo na hruškah s sredstvi, ki smo jih navedli za zatiranje teh škodljivcev na jablani. Prihodnjič o zatiranju bolezni in škodljivcev na koščičarjih. NASVETI STROKOVNJAKA Rožmarin in žajbelj: tradicionalni • I II* *l*ll* * V • I» V • I I • • • in od nekdaj priljubljeni začimbi v nasi kuhinji Rožmarin in žajbelj sta tudi pri nas zelo razširjeni začimbi. Danes bomo nudili nekaj napotkov o njihovem gojenju. ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis) - Rožmarin je tipično sredozemska grmičasta rastlina. Znana je kot začimba za meso in druge jedi, a tudi kot zdravilna rastlina. Ugodno deluje na prebavila in pomirja kašelj. Ob obalah Južne Italije raste v naravni obliki, drugače jo gojimo tudi drugod. Je trajna in zimzelena grmovni-ca, ki lahko zraste do 2 metra visoko. Lahko jo gojimo bodisi v vazi kot tudi na prostem. Rožmarin ima najraje apnenasta tla, pa čeprav se prilagodi tudi drugim vrstam tal. Ne prenaša zelo nizkih in dolgo trajajočih temperatur, pa čeprav zdrži tudi do - 8 stopinj Celzija za kratko obdobje. Zato je posebno v bolj hladnih krajih priporočljivo postaviti rastlino v zavetno lego, daleč od burje. Rožmarin ne mara za-stajanja vode, bolje uspeva v propustni zemlji. V težkih tleh je potrebna dobra drenaža. Rastlina bolje uspeva, če ji dodamo hlevski gnoj. Rožmarin v glavnem razmnožujemo s potaknjenci v spomladanskem času. V ta namen izberemo približno 15 cm dolgo mlado vejico, odstranimo liste na spodnji polovici za 4 - 6 cm visoko. Tako pripravljeno vejico vtaknemo v lažjo zemljo, da se ukorenini. Zemljo moramo stalno zalivati, da ostane vedno vlažna, a ne prevlažna. Čez približno 3-4 tedne poženejo korenine. Naslednje leto presadimo na stalno mesto ali v vazo. Rožmarin lahko sadimo vse leto. Spomladi ga energično obrezujemo. Odstraniti moramo predvsem starejše in olesenele veje. Na ta način rastlino pomladimo. Rožmarin lahko sadimo tudi kot živo mejo. Sadilna razdalja naj bo v tem primeru 50 cm. Poleti moramo vsaj enkrat na teden, a vendar zmerno zalivati. Rožmarin se zelo dobro obnese za gojenje v vazi. Pri izbiri vaze dajemo prednost glinastim, ki manj zadržujejo vodo. Odvečna voda mora iz vaz odtekati, zato moramo poskrbeti za primerno drenažo. Ker je rožmarin zimzelena rastlina, ga pobiramo vse leto. Vejice so pa najbolj aromatične od maja do julija. Ker razpolagamo s svežim rožmarinom vse leto, ga ni treba sušiti ali spraviti na kak drugačen način. ŽAJBELJ (Salvia officinalis) je manjša grmičasta trajnica, ki jo gojimo bodisi v vazi, kot tudi na prostem. Pri nas lahko raste na odprtem celo leto. Pozimi je vsekakor bolje, da rastlino branimo pred burjo. Slabo tudi prenaša dolgotrajno meglo in pozebe. Salvija ima raje propustno zemljo, voda ne sme zastajati. Posadimo jo na sončno lego. Če je zemlja preveč težka, ji dodamo pesek. Zemlja naj ima precej organske snovi. Tudi salvija se zelo dobro obnese za gojenje v vazi. Pred hišo naj bo lega proti vzhodu, v zavetju od vetra. Pri izbiri vaze dajemo prednost glinastim. Če je potrebno, spomladi presadimo v nekoliko večje vaze. Zemlja naj bo propustna, da voda lažje odteka. Na dno vaze denemo napihnjeno glino ali kamenjčke za boljšo dre-nažo. Če pa salvijo posadimo v tla na prosto, moramo pred tem dobro pognojiti z organskimi gnojili in tla prekopati, da pokopljemo gnojila. Najbolj razširjeno in uspešno je razmnoževanje s potaknjenci. Razširjeno je tudi razmnoževanje z uko-reninjenci. Slednje pripravimo tako, da vejo upognemo in pokopljemo del veje, kjer hočemo, da se tvorijo korenine. Še prej napravimo zarezo v neposredni bližini točke, kjer hočemo, da zrastejo korenine. Lahko veje po- ložimo vodoravno na tla, da se lahko tako razvijejo korenine iz členkov. Manj razširjen način razmnoževanja je s setvijo. To storimo v aprilu, v večprostorne lončke iz plastike ali iz polistirola in jih postavimo v notranje prostore. Proti koncu aprila ali v začetku maja mlade rastlinice presadimo na prosto ali v vaze. Prav tako ni dosti razširjeno razmnoževanje z delitvijo. Spomladi rastline lahko gnojimo s hlevskim gnojem, a vendar zmerno. Če je namreč zemlja preveč bogata z organsko snovjo, sta po navadi vonj in okus zelišč šibkejša. Rastline so bolj podvržene raznim boleznim in škodljivcem, pa čeprav so na videz lepše in večje. Med gojenjem moramo stalno, a vendar skromno zalivati. Z veliko vode so rastline sicer večje, a listi manj aromatični. Na splošno začimbe, posebno tiste, ki so sredozemskega izvora, zelo malo gnojimo in zalivamo. Salvija razvije polno aromo šele v drugem letu gojenja. Nabiramo mlade liste ali režemo vršičke. Če liste posušimo, so bolj aromatični, saj se vse snovi bolj koncentrirajo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 20. marca 2011 17 Na slikah: pod naslovom nemški smerokazi v Eupenu, glavne mestu nemške skupnosti v Belgiji; desno KarlHeinz Lambertz. Spodaj naslovna stran akcijskega programa za jezik Samijev in ministrica Rigmor Aasrud. PREDSEDNIK NEMŠKE SKUPNOSTI V BELGIJI KARL-HEINZ LAMBERTZ Prednosti manjšin v obmejnem prostoru Severnoirsko ministrstvo uvaja irski jezik Severnoirski minister za regionalni razvoj Conor Murphy je sporočil, da je na svojem ministrstvu uvedel službo, ki na telefonske pozive lahko odgovarja tudi v irskem jeziku. To ni prvič, da se Murphy znajde sredi polemik zaradi uvajanja irščine: že lansko leto je prišlo do polemik, ker je minister izjavil, da prireja ministrstvo tečaje irskega jezika za uslužbence, seveda na stroške deželnega proračuna. Takrat so ga predstavniki unionistične (anglikanske in fi9loangleške) stranke obtožili, da zapravlja javni denar. Novico o odločitvi o uvedbi telefonske službe v irskem jeziku je sporočil minister sam v odgovoru na pisno poslansko vprašanje. Pojasnil je, da je za to storitev nakazal 2.284 funtov (približno 2.500 evrov). Glede tro- šenja denarja pa je ocenil, da gre za koristno porabo, ki je ministrstvu omogočila, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki jo je Velika Britanija podpisala in ratificirala. Glede tečajev irskega jezika je minister pojasni, da je začetni tečaj uspešno opravilo 30 uslužbencev, ministrstva, 13 pa jih je opravilo nadaljevalni tečaj. »Eden izmed ciljev Evropske listine je omogočanje in spodbujanje rabe regionalnih in manjšinskih jezikov v zasebnem in v javnem življenju. Poleg tega pa smo imeli tudi praktične učinke, ker so uslužbenci lahko odgovarjali na telefonske klice, odgovarjali na dopise in tudi sicer uporabljali irski jezik,« je dodal minister. Napadi na pripadnike turške manjšine v Grčiji Nov primer nasilja nad turško manjšino v Grčiji: v noči na 2. marec so neznanci pobili čredo ovac pripadnika turške manjšine Fikreta Firkreta v grški vasi Komtini. Pobili so vseh 30 ovac, kolikor jih je bilo tisto noč v staji. Kot je poročal časopis Birlik, je pastir Sali Fikret dejal, da so prerezali vrat vsem ovcam in jih nato pustili v staji; niti ene niso ukradli. Isto noč so neznanci tudi porezali gume na treh avtomobilih in dveh traktorjih. Iste noči so tudi zažgali hlev nekega drugega kmeta, pripadnika turške manjšine; k sreči je bil hlev prazen. Stopnjujejo se torej napadi na pripadnike turške manjšine v Grčiji. List Birlik poroča, da ne gre za osamljen primer in da je prišlo v zadnjih tednih do več napadov na premoženje pripadnikov turške manjšine v vasi Komotini v Zahodni Trakiji. Do podobnih napadov je prišlo tudi v sosednji vasi Kalfi. V zvezi s temi dogodki je predsednik osrednje organizacije Turkov Vzhodne Trakije Halit Habipoglu je v sporočilu za javnost po obsodbi teh dogodkov opozoril, da se napadi stopnjujejo in da gre za prvi primer, ko so v eni sami noči pobili toliko živali in povzročili tako veliko škodo na premoženju. »Napadi na podjetja in živino pripadnikov turške manjšine, do katerih je prišlo v zadnjih mesecih, so zelo zaskrbljujoč pojav, ker kažejo na poskuse, da se izničijo prizadevanja za uveljavljanje mirnega sožitja med obema narodoma,« je zapisal predsednik osrednje organizacije Turkov v Grčiji in pozval oblasti, naj izsledijo in kaznujejo odgovorne. Delovna skupina Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, za narodne skupnosti in za jezike je na svoji zadnji seji prejšnji teden razpravljala o stanju nemške jezikovne skupnosti v Belgiji; o tem je obširno poročal predsednik avtonomne vlade nemške skupnosti Karl-Heinz Lambertz. Lambertz je uvodoma opisal to skupnost, ki šteje 75.000 prebivalcev, in način, kako je po pogodbi v Versaillesu leta 1919 ta skupnost dosegla avtonomijo. Kasneje je Belgija postala zvezna država in njeno ozemlje je bilo razdeljeno glede na narode, ki prebivajo na posameznih območjih. Ta proces se sedaj še nadaljuje. Na ta način je sicer maloštevilna nemška skupnost pridobila »velike pristojnosti na majhnem prostoru«, kar je bil in je še vedno svojevrsten izziv. Nove zamisli o ureditvi Belgije namreč predvidevajo razdelitev na štiri avtonomne skupnosti, kjer bi imel tudi Bruselj svojo avtonomijo, in s čimer bi si tudi nemška skupnost pridobila novih pristojnosti. Kdo bi seveda lahko ugovarjal, da je ta regija zelo majhna, ampak predsednik Lanbertz je prepričan, da ni nobene alternativne rešitve, kajti, »ali napredujemo, ali pa bomo izginili«. Ta avtonomije je za nemško govoreče Belgijce življenjskega pomena in »prav tako pomembno je, da lahko vsak dan uporabljajo svoj jezik.« Ko je govoril o razpoložljivih sredstvih, je Lambertz opozoril predvsem na nekatere prednosti, ki jih ima nemško govoreča skupnost v Belgiji. Prvič, velika prednost je, da si narodna manjšina; drugič, prednost je tudi majhnost ozemlja, ker to omogoča vladi večjo kreativnost, in tretjič, lega na meji dveh nemških zveznih držav, Luksemburga, Limburga, Valonije in Flamske, pri čemer ljudje govorijo do štiri jezike, je izredna priložnost za mednarodno sodelovanje. Lambertz je spregovoril tudi o stanju manjšin v Evropi in dejal, da je odnos do manjšin pomembna preizkušnja, je preverjanje udejanjanja načel o zavzetosti za različnost. Ta različnost pa je najbolj opazna na območjih ob mejah, kar pomeni, da so ta območja »laboratorij, kjer lahko vidimo, katere so najboljše prakse tako glede človekovih pravic kot tudi glede gospodarskega sodelovanja; skratka, pomembno je, da ljudje gledajo na manjšino kot na neko veliko priložnost in ne kot na problem, kjer se je treba damo braniti pred nečim.« Ob koncu je Lambertz še povzel misel, ki jo je že nekajkrat povedala predsednica te delovne skupine, madžarska poslanka Kinga Gal, ki je dejala, da gre pri večinah in manjšinah za problem, kako naj živijo skupaj in ne, kako naj živijo druga poleg druge. Zasedanja bi se morala udeležiti tudi predstavnica madžarske manjšine v Vojvodini Elvia Kovacs, ki pa ni mogla v Strasbourg in je posredovala Evropskemu par- lamentu pisno poročilo, v katerem je opozorila velike prednosti, ki jih madžarski manjšini daje avtonomija na področju izobraževanja in poučevanja madžarskega jezika, opozorila pa je tudi na pomanjkanje sredstev za razvoj ozemlja, na katerem živi manjšina, in ustrezne zakonodaje o javni lastnini in pravici do zasebne lastnine. Predsednik nevladne organizacije SENCE s sedežem v Švici, ki pa se ukvarja predvsem z madžarskimi manjšinami v Evropi, Jozsef Komlossy je spregovoril predvsem o manjšinah, ki živijo na podeželju. Če bi države zagotovile tem ozemljem ustrezno avtonomijo, bi se slednja ne omejila samo na zaščito jezika, ampak bi dejansko tudi zaščitila ozemlje in omogočila mladim družinam, da se ustrezno zaposlijo v domačem kraju. Kot primer je navedel švicarski kanton Bern, kjer je prebivalstvo na podeželju doseglo avtonomijo kantona Jura; primer, ko je prebivalstvo podeželja samo določilo svoje upravne meje. V razpravo je nato poseglo več evropskih poslancev. Bernd Posselt (Evropska ljudska stranka - ELS) je opozoril na uspešnost avtonomij, kakršno uživa nemška skupnost v Belgiji, ki ni terjala nikakršne spremembe meja in ja dokazala, da je avtonomija lahko zelo učinkovita. Poslanec Grosch (ELS) je podprl predsednika Lambertza, ko je opisal, da mu ni v všeč, da ga obravnavajo kot manjšinca in je dodal, da je pomembno spreminjati miselnost, ne pa spreminjati meje. Akcijski načrt za ohranjanje in promocijo jezika Samijev na Norveškem Norveška vlada je pred kratkim sprejela nov akcijski načrt, s katerim želi spodbuditi večje število ljudi k rabi jezika sami. Akcijski načrt za jezik sami je bil pripravljen v sodelovanju s parlamentom Samijev in postal naj bi temelj za dolgoročno promocijo tega jezika na Norveškem. Skrb za otroke in izobraževanje, javne storitve in kulturne dejavnosti so ključne postavke tega akcijskega načrta. Pri tem je zelo pomembno, da bodo upoštevali različne jezikovne inačice tega jezika in jih vse ovrednotili, vsako v njenem naravnem okolju, To velja tudi za južni sami, ki velja za zelo ogrožen jezik. Sicer pa so vse jezikovne enačice jezika sami po mednarodnih standardih vključene med priznane jezike. Na Norveškem sta dejansko že izginili dve inačici tega jezika, pite in vzhodni sami. Statistike tudi jasno kažejo na stalno število otrok, ki se v šolah učijo jezika sami; prav tako pada število odtok v otroških vrtcih. Sedaj si norveška vlada prizadeva, da bi se ta trend spremenil. Ministrica za javno upravo in re- forme Rigmor Aasrud je v zvezi z akcijskim načrtom dejala, da si vlada prizadeva, da bi prišlo do okrepitve jezika sami in do njegovega vsestranskega razvoja ter da bi ljudje jezik uporabljali v medsebojnih odnosih, tudi v odnosih z javno upravo. »Mi vemo, da se danes to pogo- sto ne dogaja, niti v posebni upravni enoti za prebivalce, ki govorijo jezik sami,« je opozorila ministrica. Akcijski načrt sestavljajo, kot rečeno, tri glavna poglavja. Prvo poglavje zadeva izobraževanje, kjer nameravajo okrepiti rabo jezika sa- mi v otroških vrtcih in v šolah, zaposliti nameravajo več učiteljev, poleg tega pa bodo povečali možnosti učenja jezika sami za odrasle in za starše. Drugo poglavje zadeva rabo jezika: tukaj nameravajo povsem povečati priložnosti rabe tega jezika v javnosti, tudi s tem, da bodo ustrezno izobrazili javne uslužbence, ki bodo morali poleg jezika poznati tudi kulturo Samijev. Okrepili bodo javno informiranje v jeziku sami, poleg tega pa bodo veliko investirali v izdelavo računalniških programov in črkovalnikov v jeziku sami. Tretjo poglavje je namenjeno prisotnosti jezika sami v javnosti: okrepili bodo ta jezik v sredstvih javnega obveščanja in v kulturi ter namestili javne napise v jeziku sami. Akcijski načrt so začeli pripravljati pred dvema letoma, predstavili pa so ga februarja letos. Predvidevajo, da ga bodo uresničili v petih letih. Glede na prve predloge iz leta 2009 so sedaj ta načrt izpopolnili in mu dodali nove ukrepe z namenom, da povečajo njegovo učinkovitost. 18 1 4 Nedelja, 20. marca 2011 NEDELJSKE TEME / V Libijo so tujci - stari Egipčani, prišli že za časa faraonov, sledili so jim Feničani, Grki, Rimljani, Arabci, Turki, Italijani, Nemci, Angleži, Francozi. Vsi so v tej državi uveljavljali svoje interese, bodisi strateške kot ekonomske narave. Na fotografiji: vklenjeni sanuški voditelj Omar al Mukhtar 16. septembra 1931 tik pred usmrtitvijo, obsojen od fašističnih oblasti. POGLED V PRETEKLOST Libija in tujci Katja Kjuder V Libiji se te dni dogaja marsikaj. Novice do nas v glavnem prihajajo nepopolne in skrotovičene. Zvečine take kot so svetovnemu žandarju (ZDA) in njemu pokornim služabnikom (večini članic NATO pakta), po godu. Pustimo zato za trenutek sedanjost in ugibanja o libijski prihodnosti ter poglejmo v preteklost te dežele. Mogoče nam bodo s te perspektive današnji dogodki nekoliko bolj jasni. Stari svet Proti libijski deželi so že faraoni pošiljali vojaške odprave, da so od tam prinašale sužnje. Potem je ob zori prvega tisočletja pred našim štetjem zamikala feničanske pomorščake, ki so iz svoje domovine ob vzhodni obali Sredozemskega morja pripluli do peščenih severnoafriških sipin, kajpak da bi trgovali. Z istim namenom so Grki v 7. stoletju pred našim štetjem na vzhodnem obalnem pasu ustanovili svojo kolonijo, imenovano Kirene. Po tem pa je že prišel čas Rimljanov. Ko so dokončno obračunali s Kartažani in do tal uničili njihovo prestolnico Kartagino na ozemlju današnje Tunizije, so od srede drugega stoletja pr.n.št. ustanavljali na afriških tleh, ki jih na severu moči Sredozemsko morje, na jugu pa prehajajo v puščavsko Saharo, kar nekaj provinc. Na libijski zemlji, sta tako nastali Africa Proconsularis in Cyrene. Nista imeli pomembnih rudninskih zakladov, njuna posest pa je za Rim postala dragocena: rimsko državo sta zalagali z žitom in sadjem, pa tudi z divjimi živalmi za razvedrilo rimskega prebivalstva. Preko njunih ozemelj so se pomikale trgovske karavane, ki so prodirale globoko v deželo Etiopijcev in vse do Čadskega jezera, od koder so pridobivali slonovino, drage kamne, redke vrste lesa, zlati prah, nojeva peresa in sužnje. V 7. stoletju so jo osvojili Arabci in deželo islamizirali. Leta 1551 so jo zasedli Turki in jo pod svojo oblastjo držali 360 let, skoraj do izbruha prve svetovne vojne, ko so se prikazali novi čezmorski osvajalci. Kolonializem 1912-1940 V prvem desetletju 20. stoletja so se v ta prostor usmerili italijanski trgovsko-gospodarski interesi, ki jim je bila otomanska oblast v napoto. Vojna med kraljevino Italijo in otomanskim sultanatom je izbruhnila leta 1911 in naslednjega leta poklonila libijski Tri-politaniji in Kirenaiki novega gospodarja: italijanskega kralja. Tako kot Otomanom pred njimi tudi Italijanom ni bilo lahko pokoriti vseh libijskih ljudstev in šele leta 1931, potem ko so ujeli in usmrtili sanuškega voditelja, Omarja al Mukhtarja, jim je uspelo pokoriti berbersko pleme Sanusov in v celoti zasesti libijsko ozemlje. V tridesetih letih 20. stoletja se je okrog sto tisoč Italijanov, večinoma iz severne Italije, naselilo v Kirenajki, Tripolitaniji in Fezanu. Te kolonije so leta 1935 postale Libija, ki je bila oktobra 1938 priključena fašistični Italiji. Med vojno 1940-1943 Za časa druge svetovne vojne se je Italija junija 1940 pridružila Nemcem in Libija je postala bojno prizorišče, kjer so se italijansko-nemške enote spopadle z angleškimi. Januarja 1943 so Angleži dokončno zavzeli Tripoli in s tem je bilo italijanske kolonije v Libiji konec. Pod britansko in francosko upravo 1943-1951 Od leta 1943 do 1951 sta ostali libijski območji Tripolitanija in Kire-najka pod britansko vojaško upravo. Se-vero-zahodni del Libije - Fezan, ki so si ga podredili Francozi, pa je prišel pod njihovo oblast. Novembra 1949 je Generalna skupščina Organizacije Združenih Narodov (ZN) odločila, da se bivše italijanske kolonije združijo v neodvisno federativno državo Libijo. Ustavna kraljevina 1951-1969 Po sklepu ZN je Libija decembra 1951 postala Združeno kraljestvo in za njenega kralja je bil z britansko podporo proglašen emir iz Kirenajke, Idris al Senussi. Z dvajsetletno pogodbo »o prijateljstvu in zavezništvu«, ki jo je kralj leta 1953 podpisal z Veliko Britanijo (VB), je Libija v zameno za finančno in vojaško pomoč odstopila Britancem vojaška oporišča v Derni in Bengaziju. Podoben dogovor je leto kasneje libijski kralj podpisal tudi z ZDA. Tako je Libija na območju Sredozemlja postala glavna ameriška vojaška letalska baza. Tudi Francija je dobila oporišča, vendar le, če bi izbruhnila vojna, zato pa je mo- rala leta 1955 iz Fezana umakniti svoje enote. Z bivšo kolonizatorko Italijo pa je libijski kralj leta 1956 podpisal sporazum, ki je čezmorsko sosedo odrešil vsakršnega povračila škode, ki jo je ta povzročila v času kolonializma in celo dovolil, da je italijanska skupnost v Tri-poliju ohranila svoje premoženje. Leta 1959 je Libija za ZDA in VB postala še pomembnejša, ko je ameriška družba na njenem ozemlju odkrila črno zlato. Velike naftne družbe, kot so bile ameriška Esso in britanska British Petroleum, so si zagotovile ugodne koncesije (dovoljenje države tuji industrijski družbi za opravljanje gospodarske dejavnosti na njenem področju), ki so jima zagotavljale nadzor nad libijsko nafto in velik del njenih dobičkov. Koncesije je kmalu dobila tudi italijanska AGIP. Vojaški udar 1969 Avgusta 1969 je med odsotnostjo kralja Idrisa prišlo v Libiji do vojaškega udara, ki ga je, ne da bi se kri prelivala, izvedlo 50 oficirjev po Naserje-vem zgledu izpred petnajstih let v Egiptu. Oblast je prevzel Revolucionarni svet, ki ga je vodil polkovnik Mu-hammar el Gadafi in razglasil republiko. Cilj revolucije je bil, da uresniči arabski socializem in doseže panarabi-zem. Republika v znamenju Gadafija Ze naslednjega leta sta morali Velika Britanija in ZDA zapustiti vojaška oporišča na libijskem ozemlju. Julija 1970 so podržavili posesti v Libiji živečih Italijanov in okrog 10 tisoč kolonistov je moralo v kratkem roku zapustiti državo. Prav tako so se morali iz države izseliti tudi Zidje. Decembra istega leta je vlada razglasila nacionalizacijo tujih bank in zavarovalnih družb. Med letoma 1971 in 1973 je bilo na vrsti podržavljenje naftnih obratov, kar je zlasti oškodovalo Veliko Britanijo, saj je bila British Petroleum lastnica večine naftnih objektov. Gadafi je s tujimi naftnimi družbami, ki so delovale v Libiji, začel vztrajna pogajanja za dosego večjega nadzora nad naftno proizvodnjo in za višje najemnine za zakup zemljišč, na katerih so ležala naftna polja. Pogajanja so se zaključila z dogovorom, ki je naftne družbe prisilil, da so Libiji plačevale za skoraj 50 odstotkov višje deleže dobičkov. Užaljeni Zahod je takoj zamrznil libijska finančna sredstva, deponirana v Londonu. Po arabsko-izraelski vojni leta 1967 je prišlo do prvega preobrata cen na naftnem tržišču v prid držav proizvajalk nafte. Med letoma 1967 in 1975 je bil namreč Sueški prekop zaprt in Sirija je od časa do časa prekinjala dotok nafte, ki je po naftovodu iz Iraka tekla po njenem ozemlju. To stanje je v Evropi prineslo do primanjkljaja te pomembne surovine, ki ga je takoj krila Gadafijeva Libija. Mlada država je bila tako v stanju, da poviša ceno surove nafte in je s tem povzročila podražitve tudi pri ostalih državah, Iranu, Iraku in Savdski Arabiji. S Sovjetsko zvezo je Gadafi v tem času začel pogovore o razvoju naftnega sektorja in o nakupu sovjetskega orožja. Libijski voditelj je tako postal trn v peti Zahoda. Trn v peti zahoda Vseskozi je Zahod obtoževal Ga-dafija, da z naftnimi dohodki na razno razne načine podpira številne radikalne, uporniške, teroristične in prevra-tniške skupine. Gadafi je med drugimi res podpiral palestinske frakcije in manjša disidentska muslimanska gibanja, Irsko revolucionarno armado (IRA), različne skupine, ki so se borile proti južnoafriškemu rasističnemu režimu, fronto Polisario, libanonsko levico, eritrejsko revolucijo in vlado v Ni-karagvi. Iz vidika Zahoda greh pravzaprav ni bil v tem, da je Gadafi podpiral »teroristične« skupine, temveč, da ni podpiral »ta pravih«, tistih torej, ki jih je podpiral Washington. To pa so bili kontrasi v Nikaragvi, Unita v Angoli, kubanski disidenti v Miamiju in desničarski režimi v El Salvadorju, Gvatemali in Čilu. -/ Več kot desetletje se je ameriškim državljanom govorilo, da za vsakim terorističnim dejanjem, kjerkoli po svetu, stoji libijski voditelj in Gadafi je bil človek, ki je podprl zadostno število terorističnih akcij, da se je potem zlahka verjelo vsakršnemu pretiravanju. Tako na primer, ko je prišlo decembra 1985 na rimskem in dunajskem letališču do terorističnih napadov, so ZDA odgovornost zanje naprtile Ga-dafiju in vsilile Libiji sankcije ter zamrznile libijsko imetje v ZDA. Aprila naslednjega leta so ga obtožile, da je naročil atentat v nekem disko klubu v Zahodnem Berlinu, ki so ga obiskovali ameriški vojaki, v katerem so izgubile življenje tri osebe in okrog sto je bilo ranjenih. Kot povračilni ukrep so ameriška letala kmalu nato bombardirala cilje v libijskih mestih Tripoliju in Ben-gaziju ter ubila najmanj 40 civilistov, mogoče pa do sto. Leta 1988 so ZDA obtožile tajne libijske službe za atentat na letalo ameriške družbe Pan Am, ki je eksplodiralo nad Lockerbijem na Škotskem. Življenje je takrat izgubilo 270 ljudi. Libija ni hotela izročiti domnevnih atentatorjev, kar ji je leta 1992 naprtilo še mednarodni embargo na letalski prevoz in dobave, ki so ga določili ZN. Ta je bil preklican sedem let kasneje, ko je Tripoli, da bi se ga le rešil, izročil zahtevani osebi, od katerih je bila ena na mednarodnem sodišču v Hagu prepoznana za krivo. Proces je bil v veliki meri farsa. Sankcije, ki jih je Libiji naprtil Zahod so številne, kot so tudi neštete pro-vokacije, ki jih je morala Libija prenašati v bližini svojih meja. Tako so na primer marca 1986 ameriške vojne ladje izvedle vojaške manevre tik pred libijsko obalo in ameriška vojaška letala so celo opravila polete nad libijskim ozemljem. Po letu 1979 je poseg Zahoda v Afganistanu proti SZ pomenil okrepitev tudi libijskih radikalnih verskih gibanj, povezanih z bin Ladnom. Te so sredi devetdesetih let z vpletenostjo angleških tajnih služb pripravljale atentat na Gadafija. Pri tem ne smemo pozabiti, da je prvo tiralico na bin Ladna izdal Interpol leta 1998 prav na prošnjo libijskih oblasti, ki so bin Ladna obtožile za umor dveh nemških državljanov v Libiji. Najbogatejša država v Afriki Libija je danes najbogatejša država v Afriki in država z najbogatejšim naftnim bogastvom v Sredozemlju, deveta pa na svetu. Zaradi nizkih proizvodnih stroškov in bližine evropskih tržišč je z vidika Evrope, pa ne samo te, gospodarsko zelo pomembna. O Libiji in o njenem čudaškem polkovniku smo v preteklosti v glavnem slišali samo negativne stvari, resnične in neresnične. Težko pa smo slišali pozitivnega, na primer, da je leta 1988 odpravil omejitve civilnih svoboščin in potovanj v tujino, osvobodil na stotine političnih zapornikov, liberaliziral gospodarstvo, izboljšal odnose z afriškimi sosedi, da je leta 1999 odprl svojo državo Afričanom, brez diskriminacij in vstopnih kvot. Tujcev, ki so v Libijo prišli zaradi dela, je bilo še do nedavnega okrog dva milijona, proti petim milijonom Libijcev. Pot do demokracije je seveda še dolga, ker je to dežela s svojstveno kulturno, vero in zgodovinsko dediščino in še daljša bo, če se bo scenarij razvijal po tistem, ki smo ga bili deležni videti pred dvajsetimi leti v deželi med dvema rekama. V Libijo so torej tujci - stari Egipčani, prišli že za časa faraonov, sledili so jim Feničani, Grki, Rimljani, Arabci, Turki, Italijani, Nemci, Angleži, Francozi. No, in med temi je bil tudi moj stric Milan, danes žal že pokojni. Rodil se je v Lonjerju leta 1919 in tam nekje okrog leta 1941 ga je fašistična oblast vpoklicala v vojsko, da brani afriške posesti italijanskega imperija. Bil je radiotelegrafist vse do dne, ko ga je na prostrani libijski sipini v nogo zadela angleška krogla. Libijo je Italija izgubila, stric pa je nogo ohranil in se srečno vrnil domov. Ko se je vreme spreminjalo, ga je bolela, angleški kovinski drobci so še bili v njej. Ampak to je druga zgodba, povezana bolj z nekom, ki nam je bližji, kot pa z nadutim gospo-dičem, ki se od časa do časa mudi pod puščavskim šotorom. DNEVNE NOVICE Nedelja, 20 . marca 2011 1 Q japonska - Z njim bodo ponovno zagnali vodne črpalke za hlajenje pregretega jedrskega goriva Nuklearka v Fukušimi končno priklopljena na električni vod V okolici elektrarne zasledili sledi radioaktivnosti na živilih in v vodi - Število mrtvih in pogrešanih zaradi potresa preseglo 18 tisoč TOKIO - Japonski inženirji so včeraj priklopili električni vod do poškodovane jedrske elektrarne v Fukušimi, s katerim bi lahko ponovno zagnali vodne črpalke za hlajenje pregretega jedrskega goriva. Če pri tem ne bodo naleteli na težave, bodo elektriko priklopili danes. Medtem so v okolici elektrarne zasledili sledi radioaktivnosti na živilih in v vodi. Električni vod so inženirji priklopi-li na drugi reaktor, zdaj pa potekajo preverjanja, da ne bi s priklopom električnega toka naredili kake nepotrebne škode. Inženirji upajo, da jim bo uspelo zagnati vodne črpalke, ki so obstale ob rušilnem potresu in cunamiju 11. marca, ko je uničilo praktično vso infrastrukturo v okolici, tudi vse rezervne sisteme za pogon vodnih črpalk. To je nato povzročilo pregrevanje jedrskih sredic v reaktorjih, pa tudi izrabljenega goriva v posebnih bazenih poleg reaktorjev. Zaradi povečanega pritiska vode, ki je zastala v reaktorjih, je nato prišlo tudi do eksplozij v prvem, drugem in tretjem reaktorju. V drugem in tretjem reaktorju naj bi prišlo tudi do poškodb primarnega reaktorskega sistema in s tem do izpusta radioaktivnih snovi. Te pa so izhajale tudi iz bazena z izrabljenim gorivom v četrtem reaktorju, ki sicer v času potresa ni deloval. Inženirji upajo, da so črpalke še uporabne in da jih potres in cunami nista preveč poškodovala. Če črpalke res potrebujejo samo elektriko, potem se bo položaj v Fukušimi začel obračati na bolje. Dober znak je bila tudi novica, da jim je uspelo zagnati dizelsko črpalko, ki poganja hlajenje v petem in šestem reaktorju, ki sicer ob potresu nista delovala, a sta se tudi že začela pregrevati. Okrepljene gasilske enote pa medtem nadaljujejo z vodnim hlajenjem bazenov z rabljenim gorivom. Pri tem so sporočili, da so preko gasilskih črpalk uspešno vzpostavili sistem, s katerim bodo lahko nad elektrarno vodo pošiljali 24 ur na dan. Sevanje iz poškodovane elektrarne bi bilo lahko sicer večje, kot so domnevali doslej. Več deset kilometrov stran od Fukušime so namreč že odkrili kontaminirano špinačo in mleko. Špinača naj bi izvirala z območij, ki se nahajajo od 80 do 100 kilometrov južno od poškodovane elektrarne, mleko pa z območij, ki so okoli 30 kilometrov oddaljeni od elektrarne. To kaže na obsežno območje kontaminacije z radioaktivnostjo. Poleg tega so v prefekturi Fukušima v pitni vodi našli tudi radioaktiven jod. Po podatkih ministrstva za zdravstvo je radioaktivnost dosegla eno točko nad stopnjo, ki naj bi po kriterijih vlade še veljala za varno. Sledi radioaktivnega joda so našli tudi v vodovodu v Tokiu in petih drugih prefekturah, kjer pa stopnja radioaktivnosti ni presegla vladnih varnostnih standardov. Predstavnik japonske vlade Jukio Edano je sicer zagotovil, da gre pri kontaminaciji špinače in mleka za nizke stopnje in zdravje ljudi ni ogroženo. Kot je dodal, bodo opazovali, če se bodo podobni primeri radioaktivne hrane še pojavljali, izvedli testiranja na drugih vrstah hrane in če bodo na njej odkrili sledi radioaktivnosti, bodo ustavili transport hrane iz regije. Sicer je tudi diplomat Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) zagotovil, da meritve kažejo, da je radioaktivnost na Japonskem kljub uhajanju radioaktivnih snovi iz poškodovane nuklearke minimalna. Meritve so predstavniki CTBTO izvedli v petek v Takasakiju, ki se nahaja okoli 330 kilometrov jugozahodno od poškodovane elektrarne, minimalne stopnje radioaktivnega sevanja pa so namerili tudi v kraju Petropavlovsk na ruskem polotoku Kamčatka in v Sacramentu v ameriški zvezni državi Kalifornija. Medtem se reševanje in oskrba pre- živelih po katastrofalnem potresu in cu-namiju na severovzhodu Japonske še vedno nadaljujeta. Japonska mornarica pospešeno dovaža gorivo. Osrednje prometne povezave v pokrajini Tohoku so vzpostavljene. Organizirajo se tudi srednješolci, ki pomagajo s čiščenjem cest in oskrbo ostarelih. Starejši so sicer med najbolj prizadetimi, saj so se po nekaterih zavetiščih pojavila prehladna obolenja in število smrtnih žrtev med starejšimi prebivalci se nadaljuje. Skupno sta sicer po zadnjih podatkih policije potres in cunami zahtevala okoli 7200 smrtnih žrtev, okoli 11.000 ljudi pa še vedno pogrešajo. Premika se tudi politično dogajanje na Japonskem. Premier Naoto Kan je zjutraj povabil prvaka liberalnodemokratske stranke Sadakazu Tanigakija, da vstopi v njegovo vlado kot minister za jedrska vprašanja. Tanigaki je povabilo zavrnil. To bi po njegovem mnenju pomenilo sklenitev koalicijskega dogovora in hkrati prelaganje odgovornosti za nastale razmere v Fukušimi na opozicijo. (STA) Jedrska elektrarna v Fukušimi, številke označujejo posamezne reaktorje ansa hrvaška - Zahtevajo odstop premierke Jadranke Kosor Množice protivladnih protestnikov preplavile Zagreb in druga mesta ZAGREB - Več tisoč protivladnih protestnikov se je udeležilo sinočnjega shoda na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačica. Organizatorji so napovedali, da se bo zbralo rekordno število protestnikov, ki zahtevajo takojšnji odstop vlade premierke Jadranke Kosor, sicer pa naj bi protesti potekali v več hrvaških mestih. Protestniki, ki so na zagrebških ulicah že trinajstič od začetka februarja, večinoma ponavljajo ista gesla, kot sta "Jadranka odidi" in "HDZ tatovi". Med številnimi napisi na transparentih zagrebških protestnikov pa je tudi "Pahor poroči se z Jadranko in jo pelji v Slovenijo. Bomo plačali medeni mesec". Posebnim policijskim enotam, ki so varovale poslopje, v katerem je sedež HDZ, so vzklikali "čuvate mafijo", med pohodom pa so vabili tudi ostale meščane, naj se pridružijo protestom. Shod je potekal pod budnim očesom policistov, ki so bili posebej pozorni, da ne bi prišlo do spopadov. V mestu je bilo približno 1000 policistov, so poročali hrvaški mediji. V povišani pripravljenosti so bili tudi zaradi sinoč-nje nogometne tekme visokega tveganja med zagrebškim Dinamom in splitskim Hajdukom. Del navijačev zagrebškega moštva je namreč napovedal, da bodo tekmo spremljali na televizijskih zaslonih v središču mesta. Do začetka tekme sicer ni bilo informacij o kakršnih koli incidentih. (STA) Protestniki na trgu bana Josipa Jelačica ansa zda - Prva etapa v Braziliji Obama na turneji po Južni Ameriki BRASILIA - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj z obiskom Brazilije začel petdnevno turnejo po Južni Ameriki, med katero bo obiskal še Čile in Salvador. Obama, ki je v Brazilijo prišel v spremstvu družine, se je že srečal z brazilsko predsednico Dilmo Rousseff. Ob prihodu v brazilsko predsedniško palačo so ameriškega predsednika Obamo pričakali na posebni slovesnosti, med katero so otroci mahali z ameriškimi in brazilskimi zastavami. Cilj Obamove turneje je sicer predvsem spodbujanje tesnejših gospodarskih stikov med ZDA in južnoameriškimi državami ter izboljšanje regionalne varnosti. V prihodnjih dneh se bo Obama sestal še s predsednikoma Čila Seba-stianom Pinero in Salvadorja Mauriciom Funesom. Na srečanjih bo ponovil sporočilo z vrha Amerik pred dvema letoma: Odnosi ZDA z regijo temeljijo na sodelovanju in enakopravnosti. V Braziliji bo glavni poudarek na gospodarskem sodelovanju. Hitro ra- stoča južnoameriška sila je še vedno država v razvoju, vendar je hkrati osmo največje svetovno gospodarstvo, ki ameriškim gospodarstvenikom ponuja obilo poslovnih priložnosti, zlasti v energetiki in infrastrukturi. Obama bo danes odpotoval v Rio de Janeiro, kjer bo po napovedih obiskal spomenik Kristusa odrešenika na Sladkorni gori in morda tudi eno od fa-vel. Ameriški predsednik bi sicer moral imeti tudi javni govor na osrednjem trgu v Riu, vendar ga je tik pred obiskom iz neznanih razlogov odpovedal. Namesto tega bo spregovoril v mestnem gledališču v Riu, pri čemer pa še ni znano, ali bo njegov nastop odprt za javnost oziroma namenjen zgolj povabljenim gostom. Jutri bo Obama odpotoval v Santiago de Chile, kjer bo nagovoril celotno Latinsko Ameriko in predstavil svoj pogled na odnose v regiji. Zadnja postaja njegove turneje pa bo Salvador, ki je ključni zaveznik ZDA v Srednji Ameriki. (STA) italija - V Potenzi Več deset tisoč demonstrantov proti mafiji POTENZA - Več deset tisoč ljudi je včeraj v Potenzi na jugu Italije protestiralo proti tamkajšnji mafiji in se spomnilo žrtev organiziranega kriminala. Demonstracije je organiziral duhovnik Don Luigi Ciotti, ki se z gibanjem "Libera" že več let bori proti organiziranemu kriminalu. Po navedbah Libere se je demonstracij udeležilo več kot 80.000 ljudi, po podatkih policije pa se jih je zbralo okoli 40.000. Med njimi so bili tudi svojci okoli 900 žrtev mafije iz cele Italije in širše Evrope. "Zelo ganljivo je gledati v oči družinskih članov umorjenih," je poudaril Don Luigi Ciotti. Dodaj je, da visoka udeležba na protestu znova dokazuje, kako pomembno je, da se žrtev mafije spomnijo enkrat na leto. Lokalni politiki so medtem zborovanje označili kot "dokaz Italije, ki se ne vda". Organizacija Libera je leta 1995 za 21. marec uvedla "dan spominov" in od takrat se vsako leto okoli tega datuma na velikem zborovanju spomnijo žrtev mafije. (STA) Stanje pripravljenosti italijanskih sodnikov RIM - Vsedržavno združenje italijanskih sodnikov in javnih tožilcev ANM je razglasilo stanje pripravljenosti proti reformi pravosodnega sistema. Za tako odločitev so bile vse komponente združenja, tudi t.i. Neodvisno sodstvo, ki ni zastopano v vodstvu in predstavlja »konservativno« komponento stanovske organizacije sodnikov. Slednji so odobrili dokument, v katerem izrekajo hude kritike na račun reforme sodstva, ki jo pripravlja vlada Silvia Ber-lusconija in bo po mnenju ANM zrušila ravnovesje treh vej oblasti. Sodnikom ni všeč podvojitev Višjega sodnega sveta, odvisnost slednjega od politike in novosti na področju obveznega kazenskega ukrepanja. Z vsemi temi novostmi bi se oddaljili od italijanske ustave iz leta 1948, saj bi sodstvo ne bilo več neodvisno, ampak podrejeno politični oblasti, menijo sodniki. Svojo zaskrbljenost bodo predstavniki združenja sodnikov posredovali tudi predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, s katerim se bodo srečali 5. aprila. Ameriški muzej Getty Italiji vrnil kip Venere RIM - Muzej Paul Getty v ZDA je Italiji v četrtek ob praznovanju 150-letnice države vrnil marmorni kip Venere iz 5. stoletja pred našim štetjem. S tem je kalifornijski muzej izpolnil del dogovora iz leta 2007, ki določa, da bo vrnil 40 predmetov, za katere Rim trdi, da so jih odtujili tatovi. Italija trdi, da so tatovi kip Venere iz Morgantine, arheološkega območja na Siciliji, zaplenili konec 70. let in ga predali trgovcu z umetninami. Ta naj bi ponaredil dokumente, da bi dokazal zakonito lastništvo, ter ga pretihotapil v Švico. Nato naj bi ga avkcijska hiša v Londonu prodala muzeju Getty. Za pot v Italijo so kip demontirali na sedem delov, ponovno pa ga bodo sestavili s pomočjo strokovnjakov iz Gettyja. Venero, ki je visoka več kot dva metra, bodo razstavili aprila. "Razstavni prostor, posvečen kipu, bo vreden svoje lepote, obiskovalcem pa bo vzbujal čustva, ki jih lahko ponudi zgolj umetnina, kot je Venera," je dejal Sebastiano Missineo, pristojen za kulturno dediščino na Siciliji. 20 Nedelja, 20. marca 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Dve želvi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - LArena 15.50 Variete: Domenica In - Amori 16.15 Variete: Do-menica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Cariete: 51° Premio Tv - Premio regia televisiva (v. F. Frizzi) 23.45 Dnevnik - kratke vesti 23.450 Aktualno: Speciale Tg1 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.20 Aktualno: Applausi 2.35 Glasb.: Sette note - Musica e musiche 2.55 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce V^ Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 10.00 13.40 Resničnostni show: Grande Fratello 10.15 Nan.: Il mammo 10.45 Nan.: L'onore e il rispetto 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.45 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Johnny Stecchino (kom., It., '91, r.-i. R. Benigni, N. Braschi) 0.00 Aktualno: Terra! 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.20 Film: Una figlia in carriera (kom., ZDA, '94, r. J.L. Brooks, i. N. Nolte, A. Brooks) O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.205 1.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.35 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Karku 9.20 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.45 Variete: Quelli che...aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Aktualno: Numero 119.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 21.45 Nan.: Hawaii Five -O 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Protestantesimo 7.00 Aktualno: Superpartes 7.45 Risanke 10.50 Nan.: Aaron Stone 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campiona-to 14.00 Film: Vertical limit (ZDA, '00, r. M. Campbell, i. C. O'Donnell, B. Paxton) 16.45 Motociklizem: Grand Prix, SP, Qua-tar, 125 cc, prenos 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.15 Motociklizem: Grand Prix, SP, Quatar, Moto2, prenos 20.00 Motociklizem: Grand Prix, SP, Qua-tar, MotoGP, prenos 21.25 Dok.: Wild - Ol-trenatura 0.35 Šport: Bojne veščine, Ok-tagon Milano 2011 2.05 Film: L'inventore delle favole (dram., ZDA, '03, r. B. Ray, i. H. Christensen, C. Sevigny) ^ Tele 4 7.45 Nan.: La grande vallata 8.35 Film: Na-poli e sempre Napoli (kom., It., '54, r. A. Fiz-zarotti, i. L. Padovani, A. Togliani) 10.05 2.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr EstOvest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Dok.: Alle falde del Kiliman-giaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Pre-sadiretta (v. R. Iacona) 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Dok.: Concerto italiano - Storia e storie delFunita d'Italia (It., '11, r. I. Moscati) 1.00 Dnevnik 1.10 Aktualno: Tele-camere 2.10 Fuori orario - Cose (mai) viste H Rete 4 6.15 Dnevnik 7.05 Nan.: A.D. - Anno Domini 8.25 Dok.: Una settimana tra i leoni 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnaventura 15.00 Nan.: Suor Therese 16.45 Film: Obiettivo Brass (triler, ZDA, '78, r. J. Hough, i. S. Loren, J. Cassavetes) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ri-torno di Colombo 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 23.20 Šport: Controcampo 1.10 Nočni dnevnik 1.35 Glasb.: Music Line La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Resnično-stni show: Chef per un giorno 14.50 Nan.: Jag - Avocati in divisa 17.55 Film: L'uomo di Laramie (western, ZDA, '55, r. A. Mann, i. J. Stewart) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: InnovatiON 1.05 Aktualno: Bookstore Jf* Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.55 Ris. nan.: Ani-malija (pon.) 10.20 Mlad. serija: Pustolovščine 10.50 Na obisku - oddaja Tv Ko-per-Capodistria 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! 14.30 Slovenski magazin 15.00 17.15 NLP s Tjašo Železnik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorel-lo Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.30 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Film: Poirot: Umor v Orient Ekspresu 21.30 družinske zgodbe 22.25 Poročila, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Mini serija: Pet dni, zadnji del 0.50 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal |T Slovenija 2 A Kanal A / 6.40 Skozi čas 7.05 Pomagajmo si - Oddaja Tv Koper-Capodistria (pon.) 7.40 Pod klobukom (pon.) 8.15 Globus (pon.) 8.50 Ples za prihodnost (pon.) 9.15 Glasba: Navdih klasike (pon.) 9.30 Planica: finale SP v smučarskih skokih - smučarski poleti, prenos 11.50 Lenzerheide: finale SP v alpskem smučanju, ekipna tekma, prenos 13.10 Falun: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek,10 km (ž) prosto, prenos 14.00 Prvi krog: Pred začetkom tekmovanja Formule 1 (pon.) 14.30 Turbolenca (pon.) 15.20 Film: Veter v hrbet (pon.) 16.45 Viktorji 2010 (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Ars 360 20.15 Dok. serija: Avstralija na dlani, zadnji del 21.10 Nad.: Vrnitev v Cranford 22.05 Na utrip srca 23.00 Portreti mladih slovenskih skladateljev 23.20 Nad.: Nujni primeri (pon.) 0.05 Zabavni infokanal (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 10.30 Kronika 11.40 Svet v sliki in besedi 13.30 Poročila TVS1 14.15 Dok. odd.: Ko se korenin zavemo - velika zmaga 16.40 Na tretjem... 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Boj primorske mladine Koper 7.30Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Salus Tv 8.10 Aktualno: Musa Tv 10.25 Variete: Mukko Pallino 11.20 Šport: Ski magazine 11.55 Rotocalco Adnkronos 12.20 Variete: Chef a sorpresa 12.45 Fede, perche no? 12.50 Aktualno: Dai nostri arc-hivi 13.00 Variete: Domenica e sempre do-menica 13.05 Dok.: Borgo Italia 13.45 Aktualno: Camper magazine 13.45 Aktualno: Musa Tv 14.15 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.05 Vaterpolo: Tieste - Brescia 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e foto-grammi 19.45 21.45 Šport: Domenica Sport 21.30 Dnevnik in športne vesti 22.30 Talk show: Gli incontri al Caffe' -Versiliana d'inverno 0.40 Talk show: A tambur battente 1.35 Film: Milionari a Beverly Hills (kom., '90) pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.55 Anim. serija: Medved Rupert 9.05 Anim. serija: Poštar Peter 9.25 Ben 10 (ris.) 9.50 Anim. serija: Gnusologija 10.10 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.15 He-vreka! (otroški program) 10.30 Anim. serija: Tom in Jerry 10.40 Športni magazin 11.40 Kuhajmo po domače (hrana in pijača) 12.15 Moderni vrtovi (dok. serija) 13.20 Zvezdniška preobrazba (resnič. šov) 14.15 Film: Preračunljiva pastorka (kom., ZDA, '06) 16.00 30 Rock (hum. serija) 16.30 Film: Stric Buck (kom., ZDA, '89) 18.20 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Resničnostni šov: Slovenija ima talent 21.40 Eli Stone (hum. nan.) 8.05 Dinotopija (avant. serija) 8.55 Hum. serija: Vsi sovražijo Chrisa (ZDA, '08) 9.25 Nova Heidi (mlad. serija, Francija, '07) 10.00 Športna srca (hum. serija, ZDA, '08) 10.30 Film: Tank (akc., ZDA, '84) 12.30 Teksaški mož postave (akc. serija, ZDA, '94 13.30 Vitez za volanom (znanstveno-fant. serija) 14.20 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. serija) 14.50 Film: Maščevanje piflarjev 2 (kom., ZDA, '87) 16.25 0.30 Top Gear (hum. serija) 17.25 Šport: Magazin Lige prvakov 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« - trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Foklest 2009 Fanfara Tirana 16.45 Dok. odd.: City folk 17.15 Potopisi 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Rembrandtov »Obtožujem« 22.30 Vsedanes - Tv dnevnik 22.45 Nedeljski športni dnevnik 23.00 Slovenski magazin 23.30 Koncert: resna glasba 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čez-mejna Tv - TDD Tv Primorka 15.30 0.10 Tv prodajno okno 16.00 Objektiv 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Kmetijska oddaja (pon.) 21.30 Gledališka predstava: Vsega je kriva Jane Austen 23.10 Veliko platno 0.40 Videostrani 18.00 Šport: Motociklizem - MotoGP, prenos dirk za VN Katarja 21.15 Film: Reševanje vojaka Ryana (akc., ZDA, '98) 1.20 Dok. serija: Boljša spolnost 2.15 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) 22.35 Film: Forresterjevo razkritje (drama, ZDA, '00; i. Sean Connery) 1.10 Pločevinko (avant. serija) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama (reklame) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Cecilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Primorska poje; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Primož Ramovš; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Lepo nedeljo želimo; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Zgodovina italijanske glasbe; 11.00 Observatorij; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00 Med nami rečeno v glasbi; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.30 Album charts; 19.30 Športne vesti; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.30 Sezonske dišave; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 V orbiti news; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregle- dom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V preteklem obdobju ste imeli občutek, da vam vse polzi med rokami ter da izgubljate nadzor. Bližajo se pa lepši dnevi, polni pozitivnega razmišljanja in dobre volje. m^l BIK 21.4.-20.5.: Če imate otroke, jim v prihodnjih dneh namenite več časa, saj boste pridobili njihovo pozornost s svojimi domislicami za igro. Uredite razmere doma in opravite hišna opravila. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Oseba, ki vam je precej blizu, vam lahko v prihodnjih dneh zameri neko zadevo, zato bodite previdni, kaj rečete ter pomislite, da lahko besede bolijo. RAK 22.6.-22.7.: Čeprav ste «« bili morda v zadnjem času čustveno večkrat negotovi, se bližajo boljši časi. Odmislite težave ter se za nekaj časa posvetite sebi in pojdite za konec tedna na izlet. LEV 23.7.-23.8.: Saturn vas (^^r bo v prihodnjem obdobju napolnil z modrostjo in dobrimi umskimi sposobnostmi, kar izkoristite in se spravite k intelektualnemu delu. DEVICA 24.8.-22.9.: Obdobje, ^^ ki sledi, bo za vas še posebno naporno, saj boste morali vložiti ogromno časa in energije v službo ali šolo. Primanjkovalo vam bo prostega časa. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ve- ^ ^ nera vas bo navdala z ljubeznijo, kar bo blagodejno vplivalo na vaš odnos s partnerjem. Veliko delate; vzemite si nekaj prostega časa, drugače boste izčrpali vso energijo. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Več časa namenite razmišljanju o težavah in ne počnite vsega na prvo roko. Stvari se vam bodo precej bolje izšle, če se boste bolj potrudili pri organiziranju. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Lahko se zgodi, da boste na delovnem mestu neprijetno razočarani, saj vaš trud morda ne bo opažen, kar pa ni razlog, da popusti vaša delovna vnema. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ves prosti čas boste hoteli preživeti v družbi prijateljev, vendar morate najprej poskrbeti za svojo družino in otroke, če jih imate. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zelo boste uživali v partnerjevi družbi, razmerje z njim se bo še utrdilo in postalo bolj dinamično in razburljivo. Na delovnem mestu se lahko ravnate po svoji intuiciji, ki bo dobra. RIBI 20.2.-20.3.: Čim prej se lotite nedokončanega dela in obveznosti, saj je boste brez bremena bolje počutili. Na koncu tedna se nagradite za opravljeno delo in se posvetite sebi ter pojdite na izlet. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. marca 2011 21 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Ottavia Brajka 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due V" Rai Tre Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - Cop-pia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Sciarada (triler, ZDA, '63, r. S. Donen, i. C. Grant, A. Hepburn) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 14.00 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.45 Aktualno: Sottovoce 2.15 Aktualno: Rewind - Visioni private 21.10 Film: The keeper (akc., ZDA, '09, r. K. Waxman, i. Steven Seagal, L. Carstens) 23.30 Film: L'impero dei lupi (akc., Fr., '05, r. C. Nahon, i. J. Reno, J. Quivrin) 1.50 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Nan.: 7 vite 6.20 19.40 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomerig-gio sul Due 16.10 Nan.: La signora in gial-lo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 23.25 Dnevnik 23.40 Koncert: Orchestra e Coro del Teatro dell'Opera, ob praznovanju 150-obletnice Zedinjenja Italije, dir. Riccardo Muti 0.50 Dnevnik - Parlament 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik -kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser mi-lionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 11 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: La carica dei 101 - Questa volta la magia e vera (kom., ZDA, '96, r. S. Herek, i. G. Close, J. Daniels) 23.55 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori ora-rio - Cose (mai) viste u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (19. marca 2011) Vodoravno: petek, SP, iranisti, Ren, Tare, A. M., satir, uničujoč, potres, ep, J. I., I. E., Kaka, Meka, ala, Andraž, aval, tip, Ajas, iks, Renatino, L. A., More, Ilona, enka, Sretan, Bin, toksin, regata, Onič, dekadent, žep, raka, ara, Raa, Are; na sliki: uničujoč potres, Japonska. Mala križanka, vodoravno: 1. Marat, 6. irada, 7. liter, 8. atoli, 9. NM, 10. em, 11. bes, 13. utica, 16. Filip, 17. Okabe, 18. Na, 19. Al. 7.15 Risanke 8.45 Nan.: Dr. House Medical Division 9.40 Nan.: Grey's Anatomy 11.30 Nan.: The Closer 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.00 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Merlin 17.30 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Pirati dei Caraibi - La male-dizione del forziere fantasma (pust., ZDA, '06, r. G. Verbinski, i. J. Depp, Keira Knightley, Orlando Bloom) 0.10 Film: Pathfinder (pust., ZDA, '06, r. M. Nispel, K. Urban, M. Bloodgood) 2.10 Aktualno: Po-ker1mania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Dok.: Monte fiore con-ca 8.00 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.50 Aktualno: Camper magazine 12.50 Aktualno: Videomotori 13.05 Aktualno: Il lun-go viaggio di Trieste nel risorgimento 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Musa TV 19.15 Aktualno: Italia economica e Prometeo 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fat- ti 21.45 Talk show: A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Nogomet: Triestina -Varese pop Pop TV La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: A noi piace Flint (voh., ZDA, '67, r. G. Douglas, i. J. Co-burn) 15.55 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.45 2.15 Nan.: MacGy-ver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Show: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Dnevnik, sledi N.Y.P.D. 1.05 Aktualno: Prossima fermata 1.20 Nan.: Cold Squad 7.10 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 Nebrušeni dragulj 9.00 Tv prodaja, Reklame 9.1515.55 Prepovedana ljubezen (nad.) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.40 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.00 Nebrušeni dragulj (dramska serija) 15.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 21.00 Popoln ulov (rom. kom., ZDA/Nem., '05) 22.50 24UR zvečer, Novice 23.10 Na robu znanosti (dramska serija) 0.10 Kaliforniciranje (hum. serija) 0.45 24UR, ponovitev, Novice 1.45 Nočna panorama, Reklame iT Slovenija 1 A Kanal A 6.25 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.40 Potpla-topis (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Klav-žar, ptič povratnik 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Glasbeni večer 0.30 Dnevnik (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.35 Sobotno popoldne 14.45 Ars 360 (pon.) 15.00 Podoba podobe (pon.) 15.25 Slovenci v Italiji (pon.) 15.55 Kaj govoriš? = So va-keres? (pon.) 16.10 Posebna ponudba (pon.) 16.35 To bo moj poklic 17.00 Nad.: Stara nergača (pon.) 17.30 Slovenski magazin (pon.) 18.00 Prvi in drugi (pon.) 18.25 Firma Tv 18.55 Z glavo na zabavo 19.25 Univerza 20.00 Aritmija 20.50 Dok. serija: Apokalipsa 21.45 Knjiga mene briga 22.05 Bleščica, oddaja o modi 22.35 Film: Temna zvezda 23.55 Dok. odd.: Afganistan (pon.) 0.55 Zabavni infokanal {p Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 Tedenski pregled 8.00 Novice 9.10 Poslanski premislek 10.05 Tedenski izbor kronike 11.20 16.10 Slovenija in Evropa 12.05 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Boj primorske mladine 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Fašizem pod Slovenci Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Koncert - resna glasba 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 22.45 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meri-diani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Primorska kronika 23.20 Športel 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 23.30 Tv prodajno okno, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Sodobna umetnost 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Zdravje plus 21.00 Modri pogled 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 7.25 9.45 Družina za umret (hum. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.05, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 9.45 Družina za umret (hum. serija) 10.1015.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.35 0.35 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Podvodni velikan (avant., Anglija/Nem., '05) 15.05 Dok. serija: Čarovnije Crissa Angela 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Lov na Rdeči oktober (akc., ZDA, '90) 22.40 Film: Srhljive skrivalnice (srh., ZDA/Nem., '05) 1.05 Film: Izgubljeni spomin (triler, ZDA, '96) 2.45 Love TV (erotika) 3.40 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 4. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 11.30 Glasbena gostja Nina Pušlar; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.35 Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.10 Pregled prireditev; 9.00 Športna oddaja; 9.33, 23.30 Zgodbe o človeških dvonožcih in drugih; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30 Dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 18.00-19.00 V orbiti show; 20.00-0.00 Večer z RC; 23.00 Glasbena oddaja; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.02, 11.00 Ime ted- na; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Tel-star; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nede|ia' 2o- marca 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Presenečenje v vnaprej igranem 30. krogu A-lige Palermo prekrižal račune vodilnemu Milanu Zmagoviti gol je zadel Romun Goian - Rejev Lazio premagal Ceseno PALERMO/RIM - Gol Goiana je prekrižal Milanove račune. Rdeče-črni bi se lahko pred milanskim der-bijem, ki bo v prihodnjem krogu, predstavili le s tremi točkami prednosti. Seveda, če bo Inter danes premagal Lecce. Cosmijev Palermo je tako po petih zaporednih porazih znova okusil slast zmage (za Cosmija je prva zmaga, odkar sedi na Palermo-vi klopi). Odločilni zadetek je padel v 10. minuti, ko je romunski nogometaš sicilskega kluba izkoristil neprepričljiv poseg gostujoče obrambe. Milanova reakcija ni bila učinkovita. V napadu se je poznalo, da ni bilo di-skvalificiranega Ibrahimovica. Palermo pa bi lahko Allegrijeve varovance kaznoval z nevarnimi protinapadi. Pri Milanu se je lažje poškodoval (levi gle-ženj) Pato. Lazio, ki ga vodi trener slovenskih korenin Edy Reja, je z edinim zadetkom Argentinca Zarateja premagal Ceseno. Zmagoviti gol je padel že v 2. minuti. V nadaljevanju je Lazio dobro branil vodstvo in skoraj nič tvegal. Z zmago se je Rejevo moštvo znova približalo zgornjemu delu lestvice in mestom, ki vodijo v ligo prvakov. V pričakovanju današnjih tekem je rimska ekipa četrta, s točko pred Udi-nesejem. Vrstni red: Milan 62, Inter 57, Napoli 56, Lazio 54, Udinese 53, Roma 49, Palermo 43, Juventus 42, Fio-rentina 40, Cagliari in Bologna 39, Genoa 38, Chievo 32 in Catania 32, Sampdoria 31, Parma in Cesena 29, Lecce 28, Brescia 26, Bari 17. Danes: 12.30 Fiorentina - Roma, 15.00 Bari - Chievo, Bologna - Genoa, Inter - Lecce, Juventus - Brescia, Sampdoria - Parma, Udinese - Catania, 20.45 Napoli - Cagliari. DERBI GORICI - 1. SNL: Hit Gorica - Primorje 4:1, Olimpija - Luka Koper 4:0, Rudare Velenje - Domžale 3:1, Nafta - Triglav 1:1, Maribor -Celje 2:0. Tako je Goian premagal Milanovega vratarja Abbiatija ansa MOTOCIKLIZEM Stoner v Dohi s prvega mesta DOHA - Danes se bo s prvo dirko začela nova sezona motociklističnega svetovnega prvenstva. V Dohi v Katarju bo v elitnem razredu motoGP s prvega mesta začel Avstralec Casey Stoner (Honda), svetovni prvak Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je bil na včerajšnjih kvalifikacijah tretji. Kvalifikacije v Katarju so potrdile čase s testiranj. V ospredju sta bila oba Hondina dirkača, saj je za Stonerjem drugi čas dosegel Španec Dani Pedrosa z zaostankom dveh desetink. Branilec naslova Jorge Lorenzo, po odhodu Valentina Rossija k Ducatiju številka ena v tovarniški ekipi Yamahe, je bil tretji, a že z 0,8 sekunde zaostanka, četrti je bil Marco Simoncelli (Honda), peti pa novi Lorenzov sotekmovalec Američan Ben Spies. Novinec v razredu motoGP Britanec Cal Crutchlow (Yamaha) je dosegel osmi čas, mesto za njim pa je bil nekdanji svetovni prvak Italijan Valentino Rossi, ki se s svojim novim Ducatijem na testiranjih še ni najbolje znašel. Drugi Ducatijev tovarniški voznik Američan Nicky Hayden pa je bil le 13. KOLESARSTVO Milano - Sanremo Avstralcu Gossu SANREMO - Avstralski kolesar Matthew Goss je odličen začetek sezone kronal še z zmago na prvi večji klasični dirki Milano - Sanremo. Kolesar ekipe HTC-Highroad je po 298 kilometrih v sprintu ugnal Švicarja Fabiana Cancellaro, zmagovalca dirke leta 2008, tretje mesto pa je zasedel Belgijec Philippe Gilbert. Od štirih slovenskih kolesarjev se je najbolje odrezal Grega Bole, ki je zaostal pet minut in 23 sekund in zasedel 54. mesto, Borut Božič je bil z zaostankom devetih minut in 32 sekund 120., Kristijan Koren in Marko Kump pa sta odstopila. Goss, eden številnih odličnih avstralskih kolesarjev, ki so računali na visoko uvrstitev, je v italijanskem festivalskem mestu nadaljeval s serijo uspehov. Potem ko je v januarju dobil dve etapi na dirki Down Under, na kateri je skupno zasedel drugo mesto, bil najhitrejši tudi v etapi dirke Pariz - Nica (skupno četrti), je tokrat poskrbel še za krono teh dosežkov. Zmagal je prvo večjo klasično enodnevno dirko v sezoni. Do nje prišel s svojo specialnostjo, sprintom, seveda pa je moral pred tem preživeti marsikaj hudega. ragbi Lovorika Angliji Italija na zadnjem mestu EDINBURG - Na stadionu Mur-rayfield je italijanska reprezentanca v rag-biju na Turnirju držav, po zmagi proti Franciji, tokrat morala priznati premoč Škotske. Končni izid je bil 21:8, Italija pa je po prvem delu vodila z 8:6. Za Škote je bil nato odločilen Paterson. Italija je tako turnir končala na zadnjem mestu na lestvici. Turnir je osvojila Anglija, ki je sicer izgubila proti Irski (24:8). Francija pa je premagala Wales (28:9). Končni vrstni red: Anglija 8, Francija, Irska, Wales 6, Škotska, Italija 2. BALE OSTAJA - Gareth Bale, re-prezentant Walesa in član londonskega Tottenhama, je podpisal novo pogodbo. Na Otoku bo ostal kljub zanimanju številnih evropskih velikanov, z novo pogodbo pa ga je klub iz Londona vezal še za naslednja štiri leta in pol. INDIAN WELLS - Španski teniški igralec Rafael Nadal je prvi finalist ma-stersa ATP v Indian Wellsu s 3,645 milijona dolarjev nagradnega sklada. V pol-finalu je prvi nosilec Nadal premagal Argentinca Juana Martina del Potra s 6:4, 6:4. V finalu se bo pomeril z boljšim iz dvoboja med Švicarjem Rogerjem Fede-rerjem in Srbom Novakom Djokovicem. KRIMOVKE - Rokometašice Krima Mercatorja so v zadnjem, 6. krogu glavnega dela lige prvakinj premagale Oltc-him Valceo s 37:30 (17:19). Ljubljančanke so tako zasedle končno tretje mesto v skupini 1. V polfinale sta se iz te skupine uvrstila Buducnost in Itxako, iz skupine 2 pa Gyor in Larvik. ITALIJANKE »OUT« - Po šestih letih italijanska ženska odbojka ne bo slavila zmage v evropski ligi prvakinj. Na zaključnem turnirju v Istanbulu so odboj-karice Pesara v polfinalu izgubile proti Bakuju s 3:1 (25:23, 25:16, 13:25, 25:14). Na današnji tekmi za tretje mesto se bodo pomerile proti Fenerbahčeju. Za evropski naslov bo ekipa Rabita Baku igrala proti turški ekipi Gunes Sigorta, ki jo vodi Giovanni Guidetti. Sigorta je Fe-nerbahče premagal s 3:2. 1. DOL, ženske: Aliansa - Hit Nova Gorica 3:2, Luka Koper - Sloving Vital 3:0; A1-liga, moški: Modena - Castellana Grotte 3:2. KOŠARKA - A-liga: Montepaschi Siena - Teramo 107:71, Cantu - Caserta 87:76, Scavolini Pesaro - Treviso 65:71. nogomet - Po neodločenem izidu proti Vareseju Triestina sama na repu lestvice Tržačani so povedli, Varese je izenačil tri minute pred koncem - Zmagali so vsi neposredni tekmeci za obstanek košarka NBA-liga v znamenju Jamesa LeBrona HOUSTON - Onstran Atlantika so v severnoameriški košarkarski ligi NBA igrali vsi trije Slovenci. Goran Dragic je z moštvom Houston Rockets slavil proti ekipi Boston Celtics (93:77), Beno Udrih in Saša Vujačic pa sta parket zapustila z novima porazoma.Dra-gic je za zmago Houstona nad Bostonom prispeval štiri točke v 12. minutah (met iz igre 1:3) in dve podaji. Dragic je zadel trojko za delni izid 33:24 v drugi četrtini (eno trojko je zgrešil), 42. sekund pred koncem tekme pa je bil delno uspešno pri prostih metih, ko je zadel enega. Sacramento Kings je klonil proti Phi-ladelphii (80:102), Udrih je dosegel 13 točk za Sacramento ob metu iz igre 6:13, v statistiko je vpisal še dva skoka, pet podaj in ukradeno žogo v 31 minutah pod obročema. New Jersey Nets je izgubil v gosteh pri Milwaukeeju s 95:110. Vujačic je za mrežice prispeval osem točk (met iz igre 3:9), tri skoke in tri podaje v 25 minutah na parketu. Superzvezdnik lige NBA LeBron James je imel strelsko zelo navdahnjen večer, ob zelo dobrem metu iz igre (16:21) je dosegel 43 točk. Aktualni prvaki lige NBA Los Angeles Lakers so premagali Minnesoto (106:98). Andrea Bargnani je za Raptorse, ki so premagali Wizardse (116:107), prispeval 33 točk.Gallinarijevi Nuggetsi so izgubili proti Orlandu. Gallinari je dosegel 17 točk. Triestian - Varese 1:1 (0:0) Strelca: v 66. min. Miramontes, v 88. min. De Luca. Triestina (4-4-2): Colombo; Longhi, Malago, Cottafava, D'Am-brosio (od 61. min. Bariti); Mira-montes, Dettori, Filikor, Antonelli (od 85. min. Gissi); Della Rocca (od 66. min. Taddei), Marchi. Trener: Sal-vioni. Varese (4-4-2): Zappino; Dos Santos, Camisa, Pugliese (od 66. min. Tripoli), Pisano; Zecchin, Osu-ji, Corti, Concas (od 46. min. Arme-nise); Carrozza (od 31. min. De Lu-ca), Alemao. Trener: Sannino. Sodnik: Velotto. TRST - Varese, četrtouvrščena sila prvenstva je bila za Triestino pretrd oreh, čeprav je do 87. minute kazalo, da bodo varovanci trenerja Sal-vionija tokrat le iztrgali vse tri točke. Žal pa tudi osvojena točka ni dovolj, tokrat niti za moralo, saj so vsi ostali neposredni tekmeci za obstanek zmagali. Do novih treh točk so prišli Ascoli, Frosinone in Portogruaro. Triestina tako sedaj zaostaja za temi moštvi že tri točke. Obstanek je tako iz kroga v krog vedno bolj oddaljen. Prvih 45 minut, kljub želji Trie-stine po novih točkah, je bilo dokaj dolgočasnih, kot zgovorno priča tudi statistični podatek, da smo vsega skupaj v prvem polčasu videli štiri strele na gol. Še najlepšo priložnost so imeli gostje že v tretji minuti. Alemao je lepo preigral obrambo Trie-stine, vendar vratar Colombo je bil na mestu. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča in Triestina je bila nevarna v 21. minuti, ko je iz prostega udarca Miramontes streljal visoko nad prečko. V drugem delu pa se je tekma razživela. Triestina je pritisnila na plin in razigral se je Antonelli (nedvomno včeraj najboljši mož v vrstah Triestine). V 55. minuti je tako Del-la Rocca po podaji Antonellija streljal z glavo nad prečko. Varese sicer je minuto pozneje (po napaki obrambe Triestine) takoj potrdil, da se ne nahaja na četrtem mestu zgolj zaradi naključja, vendar je žoga končala izven vrat. Še najlepšo priložnost pa so imeli gostitelji in to ko je tekla 61. minuta. Po novi lepi podaji neutrudnega Antonellija z desne, se je sam pred vratarjem znašel Marchi, ki pa je žal (ob glasnem razočaranju prisotnih na tribuni) žogo poslal visoko nad prečko. Belo-rdeči so končno kronali trud v 66. minuti, ko je Mi- ramontes, po podaji koga drugega kot Antonellija, iz levega roba vratarje-vega kazenskega prostora lepo streljal v desni kot in premagal vratarja Zappina. Gol je seveda razveselil navijače in celotno vodstvo Triestine, igralcem pa vlil novega elana. Minute so minevale in in vse je kazalo, da bo Triestina pod streho spravila izredno pomembne tri točke, predvsem zaradi novic iz drugih zelenih pra-vokotnikov B-lige. Žal pa, ko je tekla 88. minuta je vse prisotne na stadionu Nereo Rocco doletela prava hladna prha. Mladi adut Vareseja De Lu-ca (letnik 91) je po podaji Zecchina iz roba kazenskega prostora streljal proti vratom Triestine in premagal vratarja Colomba v veliko veselje skoraj 100 navijačev Vareseja. Za De Luco je to prvi zadetek v italijanski B-ligi. Gol je popolnoma ohromil igralce Triestine, ki so tako ostali brez moči in idej. V sodnikovem podaljšku so sicer belo-rdeči imeli še eno priložnost, toda žoga je končala v outu in ob trojnem sodnikovem žvižgu so nogometaši Triestine vidno razočarani hitro zapustili igrišče, navijači pa so jih izžvižgali in istočasno so se z vzklikanjem tudi spravili nad predsednika Fantinela. B-ligaAtalanta - Piacenza 3:0, Cittadella - Ascoli 0:1, Crotone - Siena 1:2, Frosinone - Torino 1:0, Livorno - Grosseto 1:1, Pescara - Padova 0:2, Portogruaro - Albinoleffe 2:1, Sassuolo - Modena 1:1, Triestina - Varese 1:1, Vicenza - Novara 1:0, jutri ob 20.45 Empoli - Reggina Atalanta 32 18 9 5 40:21 63 Siena 32 16 12 4 47:25 60 Novara 32 14 13 5 48:25 55 Varese 32 12 15 5 38:23 51 Reggina 31 12 11 8 35:30 47 Vicenza 31 13 6 12 33:34 45 Livorno 32 11 11 10 39:37 44 Grosseto 32 11 10 11 36:40 43 Pescara 32 11 9 12 33:36 42 Piacenza 32 10 11 11 43:46 41 Torino 32 11 8 13 34:39 41 Empoli 31 9 13 9 33:29 40 Padova 32 9 13 10 43:39 40 Modena 32 8 15 9 33:39 39 Sassuolo 32 9 10 13 33:34 37 AlbinoLeffe 32 9 9 14 38:51 36 Cittadella 32 8 11 13 35:39 35 Crotone 31 7 13 11 28:36 34 Portogruaro 32 8 9 15 27:42 33 Ascoli (-6) 30 9 11 10 30:34 32 Frosinone 32 7 11 14 33:46 32 Triestina 32 5 14 13 25:39 29 PRIHODNJI KROG: 26.3. ob 18.00 Ascoli -Torino, 20.00 Padova - Atalanta, 27.3. 12.30 Albinoleffe - Novara, 15.00 Crotone - Empoli, Grosseto - Cittadella, Modena - Pescara, Piacenza - Portogruaro, Siena - Sassuolo, Triestina - Frosinone, Varese - Vicenza, 20.45 Reggina - Livorno. / ŠPORT Nedelja, 20. marca 2011 23 smučarski poleti - Finale svetovnega pokala v Planici Slovenski skakalci poleteli do 3. mesta Zmaga pričakovano Avstrijcem, drugi so bili Norvežani - Danes še posamična tekma alpsko smučanje - Finale SP Kostelic in Riescheva: kralj in kraljica sezone Odpovedali ženski veleslalom - Giuliano Razzoli zmagovalec slaloma Ivica Kostelic in Maria Riesch, letošnja dobitnika velikih kristalnih globusov ansa LENZERHEIDE - Nemka Maria Riesch in Hrvat Ivica Kostelic sta prvič v karieri osvojila veliki kristalni globus. Riescheva, ki je le za tri točke ugnala Američanko Lindsay Vonn, je zmago slavila potem, ko so prireditelji finala svetovnega pokala odpovedali ženski veleslalom zaradi neugodnih vremenskih razmer. »Res je sicer, da sta po zunanjem merilu več vredne zlate olimpijske medalje ali prva mesta na svetovnih prvenstvih, vendar je zame kot športnico skupna zmaga v pokalu največ, kar sem lahko dosegla,« je bila vesela Riescheva, ki je z minimalno prednostjo prehitela Vonnovo, zmagovalko pokala v zadnjih treh sezonah. Američanka je sicer po četrtkovem smuku spet prevzela vodstvo, vendar je nemška smučarka prvo mesto, ki ga je prevzela že konec decembra, ponovno ubranila v petek s 4. mestom v slalomu. Do skupne zmage je prišla z bolj enakovrednimi izidi v vseh disciplinah, čeprav je imela le šest posamičnih zmag na 33 tekmah v sezoni, Američanka je zbrala dve več, prav tako pa Nemka ni osvojila niti enega malega kristalnega globusa. To je Američanki tako kot lani uspelo v smuku, superveleslalomu in super-kombinaciji. Že tretjič pa se je zgodilo, da so o zmagovalki svetovnega pokala odločale le tri točke. Razlika treh točk v skupnem seštevku svetovnega pokala je bila enaka leta 1979 med Avstrijko Annemarie Moser Pröll in Hanni Wenzel iz Liechtenstein ter leta 2005 med Švedinjo Anjo Pärson in Hrvatico Janico Kostelic. Kostelic pa si je že pred koncem svetovnega pokala v Lenzerheideju nabral neulovljivo prednost; s podvigom se je pridružil mlajši sestri Janici, ki jih ima dva več. Kostelic je sijajno formo pokazal januarja, ko je v svetovnem pokalu osvojil rekordnih 999 točk. To mu je uspelo v 29 dnevih in na 14 tekmah. Po sanjskem januarju je v nadaljevanju sezone padla forma, a skupne zmage mu nihče več ni mogel vzeti. Najbolj se mu je približal Švicar Didier Cuche, ki je zaostal 400 točk. Hrvat je včeraj dvignil še mali kristalni globus v slalomu, drugega v zbirki po letu 2002. Včeraj so namreč v švicarskem smučarskem centru izpeljali samo moški slalom. Prvo letošnjo zmago v svetovnem pokalu je osvojil Italijan Giuliano Razzo-li, olimpijski prvak, ki je na najvišjo stopničko napadel z osmega mesta. Zanj je to druga zmaga v svetovnem pokalu, prva po lanskem Zagrebu. Avstrijski slalomski veteran Mario Matt je za pičle tri stotin-ke sekunde na drugem mestu izgubil vodstvo s prve vožnje, tretji je bil Nemec Felix Neureuther (+0,25). Na startu je bil tudi Slovenec Valenčič, ki je bil na koncu 13. V slalomskem seštevku je kot najboljši Slovenec sezono končal na 22. mestu. Po odpovedi ženske tekme pa je ve-leslalomski kristalni globus pripadel Nemki Viktorii Rebensburg, Slovenka Tina Maze pa je ostala na 6. mestu. Danes bo na vrsti še ekipna tekma. Izidi slalom: 1. G. Razzoli (Ita) 1:25,72; 2. M. Matt (Avt) +0,03; 3. F. Neureuther (Nem) +0,25; 4. M. Gini (Švi) +0,45; 5. M. Janyk (Kan) +0,47; 6. A. Myhrer (Šve) +0,61; 9. M. Mölgg (Ita) +0,70, 13. M. Valenčič (Slo) +1,35. Skupni seštevek moški: 1. I. Kostelic (Hrv) 1356; 2. D. Cuche (Švi) 956; 3. C. Janka (Švi) 793; 4. A. Lund Svindal (Nor) 789; 5. M. Walchhofer (Avt) 727; 6. S. Zurbriggen (Švi) 723; 7. R. Baumann (Avt) 703; 8. C. Innerhofer (Ita) 644; 9. T. Ligety (ZDA) 610; 10. K. Kröll (Avt) 579. Skupni seštevek ženske: 1. M. Riesch (Nem) 1728; 2. L. Vonn (ZDA) 1725; 3. Tina Maze (Slo) 1139; 4. Elisabeth Görgl (Avt) 992; 5. Julia Mancuso (ZDA) 976; 6. Marlies Schild (Avt) 756; 7. Tanja Poutiainen (Fin) 751; 8. Viktoria Rebensburg (Nem) in Anja Pärson (Šve) 656; 10. Lara Gut (Švi) 589. PLANICA - Avstrijski skakalci so v Planici pred 21.000 gledalci pričakovano zmagali na ekipni tekmi v smučarskih poletih. Sijajno vzdušje je dopolnila slovenska reprezentanca, ki je osvojila tretje mesto: Peter Prevc, Jernej Damjan, Jurij Tepeš in Robert Kranjec so s tem po lastnih besedah potrdili bron z minulega svetovnega prvenstva. Avstrijska zmaga ni nikakršno presenečenje, saj so prva tri mesta zasedli že na petkovi posamezni tekmi. Včeraj so po dvakrat preskočili 200 metrov in drugouvrščene Norvežane premagali za 135 točk, kar je največji naskok v zgodovini svetovnega pokala. Slovenci so včeraj nizali dobre polete enega za drugim, v finalni seriji so imeli celo v svojih tekmovalnih skupinah Damjan z novi osebnim rekordom 220,5 metra, Tepeš z 207,5, s čimer je izenačil osebni rekord, in Kranjec z 212,5 metra največje daljave. Najboljša daljava dneva je sicer uspela Kranjcu v prvi seriji, ko je poletel do 223,5 metra, v finalu pa je bil po daljavi najboljši med vsemi Damjan. Od veselja so sijali vsi slovenski skakalci. »Zelo sem vesel, ker je bil moj današnji prvi skok res slab in mi je bilo žal za celo ekipo, ne le zame, ampak mislim, da sem se s finalnim nastopom fantom kar odkupil. Končno sem izboljšal tudi moj osebni rekord, ki je bil že tako star,« je po nastopu navdušeno povedal Damjan. Tudi Prevc in Tepeš sta pokazala dobra nastopa, najstarejši član ekipe in najboljši letalec Kranjec je bil uspeha prav tako zelo vesel. »Vzdušje je super. To je tudi zame prvič, da smo ekipno tretji in še bolj sem vesel, da smo potrdili, kar smo dosegli v Oslu, čeprav takrat morda malo nepričakovano. A ekipa že vse od takrat naprej deluje odlično,« je dejal 29-letni Kranjčan, njegove besede pa je potrdil tudi trener reprezentanace Matjaž Zupan. »Mislim, da smo danes potrdili dobro formo. Kolajna na minulem svetovnem prvenstvu v Oslu le ni bila tako naključje,« je v smehu uvodoma povedal glavni trener reprezen- odbojka - Danes V finalnem delu ACH in zamejski Dob Odbojkarji ACH Volleyja bodo nocoj (20.15) v Innsbruc-ku začeli boj za novo lovoriko v srednjeevropski ligi. V tem prvenstvu so bili Blejci že štirikrat prvaki. V polfinalu bo ACH igral proti Mladosti iz Kaštele. Blejci bodo nato, če se bodo uvrstili v finale, igrali proti zmagovalcu dvoboja Hypo Tirol - Posojilnica Dob (ob 18.00). Ekipa koroških zamejskih Slovencev se je presenetljivo uvrstila v finalni del. Finale bo jutri ob 20.15, tekma za tretje mesto pa bo ob 18. uri. Po bronu na svetovnem prvenstvu v Oslu so slovenski »orli« osvojili še tretje mesto na domači letalnici ansa tance Matjaž Zupan in dodal: »Pokazali smo, da še znamo stopnjevati nastope, kar so fantje s tem odličnimi poleti danes (včeraj op.a.) le še potrdili. Spet so pokazali karakter in pravi timski duh, ki nam ga marsikdo že zavida.« Skakalni praznik pod Poncami se bo končal z današnjo posamično tekmo, na kateri bo nastopilo najboljših trideset v skupni razvrstitvi svetovnega pokala ter še en domači skakalec; Zupan je priložnost ponudil Damjanu, ki se bo tako pridružil Kranjcu, Prev-cu in Tepešu. Poskusna serija se bo začela ob 9. uri, prva pa bo uro pozneje. Včeraj je Avstrijec Gregor Schlierenzauer v poskusni seriji skočil 233,5 metra, kar je najdaljši polet tega konca tedna. IZIDI: 1. Avstrija 1669,9 (Thomas Morgenstzern, Andreas Kofler, Martin Koch, Gregor Schlierenzauer); 2. Norveška 1534,4 (Anders Bardal, Johan Remen Evensen, Jörn Einar Romören, Tom Hilde); 3. Slovenija 1488,6 (Peter Prevc, Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Robert Kranjec); 4. Poljska 1449,7; 5. Nemčija 1382,8; 6. Češka 1357,7; 7. Finska 1330,3; 8. Francija 1303,0; 9. Italija 680,0; 10. Rusija 658,4. DANES: ob 9.00 poskusna serija; ob 10. uri prva serija. smučarski tek Prevlada Norvežanov, Di Centa drugi FALUN - Na predzadnji tekmi finala svetovnega pokala v smučarskem teku so se najboljši tekači pomerili v dvojnem zasledovanju. Pri moških (2x10 km) je včeraj zmagal Norvežan Petter Northug, dve sekundi počasnejši je bil Italijan Giorgio Di Centa, tretje mesto pa je pripadlo Švedu Da-nielu Rickardssonu (+10,2). Pri ženskah, ki so tekmovale na polovični razdalji, pa si je prepričljivo zmago prismučala Norvežan-ka Marit Bjoergen. Večkratna svetovna prvakinja je tako dobila že 47. tekmo za svetovni pokal in s tem za eno zmago prehitela legendarnega rojaka Bjorna Dahlieja, ki je blestel v 90. letih. Drugo mesto je včeraj osvojila Poljakinja Justyna Kowalczyk, tretje pa Norvežanka Therese Johaug. Italijanka Arianna Follis je bila peta; najboljša Slovenka Petra Majdič pa 20. Danes bosta tekmi v prosti tehniki: moški se bodo pomerili na 15 km, ženske pa na 10 km; vsi bodo startali glede na včerajšnje zaostanke. BIATLON Gregorinova do novih točk Slovakinja Anastazija Kuzmina je zmagovalka 10-kilometrske biatlonske zasledovalne tekme za svetovni pokal na Norveškem. Kuzmina je po treh kazenskih krogih prehitela Belorusinjo Darjo Domrače-vo in Nemko Andreo Henkel. Nove točke svetovnega pokala je osvojila tudi Teja Gregorin, ki je osvojila 23. mesto. Tudi moška tekma je bila v znamenju Norvežana: slavil je Emil Hegle Svendsen. DESKANJE NA SNEGU Slovenci niso bili razpoloženi Na predzadnji tekmi svetovnega pokala deskarjev v italijanskem Valmalencu slovenski tekmovalci niso bili najbolj razpoloženi. V paralelnem veleslalomu so ekipno pokazali najslabšo letošnjo predstavo, s 14. mestom je bil še najboljši svetovni podprvak Rok Marguč. V finale se je uvrstil tudi Rok Flander, zasedel je 16. mesto, ostali pa so ostali brez finala. Zmagal je Francoz Sylvain Dufour, Avstrijec Benjamin Karl pa si je z devetim mestom zagotovil skupno zmago. rokomet - Neroden spodrsljaj Tržačanov Najslabša tekma in zaslužen poraz Vratar tržaških rokometašev Diego Modrušan kroma Cassano Magnago - Pallamano TS 29:26 (8:6) Pallamano TS: Modrušan, Zaro; SEdmak, Radojkovič 5, M. Oveglia, Anici, Pernich, Nadoh 3, Di Nardo, Carpa-nese 2, Lo Duca 6, Leone, Visintin 7. Trener: Bozzola. Tržaški rokometaši so v sinočnjem krogu A1-lige odigrali najslabšo tekmo v letošnji sezoni. »Igrali smo brez prave volje, neborbeno in površno. V napadu smo bili neprodorni, v obrambi pa smo pustili nasprotniku preveč manevrskega prostora,« je negativno ocenil nastop Trža-čanov predsednik Giuseppe Lo Duca, ki je še dodal, da si pozitivno oceno zaslužita če mlad 17-letni Michele Oveglia in Visintin. Vsi ostali so igrali pod svojimi sposobnostmi. Še posebno Radojkovič in Nadoh, ki sta nosilca igre. Štirinajst minut do konca tekme so gostitelji vodili celo za devet golov. Bozzolovi varovanci so nato v zadnjih minutah reagirali in ubla- žili hud poraz. Dobro sta igrala tudi vratarja: Modrušan je v prvem polčasu ubranil kar štiri kazenske strele. Ostali izidi: Pressano - Casalgran-de 29:24, Rapid Nonantola - Romagna 28:29, Parma - Ferrara 29:30, Meran -Emmeti 34:29. Vrstni red: Pressano 42, Pallamano TS 29, Romagna 33, Meran 30, Cassano Magnago 27, Sassari 18, Em-meti, Ferrara, Casalgrande 15, Rapid in Parma 3. Prihodnji krog: Pallamano TS - Parma. Koprski Cimos prihodnje leto v ligi prvakov Z zmago (37:31) proti ekipi Trimo Trebnje so si koprski rokometaši pod vodstvo trenerja Fredija Radojkoviča zagotovili nastop v ligi prvakov. Ostala izida: Loka - Gorenje 30:26, Celje - Maribor 30:33. 24 Nedelja, 20. marca 2011 ODBOJKA / moška c-liga - V Sovodnjah slovenski derbi v skupini za napredovanje »Mlada« Soča se je Slogi Tabor dobro upirala Slogaši so se za zmago morali potruditi - V skupini za obstanek poraza Vala in Sloge Soča ZBDS - Sloga Tabor Televita 0:3 (20:25, 23:25, 16:25) Soča ZBDS: Ivan Černic 5, Jan Černic 0, Marko Černic 7, Škorjanc 9, Levpušček 2, Valentinčič 15, Kragelj (libero), Erik Juren 3, Ivan in Martin Devetak, Matej Juren. Trener Andrej Berdon Sloga Tabor Televita: Cettolo 11, Mirko Kante 3, Vasilij Kante 15, Nigido 4, Ambrož Peterlin 12, Veljak 3, Privileggi (libero), Fermo, Matevž Peterlin, Riolino. Trener: Lucio Battisti Sinočnji derbi v Sovodnjah je sicer osvojila favorizirana Sloga Tabor Televita, ki pa se je morala v prvih dveh setih pošteno potruditi, preden je strla odpor zelo zagrizenih sočanov. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni: pri Slogi Tabor je zbolel Slavec, pri Soči pa sta zaradi lažje poškodbe Matej Juren in Martin Devetak soigralce lahko bodrila le s klopi. Trener Berdon je imel tako na igrišču mlado ekipo (zaigral je tudi 17 letni Erik Juren in to nadvse pozitivno), ki jo je večkrat izdala neizkušenost, zato pa je bila borbenost stalno na višku. Sloga Tabor je zaigrala v prvih dveh se-tih precej zakrčeno, kar se je poznalo predvsem v dokaj netočnem sprejemu in obrambi, kar je pogojevalo napadalno vrsto. Soča, ki lahko v tej fazi igra zelo sproščeno, je s svojo zagrizenostjo večkrat presenetila goste in bila v prvih dveh setih tudi večkrat v vodstvu. moška d-liga Olympia zdaj sama na 2. mestu Skupina za napredovanje Olympia Ferstyle - Pippoli 3:0 (25:20, 25:19, 25:20) Olympia: F. Hlede 5, Terčič 8, Komjanc 11, Caparelli 10, Persoglia 5, Pavlovič 11, Polesel (L), Sanzin 0, Vi-zin 0, Škerk 0. Trener: Jerončič. Olympia je z dobro igro in s pravim pristopom premagala solidnega videmskega nasprotnika, po porazu Reane pa je zdaj sama na 2. mestu s 15 točkami. Varovanci trenerja Zorana Jerončiča so v drugem in tretjem setu strli nasprotnikov odpor z močnimi servisi in dobrimi bloki. Olympia je tokrat tudi sprejemala dobro. V zadnjih dveh setih so Je-rončičevi fantje zbrali enajst blokov. Kar sedem jih je prispeval Dragan Pavlovič, ki je bil skupaj z Matijo Komjancem tudi »top scorer« srečanja. Sinoči so sicer igrali dobro prav vsi goriški odbojkarji. Ostali izidi: Cus Ts - Travesio 3:0, Casarsa S. Giorgio - Porcia 3:0, Reana - Favria 1:3. Skupina za obstanek Naš prapor - Prata 1:3 (15:25, 25:22, 18:25, 23:25) Naš prapor: Kuštrin 8, Braione 12, Brotto, 11, Juretič 11, Caprara 6, Perinčič 1, Lukeš 12, Feri 2, Bajt 1, Fajt (L) 3. Trener: Leghissa. Naš prapor je proti prvouvrš-čeni Prati izgubil, vendar se je z izjemo prvega niza enakovredno boril v vseh nizih. V drugem je z učinkovitimi servisi tudi zmagal, v četrtem pa bi lahko izsilil peti niz, saj je že pove-del s 23:21. V končnicah vseh nizov so prevladali nasprotniki, ki so manj grešili, nerešljiva uganka pa je bil visoki korektor, ki je napadal iz vseh pozicij. Ekipi se je po več letih pridružil Jan Prinčič, ki bo skušal v končnici prvenstva prispevati k obstanku. Ostali izid: Cordenons - Aurora Volley Ud 0:3. www.primorski.eu1 Valovci so na gostovanju v Trstu izgubili v boju za 2. mesto v skupini za obstanek kroma Uvodna niza sta si bila pravzaprav zelo podobna: ekipi sta si bili stalno za petami, v prvem je Soča vodila do 14., v drugem pa do 19. točke, v ključnih trenutkih pa je le prišla na dan premoč Sloge Tabor, ki je v tretjem le dokazala, da je boljša, takoj povedla z 8:0 in prednost do konca le še večala. Lucio Battisti (trener Sloge Tabor Televita): »Ker je Slavec zbolel, sem moral seveda spremeniti postavo, zato se je poznala rahla neuigranost in smo premalo napadali preko centrov. Tokrat so si igralci dovolili nekaj preveč napak, kar bo treba absolutno odpraviti, če želimo ciljati na vrh lestvice. Soča je zaigrala dobro, čestitam zlasti mlajšim igralcem.« Andrej Berdon (trener Soče ZBDS): »Z nastopom sem zadovoljen, moji igralci so dali vse od sebe, vesel sem tudi, ker na tekmah igrajo mladi, kar je navsezadnje najpomembnejše. Slogi čestitam za zmago, igralci pa bi morali po mojem mnenju biti proti ženska c-liga - Skupina za obstanek Slogašice še tretjič izgubile proti Buii Buia - Sloga 3:1 (25:27, 25:22, 25:20, 25:10) Sloga: Babudri 15, Colarich 11, Cris-sani 3, Cvelbar 13, Alice Spangaro 2, Starec 5, Michela Spangaro (libero), Gantar 9, Malalan 0, Pertot 0, Valič. Trener Martin Maver Slogašicam letos Buia očitno ne leži, saj so proti njej izgubile že tretjič. Že začetek tekme je bil v znamenju domačink, ki so bile stalno v vodstvu in je bila njihova prednost že dokaj visoka (18:13). Slogašice so izenačile pri 22. točki, nakar je spet po-vedla Buia in imela set že skoraj v rokah, saj je povedla s 24:22. Slogašice se niso predale, z zelo borbeno in zagrizeno igro so naj- prej izenačile, nato pa v razburljivem fini-šu izid obrnile v svojo korist. Tudi v drugem nizu je Buia visoko povedla (17:11), naše igralke so jo ujele, vendar so nato bile premalo odločne, da bi se lahko uspešno zo-perstavile domačinkam, ki so bile skozi vso tekmo izredno dobro postavljene v obrambi in so velikokrat ujele res težko ubranlji-ve napade. Set je tako ostal doma, podobno kot tretji, v katerem je Slogi sicer trikrat uspelo nadoknaditi zaostanek, nasprotnic pa niso uspele prehiteti. Tak razplet je naše igralke spravil s tira in v zadnjem nizu niso nudile Buii praktično nobenega odpora. Ostali izid: Natisonia - Fincan-tieri 3:0. slabšim ekipam veliko bolj zbrani, če hočejo doseči kvalitetni skok.« Ostali izidi: Ferro Alluminio - Re-manzacco 1:3. Za obstanek Volley Club - Val Imsa 3:1 (25:23, 25:20, 14:25, 25:18) Val Ima: Ombrato 11, Faganel 9, La-vrenčič 18, Masi 8, Fedrigo 2, Farfoglia 6; Ples-ničar (L), Florenin 0. Val Imsa je z okrnjeno postavo v Trstu klonil po samih štirih setih. Prva dva niza sta bila zelo izenačena. Igralo se je točko za točko, kljub temu, da je moral Val stalno zasledovati. Glavni vzrok za poraz v teh dveh nizih, je bila serija napak, ki je nasprotniku omogočila manjšo prednost. Še največ težav je štandreškim odbojkarjem povzročal Spi-nelli (bivši igralec Vala), saj je bil na mreži tako iz prve kot druge linije prava nerešljiva uganka. V tretjem setu, edinem, ki so ga varovanci trenerja Makuca spravili pod streho, je Val igral bolj suvereno, predvsem pa so Go-ričani poostrili servis. Zadnji niz je bil izenačen le do 12 točke, nato pa je prišlo do pravega »black-outa«: tri zaporedne napake v sprejemu so omogočile Tržačanom, da so pod streho spravili niz in tudi vse tri točke. Fincantieri - Sloga 3:0 (25:17, 25:18, 30:28) Sloga: Devetak 1, Dussich 6 , Ilič 11, Romano 8, Rožac 9, Žerjal 6, Guštin 0, Pečar 1. Trener Ivan Peterlin Slogaši so v Tržiču proti neprimerno boljšemu in izkušenejšemu Fincantieriju sicer izgubili, v primerjavi s prejšnjim kolom pa zaigrali neprimerno bolje, kar je morda dober pokazatelj pred sobotno tekmo proti Ausa PAV, ki bo zanje odločilnega pomena. Gladek poraz je vsekakor prehuda kazen za našo ekipo, kar velja predvsem za zadnji set, ki se je končal z res neobičajnim 30:28 in v katerem so bili naši igralci povsem enakovredni domačinom. Prva dva niza sta si bila podobna: slogaši so izvedli marsikatero dobro in uspešno akcijo, žal pa so si »dovolili« preveč pavz, v katerih so si domačini priigrali nekaj točk prednosti. Povsem drugačna je bila slika v zadnjem nizu, ko sta si bili ekipi stalno za petami, slogaši so domačo ekipo presenetili z zelo uspešnim blokom, dobri so bili tudi v sprejemu in so tako lahko napadali z vseh položajev. Na igrišču je vladalo popolno izenačenje in Fincantieriju se je sreča nasmehnila čisto na koncu po izredno izenačeni igri. Ostala izida: Credifriuli - Basiliano 0:3, Vivil - Ronchi San Giuseppe 3:1. Domači šport Danes Nedelja, 20. marca 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Quintu di Treviso: Quinto - Kras Repen 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Turjaku: Turriaco -Primorec; 15.00 v Šlovrencu: Isontina - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Fiumicellu: Fiumicello - Zarja Gaja; 15.00 v Dolini: Breg -Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Villa NAJMLAJŠI - 11.15 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea -Kras Repen; 10.30 v Tržiču: Monfalcone - Juventina ZAČETNIKI - 9.00 pri Domju: Fani Olimpia A - Kras Repen A KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA - 11.00 v Trstu, Ul. Giulia: Libertas Barcolana - Sokol UNDER 15 DRŽVNI - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Ardita TENIS MOŠKA C-LIGA - 10.00 v Vidmu: Martignacco -Gaja ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Trstu, Ul. Locchi: S.Andrea S.Vito - Kontovel UNDER 18 MOŠKI - 11.00 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga; 18.00 v San Vitu: San Vito -Olympia Terpin UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Gestioni Immobiliari UNDER 13 MEŠANO - 15.30 na Proseku: Kontovel - Killjoy UNDER 12 MEŠANO - 17.30 na Proseku: Kontovel - Svevo NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 13.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Trevisu: nastopa tudi Kras Jutri Ponedeljek, 21. marca 2011 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Jadran ZKB - Falconstar ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 v Repnu: Sloga Barich - Brunner NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Žavljah: Zaule -Vesna; 19.00 v Štandrežu: Juventina - Aquileia ZAČETNIKI - 17.00 v Miljah: Muggia A - Kras Repen A Športel jutri o Jadranu V jutrišnjem Športelu (TV Koper, 22.30) bo govora o košarkarski ekipi Jadrana. Ekipa si je zagotovila obstanek, sedaj pa jo čaka končnica. O možnostih in ciljih bodo v studiu z voditeljem Igorjem Malalanom spregovorili trener Valter Vatovec, kapetan Dean Oberdan in igralec Saša Malalan. Špor-telovi sodelavci bodo pripravili sklop prispevkov, in sicer o čezmejnem smučarskem prvenstvu, o nogometnih derbijih Vesna-Juventina ter Breg-Primorje. S kamerami pa so obiskali tudi Millenium Cup v tržaški športni palači in derbi ženske odbojkarske D-li-ge med Borom Kmečka banka in Kontove-lom. Oddajo bo sklenila igra Poglej me v oči. ženska d-liga - Na Stadionu 1. maja v Trstu Derbi pripadel Kontovelkam Bor Kmečka banka se je dobro upiral in iztržil pomembno točko - Prevlada gostij v drugem in tretjem nizu, v četrtem je Bor zmagal 32:30 Bor Kmečka banka - Kontovel 2:3 (25:20, 12:25, 18:25, 32:30, 9:15) Bor Kmečka banka: Cella 18, Pučnik 11, Della Mea 19, Grgič 6, Vodopi-vec 8, Kneipp 7; Hauschild (L), Zonch 0, Costantini, Virgilio. Trener: Elisabetta Nacinovi. Kontovel: Antognolli 5, Zuzič 0, Balzano 15, Lisjak 15, Bukavec 25, Mi-cussi 9; Kapun (L), Štoka 7, Rudez 0, Cas-sanelli, Zavdlal. Trener: Tanja Cerne. Derbi v športni dvorani Bojana Pavletiča se je zaključil kot drugi, in sicer z zmago Kontovelk, ki je v ključnem trenutku, in sicer v petem nizu, ohranila mirno kri. Vsekakor je treba tudi poudariti, da so odbojkarice Bora morale na koncu (v četrtem nizu pri izidu 24:24) igrati brez Anje Grgič zaradi zvina gležnja. Srečanje na Stadionu 1. maja bi lahko vsekakor ocenili kot tipičen der-bi med našimi ekipami. Igra je bila namreč zelo nihajoča, saj dobrim akcijam so sledile prave začetniške napake, predvsem v obrambi. Prvi niz je minil v znamenju gostiteljic (vodile so tudi s 11:3), ki so z dobrim blokom spravile nekoliko v težave igralke Kontovela. V drugem in tretjem nizu pa je prevladala gostujoča ekipa. V obrambi je dobesedno kraljevala Neža Kapun, ki je pobirala vsako žogo, na mreži pa so se izkazale Bukavčeva, Lisjakova in Balza-nova. Na drugi strani mreže so borov-ke imele kar nekaj težav v sprejemu in obrambi. Tudi v četrtem nizu se slika ni bistveno spremenila. Kontovel je diktiral tempo, Bor pa je skušal nadoknaditi zaostanek. Pri izidu 18:21 se je začelo novo srečanje. Dva zaporedna bloka, neposredna točka direktno iz servisa in sodnikova napaka (spregledal je dotik v bloku borovk) so gostiteljicam omogočile, da so stanje izenačile (21:21). Začel se je hud boj za vsako žogo, ki se je zaključil šele pri izidu 32:30, ko je Vo-dopivčeva z lepim napadom izsilila peti niz. Odločilni niz so pričele bolje Kon-tovelke, saj so povsem nadigrale nasprotnice, tako da ob menjavi igrišča je bil izid 3:8. Gostiteljice vendarle niso vrgle puške v koruzo in z Della Meo ter Vodopivčevo na čelu skušale nadoknaditi zaostanek. Bilo je prepozno. Srečanje se je zaključilo z blokom Bukavče-ve, ki je bila s 25 točkami »top scorer« tekme. Pri Svetem Ivanu vTrstu so gledalci videli derbi, kot se spodobi kroma IZJAVI PO TEKMI: Katja Vodopivec, kapetan Bora Kmečka banka: »Škoda, ker v četrtem setu smo igrale požrtvovalno in z veliko bero zagrizenosti smo uspele iztrgati peti niz. Vsekakor še vedno je preveč pavz v naši igri in nasprotniki nas tako kaznujejo s celo serijo zaporednih točk, kar je potem zelo težko nadoknaditi. Lep primer je bil peti niz, ko smo začele igrati šele ob menjavi igrišča pri izidu 3:8, kar pa je bilo žal prepozno. Vsekakor, če bi vedno tako igrale, bi bil položaj na lestvici povsem drugačen.« Sabrina Bukavec, kapetan Kon-tovela: »Same smo si zakomplicirale življenje in upam, da nas ne bosta ti dve izgubljeni točki drago stali, tako kot se je že zgodilo v prvem delu prvenstva. Čeprav z grenkim priokusom, se zmage seveda veselimo.« (RAS) Ostala izida: San Daniele - Grado 0:3, Cus Ts - Virtus 1:3. / ŠPORT Nedelja, 20. marca 2011 25 nogomet - Slovenski derbi v promocijski ligi Jan Čok Juventinin rabelj Vesna še drugič boljša Zmagoviti gol je padel v 17. minuti - Gostitelji v drugem delu z možem manj nogomet Nova zmaga Krasovih mladincev Kras Repen - Sanvitese 2:1 (2:0) Strelca: Damato in Martini. Kras: Zetto, Papapico (Gobbo), Rossone (Simeoni), Batti, Jarc, D'Aliesio, Damato (Ridolfi), Carli, Martini, Jankovic, Nardini. Trener Kragelj. Kras je v prvem polčasu igral prepričljivo. Nato pa so rdeče-beli v glavnem branili vodstvo. Domača ekipa je stopila na igrišče s pravim pristopom. Nevarni so bili že v prvih minutah igre z Jankovicem. Gol, ki pa je v bistvu spreobrnil potek tekme, je dosegel Damato po predložku Nar-dinija iz 18-ih metrov. Ekipa je tako prevzela pobudo v svoje roke in večkrat prodirala po desnem boku. V 24. minuti je tako Carli preigral bočnega igralca in visoko podal v vratarjev prostor, kjer se je znašel sam Martini in potisnil žogo v gol. Do konca prvega polčasa je imel Kras še nekaj priložnosti, ki pa jih ni uresničil. V prvi minuti drugega polčasa je bil nenatančen Nardini. Vse je teklo kot po olju in zdelo se je, da bo Kras zlahka osvojil tri točke. Težave pa so nastale po Martinijevi izključitvi zaradi dvojnega opomina. Ekipi sta si tako zamenjali vloge. Gostujoča ekipa je pritisnila na plin in izkoristila trenutek zmede nasprotnika. Tekla je 34. minuta, ko je Zetto izbil žogo iz 16-ih metrov. Ta pa se je znašla med nogami nasprotnika, ki je z natančnim lobom zmanjšal zaostanek. Po živčnih in napetih minutah so se domači navijači le veselili zmage. Tokrat sta se zelo potrudila Carli in Damato, ki sta bila vseskozi na pravem mestu in odigrala pomembno vlogo na sredini igrišča. »Upajmo, da so bili rezultati drugih tekem v naš prid, tako da se lahko še borimo za play-off,« je po tekmi dejal Damato. (MiP) Ostali izidi: Pordenone -Unione Venezia 0:0, SandonaJesolo - Concordia 5:0, Tamai - Union Quinto 3:4, Torviscosa - Chioggia 3:0, Montebelluna - Belluno 1:0. Deželni mladinci: San Luigi -Muggia 2:0 (S. Luigi je matematično prvi), Ts Calcio - Monfalcone 3:2, Fincantieri - Ronchi 2:2, San Giovanni - Ponziana 5:5. Danes: 10.30 v Dolini, deželni najmlajši: Triestina - San Luigi; državni najmlajši, 15.00 v Križu: Triesti-na - Chievo. Vesna - Juventina 1:0 (1:0) Strelec: Jan Čok v 17. min. Vesna: E. Carli, Dalle Aste, Pin, Gu-lič, Cheber, Degrassi, Čok (od 70. Puric), De Bernardi, Cano (od 84. Leone), La Fata, Monte (od 64. Kerpan). Trener: Massai. Juventina: Mainardis, Petriccione, Iansig, Trangoni, Giannotta (od 70. Palermo), Sellan, Radovac, Pantuso, Secli, Fave-ro, Stabile. Trener: Tomizza. Rdeč karton: De Bernardi (dvojni opomin); rumeni kartoni: Gulič; Trangoni, Giannotta, Sellan, Pantuso; gledalcev: okrog 300. Vesna je še drugič v letošnji sezoni z enakim izidom premagala drugouvrščeno štandreško Juventino. Kot v Štandrežu je tudi v Križu odločilni gol zadel Jan Čok, ki si zasluži vzdevek »Juventinin rabelj«. Juven-tina je proti Vesni tako izgubila šest točk, ki bodo bržkone še kako težke v boju za prvo mesto. Tekma je bila privlačna in na visoki ravni. Juventina je igrala dobro in je imela večjo posest žoge. Gostje, včeraj z rdečimi dresi, so premalo streljali proti domačim vra- Tako je Jan Čok (številka 7) z lobom premagal Juventininega vratarja Mainardisa kroma tom. Ko pa so merili okvir vrat, jim je pot do mreže preprečil odlični domači vratar Edvin Carli. Prvih deset minut srečanja so minili v znamenju Juventine, ki se je prvič v Vesninem kazenskem prostoru predstavila v 4. minuti z Giannotto. Njegov polobrat je končal mimo vratnice. Gostitelji so povedli že v 17. minuti. Najprej je Saša Gulič s prostega strela zadel najprej živi zid in nato še branilca. Po odbiti žogi je Jan Čok spretno z lobom premagal izkušenega Mainardisa. Zadetek je zmedel goste, ki se do konca polčasa niso uspeli pobrati na noge. Reakcija je bila jalova. Nasprotno je Vesna ustvarila še eno lepo akcijo: predložek z desne strani in La Fata je bil z glavo premalo natančen. Drugi del je bil nekoliko bolj živčen, kljub temu pa zelo korekten. Že po desetih minutah je Vesna ostala z možem manj na igrišču, saj je sodnik pokazal De Bernardi-ju drugi rumeni karton. Trideset sekund pred izključitvijo je Vesna zgrešila stoodstotno priložnost za gol z Janom Čokom, ki je lepo streljal proti vratom po lepi Monte- jevi podaji z leve strani. Žogo je uspelo lepo odbiti branilcu Iansigu. Izključitev je opogumila Juventino, ki je prevzela pobudo v svoje roke. Vesna ni stala križem rok in gostitelji so bili nevarni predvsem v protinapadih. Trener Massai je poslal na igrišče hitrega Kerpana, ki je bil večkrat nevaren v igri ena proti ena. Gostje so prvi resnejši strel (Iansig) proti Carlijevim vratom sprožili v 30. minuti. Vesnin vratar je odbil v kot. Tri minute kasneje je poskusil nekdanji Krasov igralec Stabile, ki je bil nenatančen tudi v 42. minuti. Pred tem (41. minuta) bi lahko piko na i pri Vesni postavil Leone, ki se je po Kerpanovi podaji znašel sam pred Juventininim vratarjem. Leone pa je izbral najtežjo opcijo: Mainardisa je želel premagati z lobom. Strel pa je poletel visoko celo do slačilnice. Tudi po pet-minutnem sodnikovem dodatku in nekaj zaporednim kotom gostje niso uspeli izenačiti. Juventino je tako na lestvici dohitela Ponziana. San Daniele, ki je premagal če-trtouvrščeni Caporiacco celo s 4:0, ima zdaj že šest točk prednosti. S tremi točkami pa se je četrtemu mestu znova približala Vesna. IZJAVI PO TEKMI: Vesnin trener Andrea Massai: »S to zmago smo se še dodatno približali matematičnemu obstanku. Hkrati si lahko postavimo nove cilje. Pohvaliti moram vse fante, ki so dali vse od sebe. Igrali smo organizirano in požrtvovalno. Juventina je odlična ekipa. Mi smo dobro branili vodstvo.« Juventinin kapetan Mario Pantuso: »Skušali smo na vse načine izenačiti. Dali smo vse od sebe, ampak nam ni uspelo. Žal smo v zvezni liniji in v obrambi preveč grešili. Nismo igrali koncentrirano in pred nasprotnikovimi vrati nam ni šlo od rok.« (jng) Ostali izidi: Union 91 - Martignac-co 3:1, Ponziana - Pro Romans 2:1, Pro Go-rizia - Lumignacco 2:0, Villesse - Valnati-sone 1:0, Caporiacco - San Daniele 0:4, Rea-nese - Trieste Calcio 1:0, Aquileia - Zaule 3:2. Vrstni red: San Daniele 55, Ponziana in Juventina 49, Caporiacco 40, Vesna 38, TS Calcio 35, Lumignacco 34, Union 91 33, Reanese in Pro Romans 32, Zaule 31, Mar-tignacco 28, Valnatisone 26, Aquileia 24, Pro Gorizia 18, Villesse 15. košarka - Deželna C-liga Tesna zmaga UBC - Breg 56:57 (19:13, 31:35, 46:45) Breg: Schillani 1 (1:2, -, -), Bozic 4 (2:3, 1:1, -), Formigli n.v., Samec 6 (-, 3:6, 0:2), Visintin n.v., Giacomi 12 (-, 3:6, 2:6), Semec 9 (5:7, 2:4, 0:2), Richter 8 (3:4, 1:7, 1:4), Visciano 16 (4:6, 6:8, -). Trener: Krašovec. Brežani so v boju za najvišja mesta vknjižili pomembni točki proti solidni videmski ekipi, ki je včeraj nastopila zelo motivirano in z željo, da bi višje postavljene goste premagala. Ta namen so gostitelji pokazali že v uvodnih minutah prve četrtine, ko so hitro povedli z 11:1, nato še z 19:3. Še pred koncem četrtine pa so se breža-ni zdramili in visok zaostanek delno izničili. Ob bok razigranim nasprotnikom pa so stopili šele v drugi četrtini in že pred odmorom povedli s 6 točkami naskoka. V drugi polovici tekme se je vnel boj za vsako žogo. Breg je predvsem po zaslugi Visciana in Giacomija, ki sta vseskozi vodila ekipo, v tretji četrtini prevzel minimalno prednost dveh ali treh točk, kar pa ni bilo dovolj za oddih. Nasprotniki se namreč vse do končnice niso vdali. V zadnjih minutah so tudi povedli na tri točke, Breg pa je v želji po prevladi v napadu izgubil dve žogi. K sreči so gostje z učinkovito obrambo onemogočili, da bi UBC še povečal prednost. V Daniele Bozic je zadel zadnje, odločilne tri točke kroma zadnjem napadu je Bozicu le uspel met za dve točki, po osebni napaki pa je taisti zadel še odločilni prosti met za vodstvo 56:57. V zadnjih sedmih sekundah domačim košarkarjem ni uspelo priti do koša, tako da so se zmage veselili pri Bregu. Ob Viscianu, ki je bil s 16 točkami najboljši strelec ekipe, in Gia-comiju (12 točk), je požrtvovalno v obrambi in napadu igral tudi Semec. Svojega običajnega doprinosa pa tokrat nista pokazala Richter in Samec, ki si je hitro nabral štiri osebne napake. Ostali izidi: Tolmezzo - CBU 74:71, Alba - Roraigrande 71:65, Col-linare Basket - Romans 78:72, Venezia Giula - Servolana 66:68, Geatti Basket - Cervignano 83:8, Ronchi - Ardita 61:64. Danes Portogruaro - Bor Radenska, ob 17.30. jadranje - 470 Čupina jadralca v Cervii le točko od prvega mesta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta včeraj prepričljivo začela nastope na drugi državni regati olimpijskega razreda 470. V Cervii je 35 posadk ob močnem vetru (do 16 vozlov) dokončali tri plove, v katerih sta bila slovenska jadralca druga in dvakrat tretja, tako da zasedata pred današnjima zadnjima regatama skupno 2. mesto. Varovanca Matjaža Antonaza imata točko manj kot prvouvrščeni italijanski dvojec Bertola/Alcidi. »Fanta sta dobro jadrala, vendar bi lahko bila celo prva, če jih sodnik pred ciljem zadnje regate ne bi opomnil. Jaš in Simon sta izgubila tako tri dragocene točke,« je pojasnil trener Antonaz in dodal: »Upam, da bomo jutri jadrali, čeprav napovedujejo poslabšanje.« V Cervii so se zbrale vse mladinske posadke, najboljši člani pa že trenirajo v Palmi de Maiorca, kjer bo pomembna pre-dolimpijska regata. plavanje Borova štafeta tretja v hudi konkurenci Borova štafeta 4 X 50 prosto je v finalnem delu deželnega plavalnega prvenstva v kategoriji začetnikov B v tržaškem bazenu Bianchi dosegla zgodovinski uspeh. Borovci Dimitri Zettin, Elia Peli-zon, Mattia Blasina in Patrik Zettin, ki so - kot je poudarila trenerka Andreina Me-negatti - plavali odlično in z rekordnimi časi, so osvojili odlično 3. mesto (čas 1:17,08). Pred njimi so se uvrstili plavalci društva Gimnasium Pordenone in tržaški Palla-nuoto Trieste. Nastopilo je 18 ekip. Borovci so dosegli tudi nekaj dobrih posamičnih uvrstitev. Patrik Zettin je na razdalji 50 m prosto s časom 33,10 zasedel 4. mesto, njegov brat Dimitri pa je bil s ča-som34,40 osmi. V disciplini 100 m hrbtno je bil Mattia Blasina 4. (1:25,16), na 50 m delfin pa je bil Patrik Zettin 8. (40,44). Borovi plavalci bodo tekmovali tudi danes. ALPSKO SMUČANJE Uspešen zaključek Primorskega pokala V kraju Forni di Sopra je včeraj steklo sklepno tekmovanje 6. Primorskega smučarskega pokala (7. Pokal Alternativa sport). SK Devin je v sodelovanju s kluboma Št. Janž in SK Snežnik brezhibno izvedel 23. Pokal Prijateljstva treh dežel. Absolutna prvaka zadnje tekme sta postala deklica Katrin Don (Brdina) in naraščajnik Jani Kavčič (SD Postojna): oba sta bila najhitrejša v mladinski in absolutni konkurenci. Največ točk je na članski in mladinski društveni lestvici osvojil SK Devin, ki je tako prejel prehodni pokal, ki ga organizatorji podeljujejo v spomin na Luci-jana Sosiča. Na vrhu tudi na mednarodni fazi Topolino Včeraj so se v Folgarii zaključila tekmovanja mednarodne faze Trofeje Topolino. Deželna smučarka Lara della Mea (Lus-sari) je po zmagi na državnih kvalifikacijah zmagala med deklicami tudi na mednarodni fazi. Francesco Gentilli (Sella Nevea), ki v deželi prednjači med dečki, pa je osvojil drugo mesto. Včeraj pa je bila naraščajnica Arian-na Stocco v veleslalomu peta, Lisa Sganolin 18., deček Francesco Gentilli pa sedmi v slalomu. Zmagovalka Della Mea je odstopila v drugem spustu. Na Trofeji Topolino, ki ima po državni, kot rečeno, še mednarodno fazo, so v preteklih letih nastopili domala vsi smučarji, ki so kasneje krojili vrh svetovnega pokala. V zlato knjigo so se vpisali Christof Innerhofer, Lindsey Vonn, Julia Mancuso, Ivica Kostelic, Anna Fenninger, Tina Maze, Anja Paerson, Elisabeth Gorgl, Jean-Baptiste Grange, Manfred Molgg in Federica Bri-gnone, če omenimo le nekatere od zdaj aktivnih šampionov. 26 Nedelja, 20. marca 2011 ŠPORT / namizni tenis - V ženski Al-ligi Kras ZKB dosegel matematični obstanek Kras ZKB - R. Inottica Regione Puglia 4:1 Kras: Milič - Scardigno 2:3 (11:6, 10:12, 11:5, 9:11, 9:11), Crismancich - Bufi 3:0 (11:4, 11:4, 11:2); Carli - Francabandie-ra 3:0 (11:4, 11:5, 11:8); Yuan - Scardigno 3:0 (11:6, 11:3, 11:5); Milič - Francabandiera 3:0 (11:4, 11:2, 11:4) Sinočja tekma ženske namiznoteniške A-1 lige se je zaključila točno po načrtih, saj je Kras ZKB dosegel pričakovano zmago in tako tudi matematični obstanek že dva kroga pred zaključkom prvenstva. Imperativ proti apulijski ekipi je bila zmaga, saj je bil nasprotnik nedorasel ostalim in upamo si trditi, da je bil odpisan že od samega začetka. Krasov trener Feng je poslal na igrišče kar vse svoje varovanke in jim tako dal možnost tudi osebnega zadoščenja. Dekleta so svojo nalogo dobro opravile, škoda le za izgubljeno prvo tekmo Martine Milič, ki je proti nevarni levoroki Scardignovi za las izgubila. Igrala je sicer požrtvovalno in premišljeno, na koncu pa ni zdržala pritiska in nezaslužen poraz je bil tu. Ta je bil tudi najlepši dvoboj večera. Vse naslednje tekme pa so bile popolnoma enosmerne, kjer je kra- sova šola pokazala vso svojo premoč. Po Mi-ličevi je stopila v boj Crismancicheva, ki je najslabšo nasprotnico opravila res hitro, saj ji je vsega skupaj prepustila borih 10 točk. Za njo je tudi Eva Carli pometala z nasprotnico Francabandiero, ki ni dobila pravega orožja na Evino igro. Krasov trener Feng se je nato odločil, da bo Crismancic-hevo zamenjal z ženo Yuan. Krasova Kitajka ni imela težav in je s hitrimi spini onemogočila nasprotnici Scardigni kakršenkoli odpor. Rezultat zadnje tekme večera med Miličevo in Francabandiero je le potrdil razliko v kvaliteti med ekipama. Po tem dvoboju, ki se je kar hitro zaključil, se je Kra-sova ekipa lahko končno oddahnila, saj je tako ostala v olimpu italijanskega ženskega namiznega tenisa. (R) Ostali izidi: Tennistavolo Zeus - Ste-rilgarda 1:4, Sandonatese - Siena 4:0. Vrstni red: Sandonatese 23, Sterilgada 18, T. Zeus 16, Norbello* 11, Kras in Regaldi*10, Siena 6, Respa Inottica Regione Puglia 0. (* s tekmo manj) MOŠKA B-LIGA - Izid: Kras - Cus Udine 5:3. Martina Milič je prispevala točko, v prvem srečanju pa je morala priznati premoč levoroke Scardigno. V letošnji sezoni je zbrala 6 zmag, Eva Carli 5, največ, 16, pa jih je osvojila Kitajka Yuan Yuan kroma hockey in-line Polet ZKB se je Padovi dobro upiral Polet ZKB Kwins - Padova 5:8 (1:5) Strelci: Cavalieri, Battisti, De Iacco, Ferjanič, Berquier Polet: Galessi, Viola, Ferjanič, Poloni, Cavalieri, Hdidou, D. in A. Fabietti, Montenesi, Battisti, Ber-queir. Trener: Aci Ferjanič. Padova, ki po mnenju trenerja Ferjaniča sodi med dve najboljši ekipi A1-lige, je pričakovano zmagala, Polet pa je tokrat kljub porazu igral zelo prepričljivo. »Pohvalil bi predvsem drugo linijo in mlade igralce, ki so se izkazali. Če se bo na teh gradilo, bi lahko naslednje leto sestavili ekipo dobro ekipo,« je pojasnil trener, ki že razmišlja o prihodnosti. Polet se v veliki želji po golu velikokrat prenaglil v napad, kar je Pa-dova s hitrimi protinapadi izkoristila. V prvem polčasu so gostje takoj povedli s 3:0, nato pa je Battisti zmanjšal zaostanek. V drugem polčasu je Polet dosegel še štiri zadetke, zaradi napak pa je Padova uspela obdržati prednost in zmagati. Ostali izidi: Cittadella - Ede-ra 6:13, Monleale - Asiago 3:0, Milano 24 Quanta - Civitavecchia 5:4, Vicenza - Ferrara 4:5. navijaštvo in ples - 650 tekmovalcev iz sedmih držav je preplavilo tržaško športno palačo PalaTrieste Millenium cup privablja vse več ekip 134 navijaških in plesnih točk navijačev in plesalk iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke in celo iz Kanade je včeraj soustvarjalo 2. Millenium cup - mednarodno tekmovanje v che-erleadingu (navijaštvu) in cheerdancu (plesu) v organizaciji slovenskega društva Che-erdance Millenium. Na dveh parterjih, navijaškem in plesnem, se je v tržaški športni palači PalaTrieste zvrstilo približno 650 tekmovalcev v 20 kategorijah. Ob raznobarvnih kostumih in raznolikih glasbenih podlagah so k prijetnemu in razgibanemu vzdušju prispevali tudi izmenični nastopi navijaških in plesnih skupin, kar je gledalcem ponujalo dinamičen program, organizatorjem pa hitrejšo izvedbo tekmovanja s tako številno udeležbo. »Glede na število tekmovalcev je naša tekma prav gotov najbolj množična v tem delu Evrope,« je pojasnila glavna organizatorka Nastja Milič, ki je bila po napornem dnevu zelo zadovoljna. Delo sodnikov, tonskih mojstrov in prostovoljcev je steklo brez zastojev; med prostovoljci so bili večinoma starši in pa sami člani društva, ki so nato v popoldanskih urah tudi tekmovali. »Privabiti toliko ekip je izjemno zadoščenje; rada pripravljam taka množična tekmovanja, enkraten občutek pa je, ko so vsi nasmejani in zadovoljni. Z or-ganiziacijskega vidika je bilo letos nekoliko lažje, zaradi večjega števila sodelujočih pa je bilo v primerjavi z lasnko prvo izvedbo napornejše pri birokratskem delu,« je po- več fotografij na WWW.primorski.eu jasnila Mija Kalc, ki je ob Miličevi nosila glavno breme organizacije tekmovanja. Na včerajšnji tekmi je skrbela tudi za internetno predvajanje tekme (streeming): »Letos smo ga uvedli zaradi velikega povpraševanja. Hoteli smo ponuditi servis, ki ga ponujajo tudi drugje po Evropi.« Med tekmovalci je bilo največ Slovencev: lanskim skupinam so se letos pridružile tudi nove; ob članih slovenskega društva v Italiji Cheerdance Millenium, ki je letos nastopila s štirimi ekipami, je Italijo zastopala le še klub iz Palmanove. Tržaška tekma pa je privabila še štiri ekipe iz Hrvaške, iz Čakovca, Zagreba, Varaždina in Lipo-vljanov; dve avstrijski ekipi - iz Dunaja in Innsbruka, češko ekipo Basta ter ekipo iz Ši-rokiga Brijega iz Bosne in Hercegovine. Med članskimi navijaškimi skupinami pa je nastopila tudi ekipa iz Kanade. »Tisti, ki so nas že lani obiskali, so se vrnili, pridružili pa so se še češki klub, ekipa iz Bosne in Hercegovine in pa Kanadčani, kar je za nas v ponos,« je poudarila dolgoletna predsednica Ivica Štok. Slovensko društvo Cheerdance Millenium je nastopilo s štirimi ekipami. Z nastopom najmlajših Zajčkov, ki so bili osmi, je bil trener Sabol zadovoljen: »Imeli smo kar nekaj težav z boleznimi, tako da vse do danes (včeraj op.a.) nismo vedeli, kdo bo prisoten. Nastop je spodbuda za nadaljnje delo in tekme.« Za novonastalo člansko mešano peterko Drows (Nastja Milič, Jasna Kneipp, Katerina Iscra, Ryan Starc in Stefano Bernetti) je bil to krstni nastop; osvojili so solidno 4. mesto, z akaj več pa jih je izdala trema in nekaj nesigurnosti. Plesna Na tekmovanju so nastopili tudi Zajčki, najmlajša navijaška skupina Cheerdance Millenium. Spodaj: pred tekmovalnim delom so se klubi predstavili na mimohodu kroma članska skupina Fairies (Kim Furlan, Tere-za Tavar, Sanja Sossi, Martina Timeus in Martina Zubalič) se je prav tako predstavila z novo točko: v kategoriji je osvojila sedmo, zadnje mesto. Na stopničke so stopili samo Škrati, članska navijaška skupina, ki so bili tretji v konkurenci štirih; premočno so zmagali Kanadčani, ki so bili za razred boljši. »Zdržali smo le pol točke, nato pa smo popustili. Zmanjkala nam sta moč in zbranost,« je še pojasnila Nastja Milič, organizatorka in tekmovalka. Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje: zmagovalci so prejeli pokale in kolajne, vsi ostali pa priznanja. Tekmovanje so finančno podprli Občina Trst, Dežela FJK, ZSŠDI in ZKB; pred- vsem pomoč Občine je bila ključnega pomena, saj je zagotovila brezplačno uporabo športne palače: »Ravno ta pomoč bo tudi v bodočnosti jeziček na tehnici. Če nam Občina ne bo zagotovila uporabe tržaške palače, bomo tekmovanje morali ukinili. PalaTrieste je namreč edina dvorana, ki nam omogoča organizacijo tako množičnega tek- movanja,« je pojasnila Miličeva in še pristavila možne razvojne smernice tekmovanja: »Če bo zanimanje v naslednjih letih še naraslo, bi lahko celo premislili, če bi priredili dvodnevno tekmovanje.« Celotno tekmovanje je v slovenščini in italijanščini je povezovala Patrizia Jurin-čič, v angleščini pa Jennifer Coppola. (V.S.) Zaradi konkurence, morja in lepega vzdušja Katerina Andlovic, vodja Žabic iz loga pri Brezovici: Žabice, ki so se lani udeležile samo s plesno skupino, so nam povedale, da je tekma zelo lepa, vzdušje je izjemno in nastopa veliko tekmovalcev, zato smo letos prišli kar s 70 tekmovalci. Mitja Kemperle, prostovoljec in član Cheerdance Millenium: Letos se je tu zbralo veliko več tekmovalcev, organizacija je tudi boljša, ker imamo dve plesišči. Žal mi je, da letos ne nastopam na domači tekmi, ampak sem poškodovan. Kot prostovoljec kontroliram, da so prave skupine ob pravem času pripravljene za nastop na navijaškem parterju in nastopajo po določenem vrstnem redu. Martin Tuš, sodnik navijaških skupin: Nivo je primerljiv s slovenskimi in hrvaškimi tekmami. Najbrž bi le skandinavske in še kaka slovenska ekipe še dodatno povišale nivo. Drugače pa je organizacija zelo dobra, vzdušje pa krasno. Marjana Faltis, trenerka hrvaške navijaške skupine Iskrice iz Lipovljanov: Tekmovanja smo se letos prvič udeležile, potem ko smo prejele povabilo organizatorjev. Ker potekajo istočasno še druge tekme, nastopamo letos v Trstu le z eno ekipo, naslednje leto pa bi se rade udeležile v številnejši zasedbi. Predstavnica avstrijskega kluba Vikings iz Dunaja: Vzdušje je dobro, je pa na žalost malo gledalcev; v Avstriji se jih zbere vedno veliko več. Pozitivno pa je, da nam tekmovanje omogoča primerjavo z ekipami, ki jih sicer srečujemo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Danjela Batagelj, trenerka ŠD Twist Nova Gorica in kluba Sunshine iz Palmanove: Nastopali smo že lani, letos pa je še zanimivejše, saj je več ekip in zato tudi več konkurence. Poleg ekip v Novi Gorici treniram tudi v Palmanovi; klub Sunshine iz Palmanove so ustanovili pred tremi leti in dejavnost se šele širi med mlajšimi, ki so danes (včeraj op.a.) prisotne na tem tekmovanju. Verjamem, da če bo tekmovanje postalo stalnica, se bodo zanj odločile tudi druge, boljše ekipe, sploh na področju plesa, kjer je drugje konkurenca veliko večja kot tu. Zelo pozitivno pa je, da je veliko navijaških skupin, ki jih drugje ne srečujemo. Termin pa je tudi ustrezen. Lucka Majerova, predstavnica češkega kluba Basta: Tekmovanja smo se udeležili prvč: v prvi vrsti zato, ker je blizu morje, obenem pa je to priložnost, da se najmlajši prvič preizkusijo v tujini. Druge tekme so namreč nam bolj oddaljene. PRIREDITVE Nedelja, 20. marca 2011 27 / GLEDALIŠČE briščiki - Predprodaja vstopnic za Bregovicev koncert že poteka Na letošnji Guči na Krasu Bregovic, Shantel in seveda trubači TRST - Koncert Gorana Bregovi-ca bo letos poleti odprl tretji festival balkanske glasbe in enogastronomije Guča na Krasu, ki bo od petka, 15., do nedelje, 17. julija, na velikem odru v Briščikih v občini Zgonik. Predstavile se bodo same zanimive skupine: nastopila bo nova zvezda balkanske glasbe Shantel, pa še orkestri Bobana in Marka Markovica, Ekrema Mamutovica, Dejana Lazarevi-ca in cela vrsta kvalitetnih predskupin. Vrhunec prvega festivalskega dne bo v organizaciji društva Drugamuzi-ka in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in Dežele Furlanije-Julijske krajine (agencija za turizem) v petek, 15. julija, ob 21.30, ko bo na oder stopil Goran Bregovic s svojim Weddings and Funeral Orchestra, ki je že kar nekajkrat nastopil v Trstu. Bregovic se je rodil 22. marca 1950 v Sarajevu, svojo glasbeno pot pa je pričel leta 1966 kot basist v manjšem lokalnem ansamblu Beštije. Z igranjem v manjših skupinah je nadaljeval do leta 1974, ko je ustanovil skupino Bijelo Dug-me, ki je v kratkem postala ena najbolj priljubljenih skupin v Jugoslaviji. Pot, posuta z neverjetnimi uspehi, je trajala do leta 1988, ko je skupina razpadla. Bregovic se je že leta 1978 lotil komponiranja filmske glasbe, ko je ustvaril filmsko kuliso za celovečerec Nije Nego Mice Miloševica. Veliki skok pa se je zgodil v sodelovanju z režiserjem Emir- Goran Bregovic arhivska slika jem Kusturico, za katerega je podpisal kar nekaj glasbenih kulis: Dom za vešanje (1989), Arizona Dream (1993) in Underground (1995). Leta 1996 je izšel njegov prvi solistični album P. S., kateremu sta sledila Ederlezi (1999) in Songbook (2000). Leta 2002 je izšel Temps des gitans, leta 2004 pa Music For Films. Leta 2005 je bil na vrsti Music Inspired and Taken from Underground. Zadnji njegovi stvaritvi sta Goran Bregovic (2008) in Alkohol! Sljivovica & Champagne (2009). Predprodaja vstopnic za koncert Gorana Bregovica poteka v Sloveniji na prodajnih mestih Eventim (Petrol servisi, trgovine Big Bang, Kompasove poslovalnice, e-Študent Ski servisi, 3 dva trafike, (K) kiosk, Alpetour, M Holidays, Mercator Hipermarketi, Pošte v Sloveniji). V Italiji so vstopnice v prodaji na prodajnih mestih Ticketone in Azalea Promotion. Spletna prodaja: www.even-tim.si, www.ticketone.it. Vstopnina stane 15 evrov. Informacije nudijo na telefonskih številkah (+39)346-5231127 in (+386)31718433 ter na elektronskem naslovu info@glasbabrezmeja.com. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Arthur Schnitzler: »Vrtiljak«. (z italijanskimi nadnapisi) /Slovensko stalno gledališče obvešča cenjene abonente in gledalce, da ponovitvi predstave "Rondo", na sporedu danes, 20. marca ob 16.00 odpade zaradi poškodbe igralke. Sporočili bomo čim prej nova termina za nadomestitev ponovitev. Jutri, 21. marca, ob 12.00 / Franco Pero - O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena. / Ponovitev. in v torek, 22. ,marca, ob 12.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali V torek, 22. marca, ob 20.30 / Honoré de Balzac; prevod in prilagoditev Alberta Bassettija: »lAffarista«. Režija: Antonio Calenda. Nastopajo: Geppy Gleijeses, Marianella Bargilli e con Paila Pavese, Osvaldo Ruggieri, Antonio Tallura, Francesco Benedetto, Alfonso Veneroso, Adriano Braidotti, Ferruccio Ferrante, Jacopo Venturiero in Antonio Ferrante. / Ponovitev: v sredo, 23. ob 16.00, od četrtka, 24. do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. marca, ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 29. marca, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Rusteghi - I nemici della ci-viltà«. Prevod in prilagoditev - Gabriele Vacis in Antonia Spaliviero. Nastopajo: Eugenio Allegri, Mirko Artuso, Na-talino Balasso, Jurij Ferrini, Nicola Bremer, Christian Burruano, Alessan-dro Marini in Daniele Marmi. Režija: Gabriele Vacis. / Ponovitev: v sredo, 30. marca, ob 20.45. GORICA Kulturni dom Danes, 20. marca ob 18.00 / v okviru Ko-migo 2011 - »ZALA« enkratni kulturni dogodek: prvič v Italiji trojezična gledališka predstava v slovenščini, nemščini in turščini. Nastopa: Teater Trotamora iz Celovca. Režija: Marjan Štikar. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V četrtek, 24. marca, ob 20.00 / Boris Vian: »Bebop«. Prevajalec: Primož Vitez; režiser: Vito taufer; Nastopajo: Miha Be-zeljak, Tadej Toš, Vladimir Vlaškalic, Bojan Maroševič in Mateja Pucko. V sredo, 30. marca, ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Molièra: »Duohtar pod mus!«. Režiser: Vito Taufer; avtor glasbe: Iztok Mlakar; scenograf in ko-stumograf: Damijan Cavazza; oblikovalec luči: Samo Oblokar. Nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Renato Jenček, Boris Cavazza, Lara Komar, Ylenia Zobec, Teja Glažar in Gorazd Žilavec. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 21. marca, ob 11.00 / Henrik Ibsen: »Sovražnik ljudstva«. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 1. aprila, ob 19.00 Štihova dvorana / Ivan Taučar: »Cvetje v Jeseni«. Črna komedija z okruški najboljšega, kar je ustvaril slovenski kulturni prostor. Priredba po romanu Ivana Tavčarja in režija: Marko Čeh; nastopajo: Aljoša Ternovšek, Tina Vrbnjak, Maruša Kink, Jernej Gašperin in Tomislav Tomšič. / Ponovitve:v soboto, 2. ob 19.00 in v nedeljo, 3. aprila, ob 20.00. SNG Veliki oder Jutri, 21. marca, ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V torek, 22 marca, ob 17.00 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v sredo, 23. ob 19.30 ter v četrtek, 24. marca. ob 17.00. V petek, 25. marca, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Ivanov«. Mala drama V torek, 22. marca, ob 20.00 / David Mamet: »November«. V sredo, 23. marca, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V četrtek, 24. marca, ob 20.00 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. MGL Veliki oder V sredo, 23. marca, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Razodetja«. / Ponovitve: v četrtek, 24. ob 20.00, v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v četrtek, 31. marca ob 19.30. Mala drama Jutri, 21. marca, ob 20.00 / Boris Ko-bal: »Nekropola«. V sredo, 23. marca, ob 16.00 in ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v četrtek, 31. marca, ob 20.00.V petek, 25. marca, ob 20.00 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitve: v soboto, 26. marca, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V torek, 22. marca, ob 19.30 / M. Ca-moletti: »Seks in Ljubosumnost (po-hotno-maščevalna komedija)«. Režija: Jaša Jamnik. Nastopajo: Srečko Ker-mavner, Katarina Batagelj Glavan, Sil-vija Jovanovic, Boris Car, Katarina Lukšič in Mirjam Sedmak. / Ponovitev: v četrtek, 24. marca, ob 19.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V četrtek, 28. marca, ob 20.30 / »I Solisti Veneti«. Dirigent: Claudio Scimo-ne. Nastopa: Uto Ughi - violina. Stalno gledališčle FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali Danes, 20. marca, ob 16.00 / musical od rock skupine QUEEN in Ben Elton: »We Will Rock You«. Režija: Maurizio Colombi. Kostumi: Tim Goodchild. Nastopajo: Valentina Ferrari, Martha Rossi, Salvo Vinci, Paolo Barillari, Loredana Fadda, Salvo Bruno in Massi-miliano Colonna. Jutri, 21. marca, ob 21.00 / »Elisa in concerto "Ivy Tour 2011"«. Dvorana Bartoli V petek, 25. marca, ob 21.00 / Hugh Wheeler: »A little night music«. Režija: Shawna Farrell. Nastopajo: Matko Amulic, Agnese Brighittini, Jacopo Bruno, Luca Buttiglieri, Antonio Ca-doni, Sara Jane Checchi, Sara D'Ange-lo, Mirko De Pasquale, Clara Di Donato, Simona Distefano, Matteo Ferrari, Giulia Gamberini, Eleonora Lana, Giu-lia Linari, Eleonora Lombardo, Iris Montanari, Irene Romano, Edoardo Scalzini in Serena Segolon. / Ponovitev: v soboto, 26. marca, ob 21.00. OPČINE Prosvetni dom Pomlad prinaša tudi neprijetnosti. Skd Tabor obvešča, da danes, 20. marca, zaradi bolezni odpade najavljena predstava Saše Pavček Obleci me v poljub, v Prosvetnem domu na Opčinah. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 20. marca, ob 17.00 / Koncert. Na- stopajo: Pevska skupina Društva kmečkih žena, Ilirska Bistrica, Moški pevski zbor Vinograd, Vrtovin, Mešani pevski zbor Igo Gruden, Nabrežina, Mešani pevski zbor Encijan, Pulj, Moška vokalna skupina Lipa, Bazovica, Dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna, Mešani pevski zbor Obala, Koper. Soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Kulturni dom V četrtek, 24. marca ob 20.30 / v okviru festivalov »St. Patrick's festival -Music in March« in »Across the border 201«, poseben glasbeni trenutek, ki se bo neposredno navezal na »The Boss«, oziroma na Bruca Springsteena. Na sporedu je namreč svojevrstni koncert Miki »TheBoss« Martina & Doga-nirs iz Trbiža (UD), s predstavitvijo njihove nove zgoščenke, ki nosi zgovoren in nadvse prikladen naslov »Across the border«. Za več informacij: tel.: 048133288, email: info@kulturnidom.it. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. marca, ob 21.00 Klub CD / Ante Upedanten Banda. Nastopajo: Simon Avsec, glas; Boštjan Požar, kitara; Peter Žnidaršič, bas; Marko Doles; bobni. V torek, 22. marca, ob 21.00 Klub CD / Charlie Hunter. Nastopata: Charlie Hunter, kitara; Scott Amendola, bobni. V torek, 22. marca ob 9.30. in 11.30 Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije: »Čudoviti svet glasbil«. Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigentka: Živa Ploj Peršuh. Voditelj: Boštjan Gorenc Pižama. / Ponovitev: v sredo, 23. marca. V torek, 22. marca, ob 19.30. Slovenska filharmonija / »Zvoki šestih strun«. Nastopa: Mak Grgic - kitara. Program: H. Kapsberger, J. S. Bach, A. José, N. Kuhar, J. Brahms, R. Sainz de la Maza, A. Lauro V sredo, 23. marca, ob 11.00 Linhartova dvorana / »Etno Jazz - Slovenske ljudske pesmi«. Nastopa: Big Band RTV Slovenija; dirigent: Tadej Tomšič; povezuje: Hugo Šekoranja V sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko. Kino Šiška V sredo, 23. marca, ob 21.00 / TM Stevens & Shocka Zooloo, predskupina Elektrika. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in sred- njeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Kulturni dom: do 21. marca, je možen ogled dokumentarne razstave »Inkvizicija v Furlaniji«, ki jo je pripravil prof. Andrea Del Col iz Casarse. Prof. Silvano Cavazza iz Trsta pa je dopolnil razstavo z usodo protestantskega pridigarja Petra Kupljenika, Slovenca po rodu, ki so mu sodili v Vidmu in obsodili na sežig v Rimu leta 1597. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Galerija Andrej Kosič (z vhodom skozi trgovino obutev Kosič v Raštelu 5/7): do 2. aprila, v prvem nastropju je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2010«, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom »Draga narava«. Avtorje iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske in njihova dela bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Urnik: od torka do sobote med 9.00 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako ne- deljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Goriški Muzej Nova Gorica: sporoča urnik brezplačnih strokovnih vodstev po zbirkah: v vili Bartolomei v Solkanu danes, 20. marca, ob 15. uri; v gradu Dobrovo v nedeljo, 27. marca, ob 15. uri. Strokovna vodstva so brezplačna, obiskovalci morajo poravnati le vstopnino (2 evra za odrasle in 1 evro za otroke, dijake in študente). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom (Prvo preddverje): do 29. marca je na ogled razstava: »Od ideje do realizacije: Muzej solinarstva«. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Piran. Vstop prost! Kino Šiška (KIOSK - mobilna enota): do nedelje, 27. marca, je na ogled razstava umetnice »Mine Fina - Razstava za risbe in vdeo». 28 Nedelja, 20. marca 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno (V/) oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 s 1020 DUBLIN 0 3/11 , „O?LS STOCKHOLM 11/2 0 -2/1 O 2/1 ^ HELSINKI -4/2 O, C _ -2/7 A 1030 AMSTERDAM ONDON O „s O -1/11 2/7 __ OBRUSELJ , PARIZ 5/1 6/12 A > BERLIN 3/5 O A ŽENEVA 7/14 O MILAN ® 9/16 DUNAJ 3/9 O LJUBLJANA 0 1/12 LIZBONA 0 9/20 MADRID O 3/21 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. TOLMEČ O -2/7 V O GRADEC -2/8 CELOVEC O -2/8 TRBIŽ O -3/6 o -4/5 KRANJSKA G. O TRŽIČ -2/9 ČEDAD O /// KRANJ ^ VI/DEM O 2/15 O PORDENON GORICA n O N. GORICA 2/15 4/16 0^ 5/13 /V POS,? O-1/3 S. GRADEC <^t> CELJE «9 MARIBOR O 1/8 PTUJ O M. SOBOTA O 2/8 LJUBLJANA 1/10 N. MESTO 2/9 ZAGREB 3/9 O (^NAPOVED ZA DANES' Pretežno jasno na celotnem deželnem območju, odlična vidljivost in suha atmosfera. V Spodnji Ravnini in na obali bo pihala zmerna burja. V visokogorju bo mrzlo in pihal bo zmeren veter iz severovzhoda. Na Primorskem bo pretežno jasno, drugod pa delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 13 stopinj C. -SKOPJE O „„ATENE ,J0/19 O-»- •. C 1020 -T C Azorski anticiklon se širi proti srednji Evropi in prinaša Nad Evropo je obsežen anticiklon. Od severovzhoda pri-suhe tokove, ki bodo v naslednjih dneh vplivali na vreme teka k nam nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak. v naši deželi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.17Dolžina dneva 12.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.42 in zatone ob 5.59 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le na jugu države bodo najbolj občutljivi občasno še lahko imeli manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.38 najnižje -53 cm, ob 10.40 najvišje 39 cm, ob 16.34 najnižje -47 cm, ob 22.55 najvišje 59 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -52 cm, ob 11.18 najvišje 31 cm, ob 17.00 najnižje -35 cm, ob 23.55 najvišje 53 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .400 Piancavallo............70 Vogel.................120 Forni di Sopra........110 Kranjska Gora.........30 Zoncolan............140 Krvavec................90 Trbiž..................100 Cerkno................90 Osojščica..............70 Rogla ..................50 Mokrine ...............45 Mariborsko Pohorje . . 30 Podklošter...........160 Civetta...............220 Bad Kleinkirchheim . . 70 TOLMEČ O -6/6 TRBIŽ O -7/5 o -5/4 KRANJSKA G. O GRADEC -3/7 CELOVEC liii k O -3/7 V/O -2/7 S. GRADEC TRŽIČ CELJE -1« -3/8 O ^ KRANJ V/V ^ MARIBOR O 0/7 PTUJ O M. SOBOTA 01/7 O N. GORICA 4/12 O LJUBLJANA 0/9 N. MESTO 1/8 ČEDAD O J/t, VIDEM O 0/14 .T -1/15 /> ^ O pORDENON Gorica O - ......a POSTOJNA O O -1/6 _ 5/13 , ...o. T, (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri bo pretežno jasno. Na obali bo pihala zmerna burja, ki se bo zjutraj in ponoči nekoliko okrepila. V nižinah in v zavetjih bodo v nočnih urah možne poledice. Jutri in torek bo pretežno jasno, le na jugovzhodu države zmerno oblačno. Na Primorskem bo še pihala burja, drugod pa severovzhodni veter. dopis iz pariza - Pričevanje naše sodelavke Jane Radovič Kako sem v Tokiu doživela katastrofalni potres na Japonskem PARIZ - Prejšnji teden sem šla na obisk k prijateljem v Tokio in tako sem doživela potres ter vikend negotovosti, ki je sledil. V petek sem ob uri potresa bila v metroju. Po začetnem zibanju, ko se niti ne zavedaš, kaj se dogaja, je kmalu premikanje tal postalo močno in s tem je bilo jasno, da gre za potres. Nobene panike ni bilo med ljudmi, vsi so se postavili k stebrom in se usedli na tla. Japonci so na potresne sunke vajeni in tudi otroci so čisto mirno sledili predpisom, ki so se jih naučili. Prvemu sunku so sledili še drugi; vlak na sosednjih tirnicah se je zibal kot igrača, tako tudi viseči pano z imenom postaje Omote Sando. Ker sem bila pod zemljo, sem veliko manj občutila potres kot tisti, ki so bili v nebotičnikih, saj ni bilo predmetov, ki bi padali s polic. No, sicer tudi na postaji metroja so bili sunki dovolj močni, da nisi stal na nogah. Ob čakanju, kaj bo, sem se zaklepetala z gospo iz San Francisca, ki je povedala, da je vajena potresov, toda doživljati ga v metroju je res neprijetno. Neprijetno, toda ni te strah, da bi se ti strop sesul na glavo, kajti veš, da je vse grajeno proti potresom. Na postaji sem ostala več kot uro. Ker ni bilo vlakov, sem se nato napotila peš po mestu. Ko sem tako hodila po ulici, je vse izgledalo precej normalno, vsakdanje in edini vidni znaki, da nekaj ni v redu, so bile dolge čakalne vrste za avtobuse (podzemna železnica ni delovala) in sirene gasilcev. Ko sem prišla domov, sem zvedela za katastrofalne posledice na severu Japonske in kako so prijatelji doživeli sunke. Vsi tujci so razumeli, da je potres močan, ko so domačini stekli na ulice, saj z običajnimi sunki ostajajo mirno na delovnem mestu. V Tokiu je prišlo do več požarov in nesreč zaradi padanja predmetov. Udrla se je tudi streha neke šole. V naslednjih dneh so sledili še drugi bolj ali manj močni sunki; za slednje sicer se skoraj nismo menili, saj te le malo tu pa tam zaziblje. Med vikendom se je predvsem stopnjevala ne- Zgoraj: ljudje v Tokiu čakajo na vlak po potresu, ki je spravil prometne zveze v kaos; spodaj: potres je v japonski prestolnici razgnal ljudi na ulice varnost centrale Fukušima in v nedeljo popoldne je bilo jasno, da situacija ni pod kontrolo. Novicam smo sledili po internetu, predvsem pa smo redno prebirali sporočila ambasad (francoske, slovenske in italijanske). Najbolj alar-mistična je bila Francija, ostale so sledile Evropski uniji, ki je čakala na informacije s strani japonske vlade, ki pa glede nevarnosti sevanja ni kaj več povedala. V ponedeljek zjutraj smo se odločili, da moramo čim prej zapustiti državo, saj je zaradi pomanjkanja elektrike situacija postajala kaotična. (Zaradi okvar nuklearke Fukušima in drugih električnih central je vlada racionalizirala električno energijo). Na letališču je že vladal kaos. Dali so nas na prvo letalo in zvečer smo že bili v Pekingu. Jana Radovič (Se nadaljuje) Članov japonskega dvora ne bo na poroko princa Williama OSAKA - Japonski princ Naruhito in njegova žena princesa Masako se ne bosta udeležila poroke britanskega princa Williama in Kate Middleton, je sporočil japonski dvor. Zaradi posledic potresa in cunamija, ki sta 11. marca prizadela Japonsko, sta presodila, da bo bolje, če ostaneta doma. Predstavnik japonskega cesarskega dvora je zatrdil, da so o odločitvi že obvestili britanski kraljevi dvor. Princ Naruhito in princesa Masako bi se poroke princa Williama, ki bo 29. aprila, morala udeležiti, ker je obisk odpovedal japonski cesarski par. A potres, cunami in jedrska kriza so obisk dogodka onemogočili tudi princu in princesi. Azija kljub katastrofi na Japonskem letos s solidno rastjo BDP SINGAPUR - Azijo kljub katastrofalnemu potresu na Japonskem in cunamijih, ki so mu sledili, čaka še eno leto solidne gospodarske rasti, je ocenila bonitetna agencija Standard & Poor's. Kot je dodala, je Azija v preteklem letu dokazala, da je sposobna zelo hitrega gospodarskega okrevanja. Obenem so v agenciji v svoji napovedi poudarili, da bo doseganje rasti bruto domačega proizvoda (BDP) velik izziv za politike, uradnike in vlagatelje v azij-sko-pacifiški regiji. Čeprav bo rast regije (brez Avstralije in Nove Zelandije) solidna, pa bo vendarle skromnejša od tiste, ki jo je regija zabeležila v lanskem letu, so še opozorili v Standard & Poor's in dodali, da bo temu botrovala tudi naraščajoča skrb glede stanja ameriškega gospodarstva in gospodarstva območja evra. Ključna težava v regiji je sicer pritisk inflacije. Ker bodo namreč voditelji azijskih držav skušali zajeziti naraščanje cen življenjskih potrebščin, se napoveduje ostrejša monetarna politika. (STA)