GLAS NARODA Ii*tslo^enskihidelavijef rAmerifeL r Največji sUWim»! dnmilT^f v Združenih državah 0 L Velja za v«e leto - . . $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 jj Za New York celo leto . $7.00 j Za inozemstvo celo leto $7.00 J □t^^^u^^^at^^^ai, losr j the uSedT^^^ | ■ lamed erery day except Sundays g I arid legal Holidays. I 75,000 Readers. glLEFOH: COBTLAWDT 2876_Entered as Second Olaas Matter, Boptamber 21,190^ al in puške, nabasane s ;oljo, so pripravili, da preženejo lačne medvede iz Vellowsto .o narodnega parka, katere navdaja očividno le ena želja, da si namreč napolnijo svoje želodce. presno bodo poiskal: svoja zimska ležišča. Stražniki ob cestah v j nrl.ii izjavljajo. da medvedje neprestano napadajo li.jili zaloge živil v hišah in da so že pogosto ukradli konjem oves. Medved, ki je prišel v mesto West Yellowstone predvčerajšnjim zvečer, je <=koro povzročil parado '"v nočnih srajcah", ko je presenetil prebivalce, ko je stikal po posodah z odpadki. Pobegnil je v park še p.vd jutrom. Superintendent Albright je rekel. da hočejo medvedje le hrane in da nočejo poškodovati niti ljudi. niti živali. Peking proslavil 16. obletnico republike. PEKING. Kitajska, 10. okt. — Dolgo pričakovana splešna ofenziva severnih čet proti Šansi silam se je pričela včeraj ter napravila zaenkrat konec prodiranju slednjih ob Hankov-Peking železnici. Prva poročila so javljala uspehe severnih čvt Na čast šestnajste obletnice n-stanovljenja kitajske republike je nosil Pek'.fi«? včeraj praznično o-bleko. Vsepovsod so bile razobese-ne zastave in poslopja so bila okrašena z girlandami in cvetkami. Na številnih cestah so bili postavljeni slavoloki iz evetk in javna poslopja ter pai r*H Cang Tsolina so bila včeraj zve er odeta v morje električnih luči. Inozemet niso opazili dosedaj šp ničesar o bojih med nasprotujočimi si armadami. Prekinjena je bila le dobava premoga iz Sansija. Naročajte « na "Olai Naroda" ŠTEVILO BANDIT0V NARAŠČA Vtprjco vstaje je pričelo banditstvo v Mehiki na rmičati. — Prodajalne so bile oplenjene v dve/ mestih. — Čete se vedno zasledujejo Gomeza. Štirje pogrešani generali navedeni kot vstaši. ^ MEXICO CITY, Mehika, 10. oktobra. — Do čim operirajo federalne kolone proti silami genera-^Vpomeza Almada ter so bile te čete nekoliko ojačene in dočim je ostal položaj glede glavne u-staške sile neizpremenjen, profitirajo iz položaja manjše tolpe, ki so bolj banditskega kot pa vsta-škega značaja. Iz Puble poročajo, da je prišel1 Clemente Barral, ki načeljuje tolpi petdesetih, v mesto San Nicholas," ki nima nobene posadke, navalil na1 prodajaln- ter odšel. Civilna stra-i ža je bila »akoj organizirana ter je f odšla na zi- sledova it je. Iz Pacg isa so sporočili, da je prišel N. .Ba^urto na čelu tolp«* do-' mnevaih vstašev v mesto Tepeji v državi Hidalgo ter odnesel £5000 iz Tepeji Cotton Mirls. navalil na več prodaja len te pobegnil v gore. še predno so dospele Čete. Oficijelnri je bilo objavljeno, da se smatra divizijske generale Lui- sa Guirre/a. Pacicinta Trevina.' Cesarea Ostro, Fnnclsca Rohela I splošne znane revolucijonarje, ki' se niso oglasili na svojih mestih v glavnem mestu, vstn ;em in da se bo » •» . * z njimi teoiu primarno postopalo. kakorhitro godo ujeti. Dr. Antonip Lopez, ravnatelj ob-' činske bolnice in pet odličnih pri-1 stašev generala Gomeza je bilo are-tiranih pod obdolžbo, da so bili zapleteni v vstajo. Poročila iz Pueble pravijo, dn je bil prejšnji general Federieo Cardcba ujet in da je bi-! la naperjena proti njemu slična ob-dolžba. Posebna poročila iz države Ma-tamoros javljajo, da je izjavil vo-i jaški poveljnik Gabrijel Cervera, da se ni hotel general Francisco • Martinez pridružiti vstaji ter na-j glašal svojo zvestobo do Callesa, ko ga je skušal jreneral Salinas, prejšnji načelnik amadnega avija-tiškega departmenta naj>otiti. da odide na bojno olje na strani vstafiev. General Cervera pravi, da zasledujejo jo federalni vojaki Sa-linasa in njegove pristaše. Mir prevladuje v središču in v obmejnih »krajih'države Tamauli-pas. Minul sedaj en teden izza časa, ko je bil vprizorjen poskus, da se strmoglavi vlado Callesa. Gene-' ral Francisco Serrano, ki je bil kandidat za predsedniško mesto proti generalu Obregonu, je bil u-smrčen na temelju obdolžitve. da je bil zapl?ten v zaroto, in številni nadaljni so plačali svoj poskus z življenjem. Izjalovljenje gibanja je sedaj gotova stvar, — so izjavili vladni uradniki. I General Gomez, nadaljni kandi-f dat, "ki je proti ropetni izvolitvi ■ Obregona m njegov gl&vni pomoč- i nik. gen p r.; I Almada, ki sta zdru-• žila svoje "ile. pa se nahajata še ,vedno v g .rah Perote i»okrajine v državi \>n Cmz. O tej pravijo federalni uradniki, da je to edina sija vstašev. ki je se vedno v polju. NADALJNE BOMBE V NEWY0RKU 1 Peklenski stroj so našli v | v razvalinah hiše v New Yorku. — Hišni gospodar je omenil pretilna pisma, katera je baje dobO. i __ Pri preiskavi strašne eksplozije, ki je v soboto porušila štirinad-|strojno tenement hišo št. 416 na zapadni 35. cesti in pri kateri je izgubilo življenje pet ljudi ter jih je bilo na laljnih 12 več ali manj ranjenih, je izjavila v nedeljo policija, da je našla dele bombe, ki je povzročila to veliko uničenje ter nadaljno nepoškodovano bombo v razvalinah hiše. John Cough lin. voditelj detektivskega oddelka v policijskem de-partmentu. je dal izraza nazoru, da gre nri tem najbrže za anarhiste. ki so fabricirali tudi bombe, katere se je našlo tekom Saeeo-Vanzetti demonstracij v podulični železnici. Preiskavo Ta je ugotovila. da je bila bomba, katero so našli nepoškodovano, delo strokovnjaka. dočim je izjavila preje policija. da so bile bombe v podulični železnici mašil«, katera je napravil človek, ki ničesar ne ve o konstrukciji bomb. | Teresa Coviello. koje mož je lastnik hiše ter ima v sosednji hiši brivnico, j.» izjavila, da se je zavr-šila eksplozija v trenutku, ko je odvila električno ln' v v, ži. kar je dovedlo oblasti do domnevanja, da je bila bomba zvezana z električno napravo. Coviello je izjavil, da jima sovražnike in da je dol^ij v zadnjem času več pretilnih pisem. Policija je prbela iskati dva moška, ki <>ta stanovala v hiši. Seznam. -i | To je lenua, ki pokate, kotiko smerifcega ali kanadskega denarja nam je treba poaUil, || | da poskrbimo ▼ štiri domovini hpUlflo onaSonega tngeke, bodisi t dinarjih ali linb. Po- §| I datki so vdjtTsi do prdifioa, ki so po potnbi objavi na tem mestu. i n Ne dvomimo, da Yam bo ta ponudba ngajala, poMbno ie, ako boste vpoJtevsli svoj« kd- || ji rist in naio sanerfjivo ter toino pcatrefi>a ______ 0 Dinarji ^ Ure Rosebm po- | 1Mb. .... BOO .... $ i.40 Ur......* 100......$6.10 HatEL | Dia. .... 1.000 .... $ tMM Ur...... »0......$11.90 I 1MB......SJOO .... %m» Ur...... 800 ......$17.66 ^ 1 1Mb. .... 1,000 $ H00 Ur...... 600 ......$28.76 fh"X mh tate 1 1MB. .... 10,000 .... $112.00 Ur...... 1000 ......$66.60 Ml: is m. * | Sa poBUst^ ki |i|b|tjl DmttM Dtaaifw afl ga DraM i* pZfJTSZ i ^^"ilTi I mmrnm u Ui S I FRANK"SAKSER STATE BANK I 82 CortkndkStreit, Mnnuma Yo^fi. N. 2&. I GLAS NARODA, 11. OKT. 1927 Mi še čudimo... (X. X.) GlASNARODA I (SLOVENK DAILY) _' . . ' V -' -———-i —Jj—■ Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank 8akser, pr«*uieii*.__Lonig Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addreaaea of above officer*. ! 82 Cortland t St., _Borough of Manhattan, New York City, N. Y,' "GLAS NARODA" 1 ________(Voice of the People)_ _____Isxued Every Day Except Sundays and Holiday*- - /.a rclo leto velja list ea Ameriko Za Neto York t* celo leto....$7.00 in Kanado .........................$6.00 Za pol leta ..............._....... Za pol leta _________________________$3.00 Za inozemstvo ea celo leto ..$7.00 7,1 ret rt leta _____.......___........$1.50 Za nolleta___________________J$3f Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement._ "(Has Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemsi nedelj in pratnikoi,. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi,kra;a naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivaJiiŽe naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.____j •♦GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. • 1 POLOŽAJ NA IRSKEM N;i Irskem ni vso tako mirno in miroljubno kot .sk riši (Ml;) tel jem predori t i angleško časopisje. j Pred kratkim je bila uveljavljena "postava za javim varnost in sprejem te postave že kaže svoje poslerii-j ee. | \i dolgo le.ua, ko so aretirali irskega republikanca Krnu MarBrida, res, da je bil udeležen pri umoru mini , stra Kevina O'Higginsa. I Simmja, zastran katere je moral MaeBride romati vi jeeo, pa ne temelji na nobenem dokazu. Aretirali so ga na podlagi postave za javno varnost' In pomisliti je treba, da je bila ta postava sprejeta šele po atentatu na O'Higginsa. Dosedaj ni bilo niti v Angliji niti na Irskem še liob« -n<%postave, ki !>i se tikala zločinov ali pregreškovt kateri I , so bili storjeni, še predno je bila postava sprejeta. V tem siueaju je pa izjavil generalni državni pravJ-nik, da ima postava to mor. Kaj pomeni ta odlok, je jasno. ■ OM asti laliko zasledujejo bivše elane katerekoli ne-1 koe obstoječe nepostavne organizacije. J Hodnik, ki je odredil aretacijo MacBride-a, je rekel:« 44Osebna svoboda je nedotakljiva, toda v časih narodne1 nevarnosti ali splošnih narodnih zadreg je treba udeje-' stviti odredbe, ki niso v soglasju z določbami glede osebne svobode.'* MaeBride se nahaja še vedno v j?či in bo toliko čara v nji, dokler se ne bo zdelo vladi potrebno zvaliti krivdo na koga drugega. * i Da MaeBride ni priljubljen sedanji vladujoči nacionalistični kliki v Dublinu, je jasno. Izhaja iz narodne revolticijonarne družine. Njegovega očeta so tekom velikonočne vstaje leta 191G Angleži usmrtili. \ Zanj se bo brez dvima zavzel James Lark in, edini resnični opozicijalni poslanec, edini zastopnik irskej delavske lige v parlamentu. S Kdor pozna Larkinov revohicijonarni temperament' ve. da bo v irski poslanski zbornici precej živahno* ———-————______. 1 * DVA PRIMERA »j Iz Indianapolisa poročajo: — Pomožni prohibicijski administrator George L. Winkler dobi vsak dan nešteto pisem in prošenj od ljudi. ki hočejo postati prohibicijski agentje. Eden teh kandidatov mu je pisal: "Te dni sem se bil napil butlegarskega žganja in bi bil skoro umrl. Tako se mi je pristudilo, da sem postal l>rohib:cijonist ter se zavzemam za strogo izvedenje su- haške postave." — Deloma ima možak popolnoma prav. Najbrž ni še nikdar v življenju pokusil črnega mo-!, ifakovskega piva; najbrž mu ni znan okus uležane srbske i • i slivovke, in skorogotovo tudi ne ve, kakšnega okusa , tri leta stara kalifornijska kaplja. j To je približno tako, kot če bi vlada tobak prepove- i drila ter bi si kršilci postave poriiagali s srobrotom In j hrastovim listjem. ' Pa bi tega ali onega zapekel jezik vsled kaje srobro-1 ta, listnice bi mu otekle in bi se čez noč prelevil v velikega patriota in bi šel ter posvetil državi vse svoje moč*. J rekoč:— 31" ' j "Kadil sem neko čudno zel, ki mi je vsa usta oparila. Ivaja se mi je tako pristudila, da sem postal odločen proti-i tqbakar in se zavzemam za strogo izvedenje postave, ki!1 prepoveduje kajenje." Ameriški »Jugoslovani smo odšli iz domovine s trebulirm za kruhom, ali prav za prav odšli smo • dela irfkat. In kaj ne, bratci, dela -j smo tndi našli; dela strašnega de- ■ (la, kot čr-i pod zemljo, kot jekleni stroji po tvornicah, kjer se kop- . ljemo v dircn prahu in olju, veasi . tudi v plim. Naše moči so kmalo ' izčrpane in umiramo sorazmerno ' mladi. Koliko naših udov, rok in r nog: je bilo že spravljenih po ameri - ških bolnišnicah, mi pa še hodimo - okoli in d^iamo brez noge in brez .'rake, Smodnik in ogenj je ugasnil luč naših oči, mi pa se životarimo, pozabljeni muČeniki. katerim niti * ta svet niti večnost ne obeta niče- t,Kar- .J Koliko je naših mladih grobov -jpo Ameriki! Velika je ta široka . zemlja in vendar jih najdemo v! . vsaki daržavi na stotine. Požrlo jih je delo, katero smo prišli iskat semkaj. Bogatili smo ameriške tr-J jgovce, ameriške industrijalce, ameriške Zvezne države. J Premogorovi so deir, tudi naših . rok, železnice tečejo po tirih, katere smo tudi mi izdelali, avtomo-jbili drsijo po potih, katere smo tn-tdi mi grabili, bogastvo sedi na prestolih, katere smo tudi mi dvi-gali. Delo, delo, delo in zopet delo, •od jutra do mraka, od mraka do ' dne. .» I Dqlo je celo naše življenje v jAmerikil. .Zato se pa mi toliko ču--dimo naši fctari domovini, ki misli, da se oblačimo v svilo in baržun. L Prosijo jas za nove zvonove, nam pa zvoni edinole peščena in . kamnita z?mlja na grob. 11 Domovini zvone zvonovi vesele praznike, začetek veselja, ko se shaja staro in mlado, da se radu- ■ je, nam pa zvone tvorniške in rov-ske sirene — ria delo. Kaj ni *-se to pr?čndno, da nas j prosijo ponoči, ki udobnosti ne poznamo ne veselja! | Naši razgovori se o delu, vedno le o delu, domovina pa kramlja o J !vinu, o plesih, o shodih, kjer se bo-,do budile nove ideje, nove misli za večjo srečo. In vendar nam pijejo vedno in vedno: "Daj, daj! Pošlji, pošlji — dolarjev!" Mi se cqdimo in preeuditi se ne moremo! | Oče in mati pisa: "daj, pošlji!" Stric in teta, brat in sestra, boter in botra, mesto in vas, narod in I cerkev ima za nas samo eno pozdravno besedo: "Daj, brat, pošlji!" Ne vprašajo nas za naše i zdravje, za naše razmere, za naše I siromaštvo, kaj je z našimi otroci in ženami. Poznajo le eno besedo: ; "Daj!" Mi se t-imu čudimo, seveda se j čudimo! Tako se čudimo, da od samega čuda niti ne vprašamo, zakaj tako? In ko pridemo nazaj v domovi-.no, da zopet vidimo naše nadvse j ljubljene kraje, da se enkrat v | dvajsetih ^n tridesetih letih malo razveselimo, "nas domovina zopet sprejme z istimi besedami: "daj. daj!" . In mi se čudimo in dajemo. Naše veselje le kratko traja, moramo se podvizati nazaj v Ameri-ko, na delo, ker če bi kaj delj časa ostali, bi mogoče ne mogli nazaj. Vsemu temu se čudimo, ker tega ne ra?umnno. Menda smo še starodobni Slovenci, iz dobe pi-ed tridesetimi in štiridesetimi leti, ko ,'je naš narod le s težavo izgovarjal besedo "daj!" Menda smo mi ameriški Jugoslovani še nepokvarjeni, ali pa, kakor mi pravimo: "gren". Vemo, da smo nekako posili odšli x doma, neradi; bili smo k temu prisiljeni po svoji hrazmerah. Toda mi smo ljubili sfojo rojstno hi-jo, svojo vas in domovino bolj. kakor pa oni, ki so ostali doma. Šele ;,yrdjbtkfieoftO :OeašRtčsfbocy !no tujina nas nauči ceniti svoj dom. The distance makes the heart grow fonder. Sčasoma pa so naši cuti ljubezni do doma in vasi f-oobčili, gene-ralizirali; prej smo ljubili dom in I Vas, pozneje p& eeli narod in domovino, ki nam je dala življenje. Naše src« je poslalo veliko, tako veliko,! da bi liotdo zadostiti vsem onim ,"dij" če bi "bilo mogoče. I Čez ta naš "mi se čudimo —" pa nikakor ne moremo naprej. Zdi se nam, posili se nam tako zdi, da kakor je bila nekdaj domovina napram nam nehote samosvoja, ko nas je gonila v tuji svet dela iskat, ' da je tako samosvoja napram nam še sedaj, ko nas pozdravlja s svojim ve5aim "daj!" ( Mi delamo po osem, deset in dvanajst ur na dan. domovina pa zapira svoje tfgovine jn urade za dve suri opoldne. Ministri in uradniki cepajo na svoje urade celo dopol-lne, mi pa delamo od jutra do večera. Domovina prireja božja pota J na Laško, mi pa delamo in, ko u-gasne solnčna luč prižgemo električno. da moremo delati naprej. Delamo, da moremo tudi za zvonove nekaj dati. ki bodo zvonili — procesijam. } Saj radi damo tudi za procesije, če bi mogli biti tud;. mi zraven, da j bi se med petjem in molitvijo zopet enkrat prešetali Čez ona cvetlična polji naše domovine, toda tudi mi imamo svoje cerkve, svoje šole in nad vse svojo deco, svo-ije žene, in sami sebe. Nam nihče nikdar nič ne da, če si sami ne zaslužimo. Kako bi se toraj mi ne čudili, ko naši in naša domovina vedno samo nase misKjo. naše potrebe in naše revščine pa ne vidijo. Na tujem smo, ne vidimo točno tja čez, vendar se nam zdi. da če bi domovina tako delala, kakor delamo mi, bi kmalo izostal oni večini "daj". j Ta "daj!" bi poslal beseda, kamere bi se naši v stari domovini sramovali. Spremenil bi se v "Brat, J ali česa potrebuješ® Daj da ti po-.magam". j Mi ne bi sprejeli nobene pomoči, zdelo bi se nam nečastno, toda 'objel bi nas topel čut blaženosti, kakor da zopet čutimo ljubljene roke naše matere okoli našega |vratu. I Oj, domovina, naiia mati. kdaj nas boš zopet tako ljubila, kakor mi ljubimo tebe?! Za ene v domovini hočemo vedno dati in to so slepci in njihov slepski dom. v Ljubljani. Za fije prilagam $2.00. brate sirom Amerike pa prosim, da se jih tudi spomnijo, ker to so oni, ki ne pravijo "d;, j!", njih potreba sama tako govori. ena ROX V ess. KAJVKČJE GLEDALIŠČE NA SVETIT 50th Street A 7th Avenue Pod osobnim vodstvom S I.. Rot ha M. Zabaven jesenski prooram. DOLO. GLASEN IZBRUH SMEHA WILLIAM FOX predstavlja _ s'ovito smešno komedilo--- "THE GAY RETREAT" _ Z dvema veselima Suljiveema - TED MCNAMARA in SAMMY COHEN Šaljiva skupina i* "What Price Glory-ras bo gotovo razvedrila. RAZNOLIKOSTI Indijanska fantazija. NARAVNOST Z 2 I.RTNEOA KVK« >1'-SKEGA TRI I'M FA IRVING AARANSON in njegovi tovariši. COXY SYMPHONY ORCHESTRA 110 v posebni prireditvi "Madiarska Rhupaodlju" ........ Liz.st BaJet prvakov — "Deli Kitajsk." Silhueta. IZ ŠPORTNEGA SVETA ! ^---------------------- Letos imajo Francozi prvenstvo v igranju t*»;tnisa. Slika nam kji/.«' I dosedanjega ameriškega ša m p jona Williama T. Tildena (na !e-1 vi), ko izroča Davisov bokal francoskemu igralcu Ijene Lacoste. Zadaj stoji vojni tajnik Davis. PODEDOVANI GREH I V pariški piiliijatcr.ski oddelek .i ■ bila te dni o.ldana v opazovanje 110-1 etna deklica, ki je zastrupila 18-letnega brata. Zgodba je dokaj žalostna ter /.a vzgojitelje ver ali manj velika zagonetka. V prijetno vasico Fouras je pri-1 hajala .sleherno leto na oddih dru-j žiiia državnega uradnika s slugo m njegovo 10-Icinn sestrico Rollandoj Valere. Dekletce je roji 110 v Maroku in živi že nad dve leti z dni-' 1 žino. Nekega dne j.' nenadoma o-bolel domači lovski pes. Živino-j zdravniku se jt* pasja bolezen zdela sumljiva ; domneval je. «la je -lovski pes zbolel na pasji steklini. Psa so zaradi te;;a ustrelili in zadeva bi bila pozabljena, če ni oi kmalu nato zbolel za isto boleznijo |''psi<"iea igračiea ! Osi 111 dni na to je nenadoma zbolel osenin;ij>tletni brat male H >-jlande. Zdravn'k, ki je bil klican, je doznal. da je mladenič zbolel na zastrti jdjen ju arzena, ter odredil, da se slu« > odpelje v bolnišnico v Pariz, kjer se siromak bori s smrtjo. TJaš ta nesrečen slučaj je obudil [spomin; dojrnalo se ji-, da je mail j . jisiček. ki je nedavno poginil, ka-j [zal iste znake obolenja na arzenu, i Oblast je o.lredila najstrožjo pre-j 1 iskavo, ki je dognala, da je mala. I Roj lan de Valere izmaknla v donia-j jči opoteki arzen, s katerim je zastrupila oba psa in slednjič tudi j lastnega brata, kateremu j.' natrosila strup v jabolko. j Xeobogljeno dekletce je bilo poklicana na odgovor ter končno, po1 daljšem času priznala, da je umaknila strup, ki jt» zastrupila oba pSa in iz Ijitbsounmja la.-tneV» brata. Vprašana, zakaj j«> zastrupila. p.sa. je odgovorila, da le zato, ker j je hotela spoznati učinek strupa. Pripoznalo pa je to .sirot 110 deklet- V ce. i'a j - hote! > zastrupiti tudi — celo obitelj. Z.lnivniki domnevajo, da je "zloeinka" duševno bolan otrok, ki je lx»]«*zen po«lttlovala. Mali si-1'iinega dekletca je. kot s«- govori, umrla vsled bob-sti. povzročenih, ker je spoznala pri lastnem otroku zločin-ka nagnjenja. Poljska vlada podpihuje konflikt z Litvo. VARSA '/A. Poljska 10. okt. — Xapcto,t med Litvo in Poljsko narašča z vs.ikim dnem. .Ministrski predsednik Pilsudski in številni visoki vojaški in civilni uradniki so dospeli v Vilno v družbi generala Zelihovskija, ki je svoj ras spravil Vilno v posest Poljske. Xjili namen je bil udeležiti se velikih demonstracij proti domneva-nemu zatiranju poljske manjšine v Litvi. Polcžaj je že sednj kritičen dovolj ter bo postal se bolj vsled bojevitega govora Pilsudskija. Slaboten hrbet se hitro ojači. Ak<> vas ZHlioli križ. <"y k:ij ležkfga ilvijfiiete. a bo ste i>rete^ni!i mi^ieo v križu, te se vam je "v križ naseli! preli!:iil", i> tr]»ite vsle.l huiiliaca. si prilepite Uetl l*n»ss ledieni uliliž. pa \::m 1«» takoj < Ule^io. oi.li/. )miiu:i^;i i^laU*liiu i:i unetim Illišiejilll. pDVZroesI ttepresfailit^lVtciDlH-1 Jiftio luasažu 7. vsakim ffit»ljajem teie.| odpravi strjen je ter spravi kri v ( pravi tok n.-t l»..le«Vm me^tii. Z^lravilo jinilira v kožo ter gre naravnost r' uiiete. okorele mišiie. Zagotovo vprašujte sta Johnson'«« H.il C 'rnss leUieiii oliliž 7. flanelastim | ozadjtm. Po v«-!, lekaninh. — A.iv t. J P etfr Z i a g a I NVkdo i7. New Yorka — ne vem, če je on ali ona — mi je po>lal par prispevkov za to kolono. Objaviti ne morem, dokler ne vem imena. Ime ostane tajno. To naj bo v pojasnilo tudi vsem tistim, ki mi pisarijo. * •Tufri bo Kolumbov dan. Še dane i niso dognali, kaj je bil pravzaprav Koluml : Italijan ali Spanee. N;y bo kar hoče — olrajt možak je bil. ker nam je razkril najčudovitejšo dež«lo na svetu. <'e v tej deželi m vse tako kot bi radi. nikakor nt Kolumbova, »ač pa n umrl tam neki starce, ki ni petdeset let preslopil praga svoje samotne koče. Pred petdesetimi leti se ni hotela neka ženska poročiti ž ijim. in tedaj je oklenil, da se ne prikaže vet* med ljudi. Dobe se pa tudi drugi slučaji, i Več mošk:!i poznani, ki so bili pred poroko ve'iki veseljaki, po poroki jih pa ni več na izprtgled. | Vzrok I-'ga je trdna volja. Ženina trdna volja namreč. * ^ TV-iteljiea je vprašala malega .fant/i: j — Zakaj te pa včeraj ni bilo v šolo ? — Me j? oče h teti poslal, je mati dva otr teieka dobila. — Pa kar dva naenkrat ? — Da. k.:r dva naenkrat: fantka lin punčko. — Kako jima je pa ime? — Ne vm. Zdi se mi pa, da je punčka Strela, fantiček pa Grom. Oče namre' neprestano hodi po hi- i ši se drži za glavo in govori: Grom in strela! Grom in strela! * Ameriški legijonarji se vraeajo iz Franci j-. Seboj so prinesli prazJie žepe. Pa še n?l:aj so prinesli seboj — veliko razočaranje. * Romunska kralj iea-vdova . bo spomladi zopet prišla v Ameriko. | Že ko je bila zadnjič tukaj, ni-(so nekateri ameriški krogi vedeli, kako bi jo počastili in kako bi ji izkazali svojo naklonjenost. Spomladi bo privedla seboj tudi šest let starega romunskega kralja Mihaela. Že sedaj ugibajo, kako bi se mu poklonili. Kajti šestletnih kraljev je le malo na svetu. Tn v Ameriko ne pride tak kraljiček vsak dan. * Takozvani stroprocentni Ameri-kanci so precej radikalni v svojih metodah. Čudno, da dosedaj še niso na-svetovali mehiške metode pri iztrebljanju nasprotnih kandidatov. Skftaj ko je nekdo iznašel inštrument, s katerim je mogoče odmeriti bilijonski del enega inča, se obetajo restavrantom boljši časi. Najbrž jim bo mogoče meso za sand-wiche še tanjše rezati kot so ga dosedaj. * V Angliji so letos popili eno tre-tino manj piva. kot pa pred tremi leti. Mora biti nekaj wrong. Če bo pitje v Angliji tako na-zadovalo; bo treba poklicati doh-tarja Volsteada na pomoč. On zna skomandirati, da ljudje pijejo dosti jre5„ t»da Ji«;bolj»i,j| pač pa slal»ših pijač. jfi f Slamnikarska obrt in slovenski slamnikarji. Napisal Ignac Mušič. ----:_!_* * ' Izčrpna razprava o pricetku slamnikarstva na Slo-venskem. — Prvi slovenski slamnikarji v New Yorku. — Iz življenja newyor&ih Slovencev. — S slikami. To je ena izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: SLOVENSKO AMERKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1928 bide ta mesec. — Naročite ga še danes. CENA 50 CENTOV * . • ~ -f - "y - * 1 * M r---- KRATKA DNEVNA ZGODBA A. AVERČENKO: PRED LICEM SMRTI (Odlomek iz gradiva k zgoelvini ruske revolucije.) Kako različna sta psihologija in življenje Rusov in Francozov. — f rancoska revolucija nam je ztipu st.la naslednje zanimivo dejstvo Dobri pariški revolucionarji so prijel na nliei nekega meniha g torija. Razume se, da so takoj napravili iz vrvi zanj ko in odgnali meniha h kandelabru. — Kaj nameravate napraiiti, dobri meščani 1 je vprašal g. Mori radovedno. — Obesili te bomo namesto >ve-lilke na drog! j — Kaj mislite, da vam bo pot:-m odleglo in da se vam bo godilo bolje? — je vprašal sarkastično ostroumni menih. Množica je obstojala iz čistokrvnih Francozov in razen tetC usmrtitve na dnevnem redu. t Ta posel je opravljal večki at Sitjenko sam. Kokainist in pijai:«.e podnevi, .se je A-ečer pojavlja' v k »1i. kjer so se nahajali aretir.vii sumljivi elementi, 7. imenikom v n ki je pozival one. ki hi morali bi-ti ustreljeni i.sto noč. Vsak, ki je bil pozvan, je s pokornim vzdihi ja jem stopil nn si ran. Kes, nihče ni prasil. Vso so dobro vedeli, da je lažje potegniti kamenito ploščo iz zidu, kakor g> * inlj Sajenkovo sree. In pie j te, dva dni pred prihodom dobrovoljcev v llarkov je prišel v zapor Sajenko kakor običajno z imenikom oseh. ki so jih hoteli ustreliti. Pričel je čitati: — Akimenko! — jStopi v stran. — Va.sjnkov. — Odidi. j — Dovolite, da vam povem.... — Ali ste že videli tako čudne- z pa človeka?.... Se ugovarja. Ka'.o s čuden je ta svet, za boga! Ce t", j.» 11 rečeno — odidi, potem odidi! Kor- v ... s movij! . — tu. 1 — Odidi! Molčakov! — Saj snm tu! , h NAJBOLJŠA * STAROST k Moški je tako star kot so njegovi d organi. Še pri 70 letih je Idfckolii čvrst in krepak, če ima zdrave živ- ]{ ljenjske organe. Pijte dosti vode Q in poskušajte k rJCgPMHite » V^HAASLtM Q»t. V Slavno zdravilo za kili«-*, jetra mehur in bolestno oddJanjo \ode iz/if le« a lttOG. O j a«l živi jen le Grome, l»«i rseh lekarnarjih. Tri veMkcsti. ^ Glejte, da bo lm« Gold Med«1 na vsaki ikatljl. N« kupujte nadomestkov. ni i — Sedaj vidim. Odidi. Xikoi-j-Ivi! j I Molk. Vsi so molčali, tako eni, ki so stali ob strani, kakor oni. ki jt!!sc sedeli na posteljah. lesenih zq-j bojih, intndi Sajenko. In Ni-' kolski je .sedel v i.steni trenutku prav visa v i.s Sajenka samega. L i Prekrižal je nope in začel zvijat: s rl * j: j.rsti eipareto. J — XikoLski! ; I Prav ta trenutek je uprl Sajen-. l:o s krvjo zalite oči v Xikolskega. Ni kolski je počasi zvil svojo ti ^ gareto, pljunil na tla in šele nato j odgovoril mirno in brezbrižno. ^ i — Kaj hočete vi. drug Sajea" - Moderni bogati svet je po večini hrezveren, a zato pa tembolj praz noveren. Dandanes je skoraj na vsakem avtomobilu ponebno znamenje ali pa ga nosi voznik pri sebi. Posebno na Angleškem je fe malo vozil brez talismana. Mornarji i-majo na parobrodih navadno živ talisman, mačko, psa ali kako dru-1 po žival. Ko je bil vojvoda yorski 1 — drngipsin angleškega kralja — pred kratkim v Avstraliji, je tudi \ojna ladja "Renown" pripravila zastave, da okrasi ladjo, kakor lii tro se ji bo bližal visoki knez. Me 1 lem pa se je med zastave pomešala mačka, ljubljenec cele posadke, i.i dvignili so jo z zastavami kvišku, kjer je žalostno mijavkala. Dasi je bilo proti vsem predpisom, vendar j-o takoj zastave spustili ter talisman rešili iz neprijetnega položaja in šele nato zastave zopet dvignili. Sploh imajo taki talismani pri mornarjih dobre čase, kajti mor nar ima na morju dosti časa pečali se s takimi živalicami. Ameriška vojna ladja "Blackhavk" ima psička, na katerga zelo natančno pazijo in ima celo boljšo postrežbo kot pa mornarji sami. Križarka "Kairo' 'je imela deset let na krovu gazelo, ki jih je na vseh potovanjih sprendjevala. Lani pa je v Indijskem oeeanu padla čez krov. Parnik se je ustavil' in pol ure so izkali priljubljeni talisman! Ko so gazelo rešili in jo spravili na krov, je pa vseno poginila, ker se je na-pila preveč morske vode. Talisman irske garde je velik irski volčjak. ki je polk spremljal tudi v vojni. ■ Pri vsaki paradi je tudi pes poleg in poseben vojak ga vodi na vrvici poleg godbe. Četrta angleška armada pod generadom Ratvlinsom je imela s seboj divjega prešiča. Po vojni so ga odali v londonski zoo. kjer je lani poginil. Škotski gardisti so v vojni vjeli dve kravi bele j" pasme. Dve leti sta bili kravi ved-j-no pri njih in ob koncu vojne so: ju ceh) k Zasedbi Porenja vzeli seboj. Ko so angleške čete zapustile, rensko pokrajino ter se vrnile naJ Angleškpt>§ta "Berta" in "Bela"! korakali z drugim bataljonom v London ter vzbujali pri meščanih splošno pozornost. ^ Štirje ubiti pri eksploziji j v petrolejski čistilnici. f ' l ELDOR VDO, Ark., 10. oktobra. Štirje delavci so bili ubiti in dva- f najst jih je bilo poškodovanih, ko ' sta eksplodirala tukaj dva kotl$ v'. napravah Lion Oil Refining Co. | ^ Eksploziji je sledil požar, ki je uničil del naprave. Vzrok eksplo- ^ ... v J zije ni se znan. ___ t • ~ - ,. - t i Pozor čit&teljL ! Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih * kupujete ali naročate' in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu- fl jejo v listu **Glas Na- ? roda". S tem boste j. ustregli vsem. • Cj Uprava 'Glas Naroda*. % ---■! 'n II III I IB Ji ANGLESKOSLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader 8eatavil dr. F. J. KEEN p \ CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angleških besed; vaje za učence angleščine; ^berila in I članke s slikami ter kratek angleško slovenski in Blovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: ^ j "GLAS NARODA" j Cortlandt Street :, ,t Hew York, H. T. •♦M.t'; diš-ske velesile, da so proglasile napelo "odprtih vrat" na Kitajskem, f. j. da vrata kitajske trgovine o-stnejo odprta za ves .svet. Skleni! je več vzajemntKtnih pogodb z i-!-ozemskimi državami in pridobil I je reputaeijo sposobnega diplomr-•ta. stremečega za mir in dobre di-plomatlčne odnosa je. j Vsled Havevega nasveta so Z(T?. I>rž. uporabile odškodnino, ki jc Kitajska morala plačati po Bolo-3«'-skem sporu, v prid Kitajcem. V pogo;lbi namreč se je kitajska vlada obvezala poslati na svrje ' stroške določeno število kitajskih dijakov na ameriške univerze; t-.« broške je Amerika smatrala kot ■ plačilo na račun odškodnine. 1 Sklenil je tudi pogodbo z Angleškem. kije odpravila mogočnost i vsakega ugovora s strani te vele- ' ■ sile, ako bi Združeni Države kcuaj ' zarradile Panamski kanal. Ta po- 1 godba (Hav-Paunceforte Treaty} ' jp bila ratificirana od senata v de 1 cembm L 1901. Ka podlagi te po- 1 gfdbe morajo biti kanalske pri- 1 6j bine enake, za ladije vseh dr/av 1 in promet odprt vsem narodom, ni na Združenim" Državam zabranje- 1 no, da zgradijo utrbe ob kanalu. T __ i ELBERT H. GARY i ( (8.al'jbraJ846) ( BIbert Her^, Gary se je rodil r, dne 8. oktobr. 846 na farmi svo- f jega očeta bli .i Wheaton, 111. j'T h je rnnri 15. aT^gust*. 1927. Bil je Rtarepa newenglandskega pokole- r nja. Oče mu je bil potomec ma- g saehusettskih Purintancev in mati ji mu je bila potomka častnika v La- d r- škn univerzo in postal odvetnik, vstopivši v politično življenj., ji lii! izvoljen trikrat za župana, ..j-i«Mn dvakrat /4« okrajnega so.lirka; ' "ato j.- v.se življenje ur.sil naslov '' udgre (Jarv''. kakor je pač iut-, \iiiia v Ameriki. Preselil se je pc-|tt-m V Chicago, kjer je izvi-šrva! ^ j odvetniško prakso. I fiarv se je porzpel do vodstva j I'Jiited .States Steel ICorporaeije j v>i-d svojih pravniških in organi-| zr.toričnih sposobnosti. Kot pravni Vl-nnzulent in upravni svetnik ril 1-j 3if i» SV^el Kompanije je 1. ISfl'l jvotiii organiziranje Illinois Sttcl ' < Kompanije. nastala v.sled zdr>iž°-jlnja Illinois Steel z drugimi jeklar Iskimi družbami. Pri teh' pogaja-r.Jili je bil v direktni dotiki" s starejšim J .P. Morgan, katerega fl jnancijalha pomo«" s;- je iskala za (izvedbo"!ega zdruMja. Morgan ic njegovi drugi so poznal organizn-fovir-no in seksekntiVno sposobnost Oarvja in ga izbrali za vodjo nove l:orj>oraeije. L. 1901 je bila organizirana United Steel Corporation, ki je za $492.000.000 nakupila vsa Cam-. girova podjetja in deset velikih družb s skupnim /kapitalom če: 8S7 miljonov. Takega industrijal-nega trusta ni bilo nikdar prej na svetu in finančni svet je kar ostr-mel. ko je bila objavljena organizacija trusta s kapitalom 1100 milijonov na delnicah in 304 milijonov na bondih. Judge Gary je o:, stal na čelu te ogromne industri-;,alne organizacije do svoje, smrti. Gary j« najprej n as p rot y^, asom urnem delu.. češ, tla bo na škodo industriji. Končno j>a je tudi jekla i>ka industrija sprejela načelo osemurnega delavnika. Gary je !:a«m°je priznal, da novi delovni načrt je prav zadovoljiv in da s« je prav dobro izkazal tekom dobe rajvečje prosperitete v jeklarski vidustriji. Gary je bil odločm nasprolnik delavskih unij. Zasmehoval je F>r-rSovo idejo o petdnevnem delavnem tedniku. Ford je trdil, da, ako bi ' bivci delali petmr na dan, bi lijla produkcija ravno tako velika, če ne večja, in da tovarne bi le prilira-ujale'denarja ak-o ne bi obratovale pol dneva v soboto. Gary je odgovoril Fordu, »la je vendarle vsakomur . jasno, da more delavec več prodiieirati v _pet in pol dnevih kot v petih dnevih. Nato je Ford odgovoril, da dva praznika ne 1? dajeta odmora in počitka delavcem. marveč . tudi večjo sposobnost. tako da morejo v petih dnel» po dvodnevnem počitka dejanski bo morda nikdar več.4 Gary se je rad ponašal a tem, ni nikoli kadil. Bil je tipičen poglavar ameriške industrije, ustvarjene tekom zanimive indnstrija^ne dobe okoln 189$ kakršne enake icer j nana po krvoločnih zločinih, ka-|lere mora soditi skoro pri vsakem ;.a.vdanjti, je razpravljala dan«.-.> vnovič po 1 .letu- ayerinski zlo-In komaj 2G-lernega posestnika Lali' slava Tota iz Vine p Spodnji Lfn ^'avi. Isadislav Tot se je septembra ir-25 poroT-il s |M>sestniknv heerkn liozalijn Tot. ki je bila nj »va daljna sorodniea. Njeni sorodniki >o bili. sicer proti ]ioroki, a hčerk > je bila z obd >lžencem te.laj že nos.-ča -in se je nato morala poročiti, lakoti med sorodniki pa navatlnr. ni srečen. Tudi obtoženi Tot je »a-j čel svojo mlado ž»-no kmalu po poroki mrzeti in ji očital, da ui o<*e c t roka. ki sta ga pričakovala. Žena mu je sicer zatrjevala, »la ni imela nikoli s kom drugim opraviti in tudi pozn-jše poizvedb. >r. izkazale, da je to rfs. nasprotno pa ■ je imel Tot drugod svoj > ljut i"o. 1'ružinskim jirepirom so .sledili V-retepi in žena je morala mr'*io-KKat bežati na dom k svojim s«nr-;Š m. Lani v avgustu sta >e zak'>n- I t ■ • ^c^a Tot na nedeljo, ko sta prišla j fj»l maše. znpet skregala. Obtoženi nato misel z družb-> v kl»-t. i«-na I pa k svojim staršem. Zvečer x je jicna vrnila, poniolzla kravo i.« se ' vk-gla. (Vz nekaj časa se je \;'ii!l • rbroženi mož in. pričel prepir. O-; čital j*1 svoji ženi, da je hodih' k i neki ciganki j>o nasvete, kaj naj j Meri. da jo bo mož zopet ljubil, j J^tara ciganka je baje nasvetom nla. j nr.j odtrjra liste z jelše, na ki.ifi: rasteta dve veji navskriž tako. da v petru škripljeta. Te liste r.aj skn-v mleku, s tistim mlekom naj >i umije oči. usta in spolovila in naj da to piti možu, ki jo bo prit »m ^oj>et ljubil. Žena mu je baj.- to dala piti. in jo je zato Tot usodno, noC klical na odgovor, če je rndi! tega že opravičila pri njegovi nu-i i^ri. Iz t^ga je nastalo prerekanje, j tekom katerega je obtoženi zagrabi! I n.ii in zabodel ženo v vrat. i Kaj se je dalje godilo, o!no- i ženi ne spominja več. On se je na-*r> preoblekel, postavil k mrtvi >>-M n: luč in šel s svojo materjo na < orožnisko stanieo v Dolino, kjer je 1 povedal, kaj se je zgodilo. Orožni ka sta nato našla mrtvo ženo lež^clj sredi sobe na trebuhu. Bile je vs"H ekrog krvavo, tudi postelja in raz-} me.ano perilo. Drugi dan sta zdrav ! pika ugotovila, da je dobila poi:o: I na nič manj kakor 13 ran. Sijri l! !ve je svojo žrtev naravnost r;:7 . mesa ril. ? rezal ji je lice. vrat n- } Aiog in okrog in je najbrže tedaj, j j ko je hotela z zadnjimi močmi "e I( uiti. čez in čiz prerezal še hrbet |j ? fesa r j en je je moralo biti strašnj'f o p-iroki in eno h to j>o prvi razpravi prišel da-•i.'f-- vnovič pred porotnike. TNihijatri ljubljanske univerz.«, -•f. jio skoraj enoletnem opazova-njo izjavili, da je Tot popolnoma normalen in jp izvršil zločin V a Iektu. Danes .-o l»il»- /aslišo itovno vs«» prrče. med njimi tud* o»ia ciganka, ki j.- zadnjič manjkala. Ta je izpov. dala v lepi prekmurski slovenščini, da je res i;u- 7Ji Ijubnsiimno ženo '*zdravi-lo'\ Porotniki z desetimi ?la sovi potrdili krivdo umora, na'iir ie bil Tot oWjen na smrti na ve-?alih. - _ t RAZNE VESTI Svojo 14-etno hčerko zapeljal. Xa Dunaju je živel ključavničarski pomočnik v divjem zakona z žensko, ki mu je rodila 4 otroke, ki so stari od 4 do 14 let. Matej-cič. tako >e piše pohotnež, je zapeljal nekega dne svojo 14-letno hčerko. Ko so se pokazale posledice. jo je o 1 peljal v Brno. kjer naj bi otrok povil otroka. V bolnici pa je nesrečni deklica izdala očeta, ki je bil na povratku na Dunaj are- * tiran. Zopet siamski dvojčki. V londonsko bolnico sta bili pripeljani dve deklici, ki sta zraščeni in sicer od prs do spodnjega dela trupa. De -ojki sta si tako podobni. da ju ie težko ločiti. Spoznati ju moraš po traku. Anny nosi modro. Mary pa rožasto znamenje. Deklici sta bili oddani \ bolnico na opazovanje. Anv je namreč boleh-na in zdravniki razmišljajo o tem [la bi deklici ločili. Deklici živita sicer ločeno, ker ima vsaka svoje ?rce. vendar je vprašanje, če bi dabotna Anyn preživela operacijo. Poslovno posredovanje. Naša banka si je zadala nalogo, da pomaga rojakom Vzdrževati poslovne zveze z domovino. Kdor ima v starem kraju sorodnike, pride včasih nepričakovano v položaj, da jim mora nujno denar poslati. Drugi zopet je napravil kupčijo, morda zaaral kako posestvo, ali prevzel domačijo, nakar mora izplačati denar v najkraj-fem času. ^ Hiter prenos denarja je pa v slučajih potreben tudi onim, ki imajo vlogo v starokrajskih zavodih ali onim, ki Hočejo vnovčiti zapuščine in posojila. Denarna nakazila tja so za razne potrebe, prenosi od tam izvirajo iz raznih poslov. V vsakem slučaju mora iz-vTsiti banka nalog tako ket je potrebno in za stranko naj^ bolj koristno. To pa zapore storiti le banka, ki ima tako razširjene zveze, toliko denarnega prometa in tako dolgo iir .košnjo kot ima vse to FRANK SAKSER STATE BANK. Ako ste naša stranka, ste se o tem že prepričali, sicer nam pa dajte ob prvi priliki priložnost, da Vam v Vašo lastno korist dokažemo vrednost našega bančnega poslovanja. FRANK SAKSER STATE BANK ' 82 Cortlandt Street Hew York, H. Y. ::: ukradeni nakit ei 1 = ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. F. 34 (Nadaljevanje.) — Ah, Lotar, — to si vendar laliko misliš. Ali si že govoril s svojo materjo? — Da, — imel sem skrajno resen pogovor ž njo. — Wndar ničesar slabega ali zlejra? — ; razlike v mnenjih. Mama lioee, da ostanem diplomat, a j:i/. grem le za eno leto v Rim, nakar se za vedno vrnem v Wilden-fels. Jennv je stisnila roki ter se ozrla s 1ako srečno žareeim obrazom k njemu, da se je komaj še obvladal. — V.i\ vedno, — ah. Lotar — ali je to re-? — (Jotovo. Jenny. Ali ti je to ljubo? — Ah. — jaz ti sploh liili ne morem povedati, kako zelo se ve-.selini. Prijel jo je za roko. — Potem ostanem vedno pri tebi, — vedno, — j,? rekel z pridušenim glasom. Spogledala sta se in pogleda sta se zopet zatopila drug v drugega. Lica Jennv so postajala vedno bolj rdeča,- — Ti, — sedaj p;« morava zajtrkovati. Nato pa boš šel z menoj k jezeru, kaj ne? — je rekla, ko je .setlja za mizo. Lotar ji je sedel nasproti. — Vse, kar hočeš, mala Jennv. Jaz te bom v tednih, katere bom| preživel doma. razvadi!, da boš nato vedno mislila: — Ah, da bi bil le že zopet tukaj! Ona se je zmedeno nasmehnila ter si potisnila lase nazaj. To nje-' no značilno kretnjo je poznal že od poprej, a sedaj se mu je zdela1 nova in mična. — Veš kaj. — vedno, odkar si vstran od "Wildenfelsa, imam le1 »■no misel. Tisočkrat lepše je, kadar si ti doma. Služabnik je prinesel zajtrk in Lotar «a je takoj poslal zopet ven. — Midva ne rabiva nobene postrežbe, kaj ne? — Ne, gotovo ne. Ali ti smem dati Čaj ali le kakao. — ali ne, že vem, le eaj brez sladkorja, kot ponavadi, kaj ne? — Da. eaj brez sladkorja. Sedaj pa mi daj kaj za jesti. Poredno se je ozrla vanj. — Ti, ono z razvajanjem bo pač temeljilo na medsebojnosti ? — Seveda. Postregla mu je ter nato pripravila nekaj tudi sebi. Veselilo jra jf, kako so se njeni beli zobki zapičili v sveži kruh. — Ilm, kako dobro je to, Jenny. Tako dobro že dolgo nisem I zajtrkoval. j Ona se je nasmehnila. — To zveni kot da bi moral v tujini stradati. — Kdo ve, če res ni tako. Prosim, daj ni še enkrat, ker imam' strašanski tek. ' j — To povzroča domači zrak. Ozrl se je vanjo z blestečimi očmi. — Ali meniš? Živahno je prikimala. — Prav gotovo. Povej vendar, Lolar. ali že ve stara mama, da se boš čez eno leto vrnil zavedno? — Ne. Ničesar pa ji ne reei o tem, ker hočem sam govoriti ž njo glede te stvari. — O. jaz bi itak ne storila tega, ker bi sicer ti drugače ne videl njenega veselja vspričo te novice. Ah, ti ne vrjameš, kako je hrepenela po tebi! — In ti ne? — je vprašal. — Seveda. — jaz tudi. Ivo nisva vedeli kaj početi od samejra hrepenenja, sem morala preČitati stari mami vsa tvoja pisma, nakar vva kramljala o tebi, — cele ure. Najrajše bi jo poljubil, a se je premagal ter izgledal čisto miren. — Tin ko, — in ti ni bilo dolgočasno? — O, nikdar, — mu je zagotovila s pošteno vnemo Posegel je z roko preko vročega čela. x — Kaj pa sicer počneš ves dan? — je vprašal navidezno stvarno. Napravila je zopet resen obraz. —Ti pač misliš, da lenubarim. O ne. Zgodaj zjutraj, ko stara mama še spi. grem ponavadi v vas obiskat bolnike. Prinesti jim moram marsikaj ter pgledati, kaj jim manjka. Ko se vrnem, je stara mama že pri zajtrku. Nato ji čitam pisma, li-;te ter podam svoje po-( ročilo glede bolnikov. Nato spremim staro mamo na kiatek izpreliod skozi park. Ko se vrneva, je se vedno kaj dela. Saj viš, — Grillova je tudil že zelo stara ter me veseli, če ji od vzamem to ali ono delo. Po kosilu, kadar spi stara mama, grem ponavadi k jezeru. Poleti od-veslam na jezero in pozimi se drsam. Ko se stara mama naspi. delava ob dobrem vremenu obiske pri sosedih, ob slabem vremenu pa igram ali pišem pisma za staro mamo. Zvečer, po večerji, moram zapeti, par pesmi ali pa igrati šah, — in to je mojne dnevno delo zakljn-| ceno. Lotar jo je poslušal z velikim zanimanjem. 1 * — Se eno stvar si pozabila, Jennv. * — Kaj neki? — je vprašala začudena. — Plese, družabne večere in druge prireditve v okolici. Jaz vem, da se vedno kaj vrši. In ti se seveda zelo dobro zabavaš pri tem J Tako miena mlada dama kot si ti, je oblegana od vseh strani, kajne? Ona se je nasmehnila. —• Ah, ni tako hudo, ker ne grem dosti t družbo. Pomisliti moraš, da postane stara mama hitro trudna in .;a ne gre dosti ven. Takrat ostanem ponavadi doma ž njo. Ozrla se je odkrito vanj. Žalibog? — Ne. Jaz nisem rada med ljudmi, kadar ni stare icame po]e?. Vsi so sicer zelo prijazni z menoj, — a jaz vendar ne spadam mednje. — Kaj misliš s tem? Ti spadaš vendar k nam in vsled tega tudi !• onim. ki občujejo z nami. Ti si vendar ljuba rejenka stare mame. Jennv je zrla predse. Lahna senca je legla na njen obraz. Nato pa je dvignila oči ter se ozrla vanj. ŽaloAen pogled je tičal v njenih očeh... — Ti m stara mama me prištevata za svojo v svoji veliki dobroti. Vsa ostala gospoda pa ve, da sem našla le iz usmiljenosti tukaj pri vaju zavetja ter je le iz obzira na staro mamo prijazna z menoj. Vsled tega mi je celo ljubo, če me tvoja mati vedno predstavi kot družabnico stare mame. Pri tem ve vsakdo takoj, na kateri stopnji spojim. • " i Lotar se jajlvignil in njegovo čelo se je pordečilo. — Mama te "torej izdaja za drnžabnico stare mame T To je ven- MMMN.....- . ■ _ .„. , C" • ' ' - . u % ' ] Prihodnji!) i j, * GLAS XABODA, 11. OKT. 1927 KNJIGARNA GLAS NARODA ŠLbVE&Č PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. MOLITVENIH: Dus» papain .............L— Marija Varfaiajm: v platno vezano .............M v dno platno ..............LN v celolojd vezano............U9 v usnje rezano ..............L5# v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............LM r fino platno vezano ........1.1§ v usnje vezano ............1.59 v fino usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............80 v usnje vezano.........................1.65 v fino usnje vezano ........L80 Sveta Lra (z debelimi črkami): v platno vezano .............90 v fino platno vezano ........1.50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............L50 v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez.............1.20 | Oče naš, slonokost bela ..........1.20 | Oče nas, slonokost rjava.........1.20 J PRI Jezusu: v etlolojd vez.......1.30 ! pozlačeno ...................1.50 | fino usnje vez. ..............1.60 Angleški molitveniki; (Za mladino) j Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prajerbook: v belo kost vezano ..........1.10 ! Key of Heaven: v usnje vezano...............71 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano LM (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano.........1.40 j POUČNE KNJIGE: Angleško slovenska berilo ......II.OO (l>r. IvtTiii ' Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— [ Angeljska služba ali nauk kako se , naj streže k sv. maši .........10 i Angleško-slov. in slov. angL slovar .M I Abecednik .......................30 [Boj nalezljivim boleznim .........75 [Dva sestavljena plesa: ( četvorka in beseda spisano in i narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knafpu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1.— Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 I Kubična računica, — po meterald meri ........................75 {Katekizem, vezan .................50 J Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ...............30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 Ljubavna in snubilna pisma.....J>0 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk o čebelarstvu .............75 Najboljša slov. Kuharica, 668 str. 5.— Naše 'gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ...........................L40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— broširano ....................75 Neittščina brez učitelja — f. del ......................JO 2. del .......................30 Ojačen beton ...................50 Perot ninarstvo ................. 1.25 Prva čitanka, vez. ............. .75 Pravila za oliko ................iS Psihične motnje na alkoholskl podlagi ......................75 Praktični računa; ................75 Parni kotel, pouk za rabo pare----L00 Ročni spisovnik trgovskih, voščil- nih in ljubavnih pisem ..........65 Račanar v kronski in veljavi .......................75 Spolna nevarnost ...............25 Srbska začetnica ...... . ...... .40 Sadno vino ....................JO Slike iz živalstva, trdo vezana .... JO Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........L59 | Slov. italijanski In ftaQaiuke slov. Spretna kuharica; trdo vezana . .1.45 broširana ...................UO Sveto Pismo stave In nm same, lepo trdo vezana ............3.00 Veliki vsevede! .................JI Zdravilna zelišča ................JI Zgodovina S. H. S* Melik 1. zvezek.....................45 2. zrezek, 1. In 2. snopič .....H Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez. .... ....... 1.90 BAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobra, isma fSS Angelj sužnjev, hraalljaka povest JS Andersonovo pripovedke, trdo ves. .K Ag Wor (Kersnik) tri* ves. ....1*- Agitai r (Kersnik) brofii ...... Jt- A mire j Hofer .................. JO ■ Beneška vcdeževalka ............ JI Belerajsld biser .............t«. JI ^Brii mecesen .•■■■..........*.. JO Una zarje, trdo ves. JO Bale načl (Dostojevski) trdo na .911 Balkaarfio-THrfha vojska ...»»»#• Ji JBfeAaidtt nUii i .... JS, Beija pat na OMaisa (iva ••••••• JI BaOJa pat nn Btada •««■•••<•■••• JI Banka tajrin ...... ........40 Bilke (Marija Kmetova) ........26 Beatia daevaik................M j® klico •••••••••••••••••••• «35 Boj in tasaga, povest............ .30 Cankarjev ibornlk, trdo vezan...UM Cankarjev zbornik, broš.......1.00 Cvetke ..........................JS Clganova osveta .................35 Čas je zlato.................... .30 Cvetina Boragrajska ............J50 Četrtek, t. v......................90 Čebelice, 4 zv. skupaj ..........M Črtice iz življenja na kaeUh .... .35 Drobiž, slabi car in razne povesti — spisal MUčinskl ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... J>0 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................60 Deli z orožjem ...................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Dohovni boj ....................50 Pedek je pravil; Marinka in Skra- teijčki ...................... .40 Elizabeta........................ .35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk .............. .35 Filozofska zgodba................60 F" Diavolo .....................50 Gostilna v stari Ljubljani ..... 75 Geslovnik (2 zvezka) ............1.20 GooČevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez. ..........1.20 Gnsarji ......................... .90 Grška Mitologija................1.00 Hči papeža ................... 100 Hektorjev .................75 Hedvika ........................ .35 Helena (Kmetova) .........40 Humoreske, Groteske In Satire. vezano .......................80 broširano ................... .00 Iz tajnosti pri rode .............">n Iz dobe punta In bojev .........50 x modernega sveta, tn'o vez.......1.40 Igračke, trdo vez. .............. 1.00 broširano ....................80 Jagnje ......................... .30 Jernač Zmagoval. Med plazovi— .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih .................10.— Sosedov sin. broS. .............. .40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano ................1.20 broširano ...................75 Juan Miserja, povesti iz španskega življenja ....................60 Kako sem se jaz likal. i (Alešovee) I. zvezek .........(50 Kako sem se jaz likal, (Alešovee) II. zvezek.........60 Korejska brata, povest Iz misljo- nov v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ..................JO Križev pot, trdo vezan ..........L— Krvna osveta ...................25 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in • legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv o - -ne igre v pesencab — | Iluzlieutr poezije — Zabavljlce in pušiee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5 zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec. Kupeijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Duhovnik, itd.....................60 Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............L00 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, povest iz Kavkaš- kih eora ......................JS5 Maron .krščanski deček iz Libanona, ............................25 Mlada mornarja ...............30 Mimo življenja, trda vet. ......1.00 broširano ..................JO I Mladih zanikernežov lastni živo- topis ....................... jj Moje obzorje, (Gangl) ..........1^5 Mrtvi Gosta* ..................J5 Materina žrtev ................. .60 Musoline .........................40 Mali Klatei......................70 Mesija ..........................JO Malenkosti (Ivan Albrecht) ......JS Mladini sreeas. Zbirka povesti ca slovensko mladino ............J5 Notarjev nos, humoreska ........J5 Narod ki inrin ..........................40 Naša vas, l. del. 14 povesti......JO Nato vas, II. del 9 povesti......JO Nova Erotika, trd. vez. .......... .70 Naša leta, trd. vez...... ........JO broBrano ................... .60 Na Indijskih otokih .............. JO Napalaan puri ................... .75 Nekaj is ruske sgodovine........J5 NlUDii «49 No w Ancrfta po resničnih dogodkih. (Alešovee) ............JO Nt Preriji Nsflc^JcBci Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe- ga Slovenskega potka ........L50 ObiskL (Cankar) Trflo vezano ..L40 Ob 50 ktnid Dr. teasa B. Kreka J5 Ara ljubezen .65, n^er Kajetan ............ .....1.00| Fkmvica kladiva ................ .50. Poj*« is Rsia (Albrecht) ......J5 ^tfHl llftlv • • • • • O O • O O O O O • O • O O «S5 Pegam I ml 11 gar, sreča > nesreči In druge povesti ................11 j povest ................ JO M krivo J&ka. Povest b časov ro- . I kovnjačev na Kianjskem ......JI j l^nbfcji HfkflmtfS^^*•>.<,.•„.. JI j .............. JI j mm* • ■. i m , »,...•...'.... M .. iSl *•.*••.••••.......•...• Ji I J v Praprečanove zgodbe ............-25 atria, povesti iz irske junaške dobe JO Predtržani, Prefers In *ngi svet. niki v gramofona .............JS Prigodbe čebelica Maje, trda vez . .1.00 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova daam (Puškin) ..........JO Pred nevihto ....................JS Pravljice In pripovedke (KoSutnik) | 1. zvezek ....................40 j 2. zrezek ...................41 | Podobe iz sanj, (Cankar) broš. ..L— Poznava Boga...................JO j Urili ........................... jo' Povodeoj........................JO j Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja .... JO i Prvič med Indijanci ............JO Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... JO Primož Trubar, (Aškerc trd. vez. L— Rablji, trda vez ................ .75 Roman ireh srr ................ 1.50 Rdeča megla ...................75; Robinzon.........................60 j Revolucija na Portugalskem.....JO! Rinaldo Rinaldini .............. JO Romantične duše (Cankar) ......JO Razkrinkani Habsburžani .........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1J0 l Rdeča h- bela vrtnica, povest.....30 f^irirnost uajdenke .............50 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 ; Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo ...........»j.. .50 Sanjska knjiga, mala.......•>{••• Sanjska knjiga, nova velika ...... JO Sanjska knjiga Arabska.........1.50 Spake, humoreske, trda vez. ...... JO Strahote vojne .................. JI; Strup iž Judeje...................75 Spomin znanega potoval ca........lit Stritarjeva Antbologija, trda vez .. JI Stritarjeva Anthologija, hmš. .. .80 Sisto Šesto, povest iz Abrucev .... JO j Sin medvedjega lovea. Potopisni roman .......................... .80 Sv. Genovefa ..................... J5i Sveta Notbnrga...................35 Sredozimci, trd. vez..............60 broš. ........................40 Spisje. male porseti .............35 Sveti večer...................... .35 SHAKESPEARE?A TIElA: Machbet, trdo vez. ..............JI broširano.....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KNMŽNCA: ČL 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano .....................JB Št. 3. (Iran Rozmani Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSirano ..................... JO Št. 5. (Fran MilČinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, - veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ...............25 Št. 7. Andersonore pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broš. ...........35 Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj t Ameriko. Kdor le namenjen pototfatl t stari kraj, ja potrebno^ da ja po«-Oen o potnih listih, prtljari ln drugih stvareh. Valefe naše dolgoletne lzknfajo Vam nd asmoremo dati j najboljša pojasnila ln priporočamo. 1 vodno 1© prvovrstne bnoparnlks. Tudi nadriavljairf aamuelo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la j Washington«, bodisi aa eno loto aH ; • mesecev in se mora delati pro-Snjo vsal en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Wasblng- Glasom odredbo, ki Jo stopila ? i veljavo IL jniija, 1IM aa ttmsr | i vM no polji permit po poltL am- 1 pak ga mota iti lAati vsak pooUoo ' oaebpo, bodisi v najbllinjl imsslal- i ■d urad alt pa ga doM ▼ New To- i kn pred od potovanjem, kakor kado ' ▼ pnteJl zaprosi Kdor pdtnjo w I brca dovoU—Js, potvjo aa svojo lastno odgovornost. i Kako dobiti ivujci h j iliKgt kraja« Kdor mu dohiti sesndnfltO al i svoje« la starega kraja, aaj nam prej pHs aa pajaalla. U Jngoola-rije bo pripuičenlh v tem letu «T0 priseljencev, toda polovica to kvote Jo določena aa amsriftn drtav- ! ljaae. ki isle dobiti asm tttoMs h otroka od tt. do 2L Isti Ih pa ik poocPttKi iMifm AmsriM dfcvljaal pa ■msilJi dobiti asm lens la otnhn do UL Is- , ta Utah da It MB Mati v kvoto, po. > trobno pa Jo Mati iwsfcji ▼ Waafe-ing^on. Prstno podvanMM* W| FRANI SAKSEK mfj mi i oamiko* Shipping 11. oktobra: | Martha Washington. Trst. ! Reliance. Cherbourg, Hamburg. j 12. oktobra: Berengaria, Cherbourg, j George Washington. Cherbourg. Bremen. 13. oktobra: Deutschland. Cherbourg, Bremen. 15. oktobra: KepubJ ic, Cherbourg, Bremen. Paris, Havre. Majestic, Cherbourg. Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam. Bremen, Cherbourg. Bremen. Conte Biancamano, Genoa. Napoll. Lapland, Cherbourg, Antwerp. Bertin, Cherbourg, Bremen. 1». oktobra: Mauretania, Cherbourg. President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 20. oktobra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 22. oktobra: Leviathan. Cherbourg, He de France. Havre. Homeric, Cherbourg. Belgenland, Chei bourg, Antwerp. Dullio, Xapoli. Genoa. 25. oktobra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 26. oktobra: Aqultania. Cherbourg. J Columbus, Cherbourg, Bremen. \ 27. oktobra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. '! | 28. oktobra: j Presidente Wilson, Trst. 29. oktobra: j France. Havre Olrmplc. Cherbourg. Arabic, Cherbourg, Antwerp. Volendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam. Dresden. Cherbourg. Bremen. 16. decembra: PARIS, Havre. — SKUPNO POTO-VAXJK £A Uiy/.iu. DIREKTNA POT v i -JUGOSLAVIJO T fT^p^ COSULICH Hitro In ceno 2e!ez. potovanje v domaČe mesto. Vozni listki za drug!, medrazredni drugI In tretji razrrd s«- dobe do SuSaka preko Trsta ali Splita brez rmdaJjnih stroškov. do Slovenije pa JI 0 Št. 20. (Jnl. Zeven Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz Ceslne prevel dr. Fran Bra- , daf. 154 str., broš. .............45 Št 23. (Sophoklcsi Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano ...................... .30 Št. 24. (E. L. Buhver) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ..........................80 ! St. 25. Poslednji dnevi Posipe ja,.... t II. del ...................... .80 Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st., broš. .......................... .35 Št 27. (Fran Erjavec> Brezpo slenost In problemi akrbstva za brezposelne, 80 str., bro3. ..... .35 Št 29. Tarzan sin opice .........90 Št. 31. Koks roko ..............35 Št 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugnrto, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, bro8...........^0 (K saver blefiko) Listki, 144 strani ...................65 Št 37. Donale živali ...........30 Št 38. Tarzan In svet ..........1^- Št 39. La Babene ............1— Št 46. Magda................40 Št 47. Misterfj dnSe............1— Št. 48. Tarzanave živali ........SO St. 49. Tarzanav sin ............90 št. 50. Slika De Graje ........1.30 Št 51. Slov. balade In romance .80 Št 52. SmIb ..................IM št 54. V sMtein ..............1.— Št 56. Ta In onkraj Sotle.......30 Št. 57. Tarzanova mladost .....90 Št 58. Glad (Hamsnn) ........SO Št 61. (Golary Bratje In swtre.. .75 i Št 62. Idijot, I. del.* (Dostojevski) JO Št. 63. Iffijot, n. del .......... S9 Št 64. Uij«. III. del ..........SO Štev. 65. Ulj* IV. del .......SO Vsi 4 deli skwj............3.25 j Stev. 66. Kamela, skoti oho iivanke, veseloigra.......45 i "l Ttaai in eoa nož, trdo vez.......S9 Tik bi frsdta ...................71 T»«. Pevk. trd. ve«..............75 WMmH grofa Tolstoja........M pred I^aaa^ttB ,,,,,,,,,,,, Jt% M MUarin hmH ........... JA odlBm ................ Treskava Urtta................. VeHka pratlka Vodnikove družbe za leto 1927 ................ .40 V HnhHi uluAJo •••••••••••••• >35 ▼ sklspajan Mu afeta, 1 del... M dd • •••••••••• a •••• • o • • UcvUlif ^i1 ■■ Vera (Waldova), broi........... ^ Vitalna imallus (Levstik), vea. 1_ Vrtnar. (Rablndratb Tagore), trdo vezano ..................75 broširano ................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....2,' Volk spokornik in druge povesti. 1.— Vale tin Vodnika izbrani spisi .... .30 Vodnik svojemu narodu..........JJ5 Zmisel smrti .....................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .66 Za kruhom, povest ...............25 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez. .........65 Zadnja pravda, broš..............30 Zmaj iz Bosne ...................7u Zlatar je vo zlato ................ 90 Za miljoni ......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, pmest ................ ,25 Zlatokopi ....................... 3# Ženini naše Koprnele ............ .35 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote............ .30 ZBIRKA SLOVENSKIH FtP.TSTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35 3. zv. Hudo brezdno ... .......35 3. zv. Vesele povesti .............35 4. zv. Povesti in slike............35 5. zv. Študent naj bo. Niš vsakdanji k rub .......................65 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedke in pesmi .........................50 f». zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50 4. 2T. tr lo vezano. Vsebu e S. vesii .......................^o 5. »v. rdo viano. Vinski brat......50 6. zv, trdo vezano. Vsebuje 10 jk>-veaii ....................... f 9 tmetni.škc knjige s slikani i za mladino: Pepelka; pravljica s ?hL*t;i.i ____1.60 Itdcča kopica; pravljica s slikaj)! 1-— Sneguljčica; pravljica s slikami ..1^- Mlada feieda ........ .......1.— Trnoljčica, pravljica s slikami .. .1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ....................75 Sltke iz pravljic ................*5 Knjige za tllkauje dopisnic, popotna z barvami in navoJdw.: Mladi umetnik .................l.?Q Otroški vrtec ..................I.L0 Zaklad za otroka...............1.20 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih m v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo- kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kopa je; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v Nar oSa-