Številka 74 TRST, v petek 15. marca 1907, Tečaj XXXII. g^* Izhaja vsaki dan ^V tudi ob nedeljah praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Številke 8e prodajajo po 3 nvfi. (6 stotink) » acnogih tobakarnsh v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Peru. Sežani, I^brežini. 8t. Luciji, Tolminu, Ajdov-čini. PoBtojni, Dornbergu, Solkanu itd. CEI^E OGLASOV se račnnajo po vratah (Široke 73 mm. visoke 21/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; sa osnirtn ce. zahvale, poslanice, oglaae denarnih »vodov po 50 stot. Za oglase v tekstu liBta do 5 vrat 5 K. vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema InBeratni oddelek uprave EdinoBti'-. — Plaćuje se izključno le upravi .Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč1 Varo&nlna znaša za vse leto 24 K, pol ieta 12 K, 3 mesece € K —, ca naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vw dopisi naj se poiitjajo na ure Jnifttvo lista Nefrankovaaa pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na upravo l:sta. UKEDNIŠTVO: ul. Glor^io Galatt! 18. Ofarodnl dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODIN I. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsordja lista „Edinost" v Trstu, »lica Giorgio Galatti 5t. 18. ssskss: PoStno-branllnlČnl račun it. 841*653. - TELEFOBi a te v. U57. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Goriški deželni zbor. GORICA 14. Početkom današnje 10. »eje je vladni zastopnik odgovoril na včeraj-injo interpelacijo posl. Grča in tov. glede odprave cestnine v Gorici. Tekom seje je bil v prvem in v drugem čitanju vsprejet zakonski načrt glede delne spremembe deželnega volilnega reda, t. j. uvede se peta kurija s 6 poslanci, ne da bi se spremenile obstoječe razmere med obema narodnostima in da se uvedejo direktne volitve tudi za kmetske občine. Deželni zbor je potem rešil še nekatere prošnje za subvencije za vodne stavbe in aredbe rek ter preskrbovanje z vodo. Koncem »eie je posl. Strekelj uložil interpelacijo radi nastavljenja davkarskih aspirantov v slovenskih okrajih, ki niso zmožni slovenskega jezika. Prihodnja seja bo v soboto ob 5. uri popoludne. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 14. Zbornica je pričela podrobno debato o zakonskem načrtu glede ureditve plač državnih ljudskih učiteljev. Daljša debata se je vnela o § 14, ki ureiuje disciplinarno postopanje ter podeljuje po mnenju več govornikov vladi preveliko disciplinarno moč in pušča samovolji svobodno polje. Naučni minister grof Apponyi je izjavil, da ni smeti disciplinarnega zakona zamenjati s kazensko prepovedanimi Čini. Prihodnja 6eja v ponedeljek. Nag-odbena pogajanja. BUDIMPEŠTA 14. Obojestranski strokovni poročevalci so danes nadaljevali podrobna razpravljanja v stvari vžitnine. Razprave bodo trajale ve3 dan. Dementi. BUDIMPEŠTA 14. „Ogr. biro" poroča : Govorice o demisiji ministra za notranje stvari grota Andrassy-ja in državnega tajnika grofa Hadika označaio od zanesljive strani kakor poln oma izmišljene. Vojna ladija „Babenherg". DUNAJ 14. Glasom brzojavnega poro-iaia je vojna ladija »Babenberg" dne 13. t. m. dospela v Lemnos, kjer ostane tri dni. Na ladiji vse zdravo. Vremenska napoved za Trst. DUNAJ 14. Spremenljivo, zmerni vetrovi. po noči hladno, po dnevu milo. Moravski deželni zbor. BRNO 14. Zbornica je nadaljevala generalno debato o zakonu glede volilne dolžnosti. V prilog zakona so govorili posl. Som-mer in Siiinger, proti pa socijalni demokrat Eldersch. Pogreb Petkova. SOFIJA 14. Jutri se bo vršil pogreb pokojnega ministerskega predsednika Petkova. Truplo položijo v rake v poleg Stambulova in Krekova. Po vsej deželi vlada mir. Novi italijanski pravosodni minister. RIM 14. Na današnji seji zbornice je ministerski predsednik priobčil, da je kralj imenoval pravosodnim ministrom poslanca Viktor Emanuela Ornardo. Vclitve na Španskem MADRID 14. Volitve za zbornico so določene na 21. aprila, volitve za senat pa na 5. maja. Pogreb Casimir-Periera. PARIZ 14. Truplo Casimir-Periera so danes odpeljali v Pont sur Seine, kjer se bo vršil jutri pogreb. Katastrofa na francoski vojni ladi i „Jena1'. PARIZ 14. Po nalogu cesarja Frana Jesipa je avstroogrski Doslanik grof Kheven-haller izrazil predsedniku republike sožalje radi katastrofe na vojni ladiji »Jena«. PARIZ 14. Glasom telefoničnega poročila pomorske prefekture, dospelega minister-stvu vojne mornarice, so našli 93 mrličev, ki jih pa niso še spoznali. Stanje ranjencev je izvzemši dveh povoljno. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10. uri predpoludne. TOULON 14. Doslej so našli 103 trupla Sedaj, ko so odstranili podrtine z vojne ladije „Jena", se vidijo razločneje poškodbe, ki jih je provzročila eksplozija. Zadnji del ladije kaže znatne razpoke. PARIZ 14. Predsednik Fallieres se poda lutri zvečer ▼ spremstvu ministerskega predsednika Clemenceau-a in vojnega ministra Picquarta v Toulon, da se udeleži pogreba žrte* katastrofe na oklopni ladiji „Jena". TOULON 14. Nocoj po noči so našli v municijsKim prostoru zadnjega dela ladije „Jena" okolu 50 grozno pohabljenih in ožganih trupel. DUNAJ 14. „Pol. Koresp." poroča: Avstro-ogrsko poslaništvo je dobilo nalog, da izrazi francoski vladi iskrene sožalje povodom grozne katastrofe na vojni ladiji „Jena". PARIZ 14. Domnevanje izraženo v pomorskih krogih, češ, da je katastrofo na „Jeni** provzročila zlobna roka, ni našlo doslej pri listih nikake vere. Pač pa vlada mnenje, da se je črni smodnik sam od sebe vžgal. „Echo de Pariš" poroča, da je neki častnik vojne mornarice že davno opozoril na to, da ima smodnik, ki je uveden pri francoski artileriji to veliko napako, da se preveč lahko razkroji. Se nedavno temu se je neki artilerijski častnik „Jene" v nekem pismu na svojega tovariša o tem izjavil do-stavivši: Nekega lepega dne poletimo vsi v zrak ! Rusija. P r četki pogroma u dušeni. JELISAVETGRAD 14. Tukaj je opažati predznake pogroma. Razbito j e bilo nekoliko oken skladišč Židov. Zatrjuje se tudi, da je . bilo ranjenih nekoliko Židov. Vsled energičnih odredb policiiskega mojstra je pogrom udu-šen v kali. Rabinec je brzojavil ministerskemu predsedniku Stolipinu in odeškemu poslancu Pergamentu. _ i Politično pspoM pogled m leto 1906 oa slovanskem jop. i. Leto 1906 je bilo za slovanski jug z narodnogospodarskega gledišča vsakako bolje od svojega prednika 1905. Splošne gospodarske razmere kakor tudi denarne okolnosti so se znatno zboljšale. In to se more reči o hrvatskih, srbskih in slovenskih krajih v naši državi, kakor tudi v bratskih nam in svobodnih balkanskih državah : Srbiji, Bolgarski in Črnigori. Pa tudi Bosna in Hercegovina, ti dve od Avstro-Ogrske zasedeni in admini-strnani pokrajini sta storili dobršen korak naprej. In ker je poljedelstvo v vseh naših jugoslovanskih deželah glavna opora vsega narodno-gospodarskega življenja in napredovanja, so postopno, toda napredno moderniziranje obdelovanja, oplemenjevanja žitnih proizvodov, pomnoženo proizvajanje sadjarstva, veče pomnoževanje živinoreje, pomlajena in ojačena produkcija vinogradništva — vlilo novega in srčnejega življenja ter provzročilo močneji razvitek obrtnih, industrija! nih, rudarskih, pomorskih, denarnih in vseobčih trgovskih odnošajev in prometa. In ako bi se železniški in prevozno-tarifni politiki v Istri, Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in v slovenskih dežtlah na jedni, in v Srbiji, Bolgarski in Črnigori na drugi strani od poklicanih direktnih in indirektnih faktorjev posvečala veča volja, pažnja, globlje nad strankami in narodno radikalen list, sme se morali iz vsega začetka, čim smo doznali m kandidaturi dra. Laharnarja in da je ta gospod oficijelni kandidat političnega društva „Sloga*4, torej ene nasprotujočih si strank, odločno izjaviti proti tej kandidaturi. To stališče proti kandidaturi dra. Laharnarja sms zavzeli, ko nismo vedeli še za nobeno drugo kandidaturo in tudi ne za Štrekeljevo. Naše stališče je bilo torej, da Kraševci ne potrebujejo kandidata, ki se je vezal na eno ali drugo stranko, še manje pa —-z narodno-radikalnega stališča — kandidata v viši politični službi. Izjava dra Laharnarja, da v slučaju izvolitve izstopi iz državne službe, ne spreminja nič na naši sodbi, kajti skušnja uči, da tudi upokojeni politični uradniki nikdar ne menjajo svojega, v dolgoletni službi pridobljenega si obzorja in nazorov, ker se jednostavno ne morejo več otresti starih vezi z vladnimi krogi. In kar nas še bolj utrja ▼ tem našem prepričanju in v nasprotnosti proti kandidaturi dra. Laharnarja, je dejstvo, da vladni aparat se dela s vso vnemo za njegovo kandidaturo. Dopisnik pravi, da želi dr. Laharnar edinosti in sloge; če je to res, potem že celo ni smel kandidirati v imenu ene stranke, ki bije neizprosen boj proti drugi stranki v deželi, kar mora tudi njega neizogibno zavesti v ta strankarski boj ! V očigled tem dejstvom je naravno m odgovarjajoče našemu stališču, da smo sa raje odločili za kandidaturo g. Strekelja, k« smo kasneje doznali o njej^. Na prigovor, da je Štrekelj tudi uradnik, odgovarjamo, da on ni nikak političen uradnik, ampak le politični oblasti dodeljen poljedelski strokovnjak, ki je kakor tak v vedni dotiki z ljudstvom. Na drugi strani pa nima nič opraviti z izvajanjem vladne politike. Sicer pa se nam je poročalo, da Strekelj stopi iz aktivne službe, in ostane na svojem posestvu na Krasu. _ Vrbu tega je Štrekelj na shodu v Sežani vsprejel kandidaturo kakor neod visei kandidat, kakor mu je ponuđena od volilcev. ki so izrečno naglašali, da hočejo poslanca, ki ne bo vezan na nobeno stranko. Vprašamo torej dopisnika: ali smo s« izneverili svojemu načelu, da smo list nad strankami ? ! Ali bi se ne bili marveč izneverili temu svojemu stališču in svojim na-rodno-radikalnim tradicijam, ako bi se bili izrekli za kandidata, ki ga je postavilo politično društvo „Slogau in za katerega dela vladni aparat ? ! Proslava slovanskega novinarja v Londonu. Prihodnja številka „Tršč. Lloyda" prinese doli sledeči članek. Uredništvo pa nax* je prijazno odstopilo odti«>ek v priobčenje : G. Gavro Veselicki Božida-r o v i č naše jugoslovanske gore list, čegar predniki so se že davno preselili v Rusijo, torej brat Rus, — ta poznani ruski publicist, rodoljub in politik, današnji sotrudnik največega ruskega političnega lista v Petro-gradu „Novega Vremena", in predsednik novinarskega udruženja za novinarje v Lundonu „The Foreign Press Association in London", slavil bo dne 20. marca t. 1. v Londonu štiridesetletnico svojega novinarskega delovanja, a ob enem tudi štiridesetletnico, odkar je bil odlikovan izvolitvijo predsednikom mednarodnega novinarskega udruženj a v Londonu. Čim se je doznalo o tej proslavi Vese-lickega-Božidarov'ća, za katero so dali inicijativo mnogi spoštovatelji, pisatelji in novinarji, takoj se je zasnoval v Londonu velik pripravljalni odbor za proslavo in za veliki presojanje in odločno rešavanje vseh važnih i vprašanj, zasezajočih v vseobča boljšanja narodno gospodarskih razmer in političnih ter trgovinsko-prometnih potreb: potem bi se gotovo vsi gospodarski in politični nedostatki hitro in korenito izpremenili na vseh poljih jugoslovanskega javnega delovanja in življenja. Blagostanje slovanskih narodov na jugu bi se okrepčalo. S zgradbo podonavsko-ja-dranske (trausbalkanske) železnice vspodbu-dili bi se na živabneje delo od Boga in narave blagoslovljeni kraji v kraljevini Srbiji, ob kateri bi se tudi Stara Srbija in Makedonija ter Črno-gora z Albanijo preobrazile ter postale novo semenišče gospodarskega, prosvetnega in poli-tično-socijalnega dela in skrbi. Močno izseljevanje iz vseh jugoslovanskih krajev in strani ne sme preplašiti ne politika-rodoljuba, ne narodnega gospodarja. Selitve eo bile vedno, odkar svet obstoji. Raznovrstni vzroki so provzročali številna preseljevanja, a učinki selitev so uglajali glavne vzroke selitvam. Kar ni zdravo in produktivno, to trpi tudi na pragu očetovske hiše, to se pogublja tudi v domovini. Selitve so izraz nujne potrebe. Posledice so nemilih denarnih, gospodarskih, političnih in socijalnih razmer. Kajti, kakor je povsodi na svetu bogatstva, tako je tudi povsodi siromaštva. To poslednje se širi i in obstoji tam, kjer ni dela, kjer ni zaslužka. In seljenje se nagiblja tja, kjer kroži denar, kjer se giblje delo, kjer človeška volja in moč ustvarjata produkcijo. Tja hite ljudje, kjer dobivajo zaslužka. Kakor se zdi na jedni strani, da je izseljevanje žalosten pojav, tako obstoji na druai strani dej-jstvo, da izseljenci, ki služijo, pošiljajo od i svojega zaslužka tudi v domači kraj. In čim več služijo, tem več pošiljajo. A to vpliva ugodno na domače blagostanje, kakor vidimo v mnogokaterem selu v Hrvatski, Dalmaciji in Hercegovini, kjer se je blagostanje povzdignilo od denarja, došlega od izseljencev. Neutajijivo dejstvo je, da je v zadnji čas na našem jugu opažati večo podjetnost in živahneje gibanje na vseh produktivnih gospodarskih poljih. Veče gibanje je na polju menjičnega, hipotekarnega in občinskega kre-j dita. Potreba mnogostranskega kredita pa je pomnožila na vse strani kreditne zavode. Splošni trgovinski vspehi so se ojačili nasproti prejšnjim letom v občutni meri. Tudi prekomorski izvoz je lepo narasel. O tem ne pričata samo naši glavni pristanišči, Tr3t in Reka — to nam potijajo tudi manje luke na obalih našega Jadrana. Adriaticus. Kandidatura dra. Laharnarja in naše stališče. S Krasa smo prejeli dopis, ki brani kandidaturo dra. Laharnarja. Ob enem nam dopisnik v privatnem pismu predbaciva, da se naš list, ki je bil doslej glasilo nad strankami v zadnjem času nagiblje na jedno stran. V svojem dopisu podkreplja dopisnik prednost kandidature Laharnarjeve s tem, da je poslednji na shodu v Sežani dne 12. tega meseca slovesno obljubil, da v slučaju izvolitve izstopi iz državne službe, da ostane v sredini svojih volilcev, da je zmožnejši od Strekeljna ter da je izjavil, da je sovražen razkolu med Slovenci in da želi le edinosti in sloge. Iz tega sklepa dopisnik, da dr. Laharnar torej ni ne klerikalec ne liberalec. Proti kandidaturi Strekelja pa navaja dopisnik, da je isti le kmetijski učitelj v daljni Dalmaciji. Izbira torej da ni težka med drom. Laharnarjem, ki v slučaju izvolitve ostane med Kraševci kakor ^prost*4 mož „prostega" naroda, in mej uradnikom Strekelj em. Na ta izvajanja dopisnika nam je kaj lahko odgovoriti. Ravno zato, ker smo list P O D L I S T JE^K._____ VOHUN » Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ..In ne opravičuje-li tudi vojna njegovo s»rt. Henrik ?" je vprašala Fanika s tihim glasom, ne voljna zapustiti stvar svoje domovine in vendar ne v stanu, da bi zatrla sočutje za tega Andreja. ..Nikdar!" je vskliknil mladi mož, skočivši s stola, in hodil razburjen po sobi. -Nikdar ! Fanika. ti me strašiš ! Vzemi, da ki se zgodilo meni. da padem upornikom v roke, bi se ti zdelo-li opravičeno, da me sam rte ? Ali bi odobravala Vošingtnovo kru-tn t ?" ..O Henrik," je rekla Fanika, tresoč se od razburjenja, bleda ko zid in solzami v očeh, ..tako malo poznaš moje srce ?" -Odpusti mi, sestra — moja ljuba mala Fanika, odpusti mi!" je vskliknil mladi mož skesano, objel deklico in ji poljubljal solze z oči. ..Vem, da sem neumna, da jemljem tvoje nagle besede tako za resno," je rekla Fanika in uprla vanj s smehljajočim obrazkom rosne oči; ..ali očitanje od onih, ki jih ljubimo, nas zadene trdo, Henrik, posebno ako . . . ako vemo, da ga ne zaslužimo!" Teta Ivanka jo je ljubeče pobožala in jo potolažila, češ. mlade moške rada premaga njih burnost, nakar je rekel stotnik, sedši poleg sestre : ..Ze mogoče; ali smrt majorja Andre-ja je nekaj, pri čemer smo vsi jako občutljivi. Ti ga nisi poznala Fanika; bil je tako hraber, tako plemenitega srca, tako ljubezniv!" Fanika se je smehljala, stresla glavo, a ni odgovorila ničesar. Ko je videl brat, da mu ne veruje, je nadaljeval : ..Ali dvomiš na tem ? Ali odobravaš njegovo smrt ?" ..Ne dvomim na njegovi vrednosti," je rekla, ..in ne na tem, da je zaslužil srečnejšo usodo; a tudi na tem ne morem dvomiti, da je bilo Vošingtnovo postopanje opravičeno. Malo vem o vojnih navadah in želim, da bi vedela še manje, toda kakšen up na vspeh bi imeli Amerikanci, ako bi vsa starodavna vojna načela hoteli prepustiti le Angležem ! ..Zakaj ne odnehajo od boja!" je ozlo-voljena vsldiknila Sara. ..In ker so uporniki, je vse, kar delajo, krivično in nezakonito." „Ženske so samo zrcala, ki od-evajo sprejete vtiske," je dejal dobrodušno brat. ..V Faniki vidim podobo majorja Dunvuda, v Sari pa —" ..Polkovnika Velmerja!" ga je prekinila mlajša sestra, smeje in rde. „Priznati moram, da se imam za svoje nazore zahvaliti majorju — ne res, teta?" „Zdi se mi v resnici, da prihaja tvoja logika od njega, dete." ..Priznam se krivo in ti Sara, nisi pozabila učenih razprav polkovnika Velmerja!" „Upam, da ne pozabim nikoli, kaj je prav!" je rekla Sara, ki je vstala in šla popravit ogenj v kaminu. Pozno na večer je sporočil Cezar zbrani družini, da je slišal v Harperjevi sobi glasove, ki so tiho govorili med seboj. Ta novica je vznemirila vse skupaj, toda Harperjev prihod, ki je stopil v sobo z najodkritosrčnejšim, najnedolžnejšim obrazom na svetu, — je kmalu razgnal vsaki strah, izvzemši bojazen starega gospoda Hvartona. Njegovi otroci in njegova sestra so bili prepričani, da se je Cezar moral zmotiti, in večer je pretekel v mirnem pogovoru, brez nadaljnega motenja. Popoldne naslednjega dne je bila družba zbrana pri čaju. ko se je vreme prevrglo Vihar se je polegel in ko je Fanika vzradoščena hitela k oknu, je videla, kako je bleščeč solnčni žarek razsvetlil nasproti ležeči gozd. Listje drevja je žarelo v naj razkošnejših barvah amerikanske jeseni. Družba se je podala nemudoma na trato pred hišo. Zrak je bil mil, vonji v in krepilen. „Kakšen prekrasen prizor!" je rekel Harper s tihim, skoro pobožnim glasom. ..Kako velik, kako veličasten! Naj bi sledil enak mir tudi viharjem, ki pretresajo mojo domovino, naj bi njeni nesreči sledil tako mil solnčnisvit 1" Samo Fanika, ki je stala zraven njega, je slišala te besede. Ko se je presenečena ozrla vanj, je videla, kako je odkrite glave pobožno gledal na nebo. (Pride še.) Stran II >EDINOSTc Stev. 74 V Trstu, dne 15. marca 1907 banket, ki bo rečenoga dne v proslavo slav-ljenca. V odbor so vstopili znameniti ljudje iz vrst angleških velikašev, lordov, Členov angležkega parlamenta, politikov, diplomatov, učenjakov, novinarjev in pisateljev. Odbor se ie razdelil v dva odseka : v enega za lorde in velikaše, drugi za novinarje in tujce, ki se nahajalo v Londonu. Lord Rej je prevzel nalogo predsednika na banketu in domačina na proslavi. Y od^ek za ptujce so vstopili knez DoJgoruki, gru!' Lutcov. Cejo Mijatović in mnogi drugi novinarji in pisatelji. Proslava Božidarovića bo izredno redka in veličanstvena. Kajti to je menda prvi slučaj, da se v tujini med tujinci tako sijajno slavi zaslužen novinar rodoljub, politik, ptu-jec, a k temu še Slovan, ki mu Angleži pri-j znavajo in dajejo toliko važnost, kakoršnje mu mi Slovani ne možemo dati, ni oceniti ga, če tudi nam je znano, koliko je on delal v prilog Slovanstva in slovanski vzajemnosti posebno pa, kar je in kolikor je kakor novinar in politik delal in hotel storiti za svoj narod in za svojo staro domovino Hercegovino, ko se je tam v letih 1876—1877 na-i rod spuntai ter se boiiti za svobodo zlato. ' Res je tudi to, da je bil Veselicki-Božt-darović vsikdar spoštovatelj angležkega naroda, posobno pa onih angležkih liberalov, ki •o simpatizirali z os vo boje nje m krščanskih in slovanskih narodov na balkanskeai poluotoku. Te se tudi to, da je vedno priporočal pomir- ! jenje, slogo in sporazumljenje med Anglijo in Rusijo, za kar obstoji v Anglji velika stranka. To je pripomoglo, da je Božidarović priljubljena in uvažena oseba v angležki družbi, posebno pa v političnih in dipiomat skih krogih. Mi Slovani, tudi če bi bili zado ▼oljneji, ako bi Božidarović slavil svojo slavo na slovanski zemlji, med svojimi rojstnimi brati, se vendar radujemo in moremo biti zadovoljni, ko gledamo in slušamo, kako ga napredni Angleži, ta veliki narod, hočejo proslaviti in kako uvažujejo in cenijo našega zaslužnega (slovanskega sinu, tega našega ro doljuba, novinarja in politika. Mi. ki vemo in poznamo rodoljubno novinarsko delo in prošlost Veaelickega-Božidarovića, pozdravljamo ga najtopleje in mu čestitamo na proslavi želeči od srca, da mu Bog podari zdravje, da bi še mnogo let živel in deloval v prilog Slovanstva in slovanske vzajemnosti.u Tej čestitki v „Trščanskem LloyduM se pridružuje s polnim srcem tudi uredništvo „Edinosti" in mu odpošlje posebno pismeno čestitko. Slavljenčev naslov je: Monsieur Ga-vril de Veselicki-Božidarović, president The Foreign Press AsSociation, Hotel Salisbury London — a za brzojavke : Veselicki-Božidarović, Hotel Salisbury, London, Grof Batthyany in železniška zveza z Dalmacijo. Grof Batthyany jc v rMagyar Orszagu" obelodanil članek ozuom na vprašanje o dalmatinski železnici. Nasproti trditvi dalmatinskega namestnika Nardeili-ja, izjavlja da ni bila avstrijska vlada, ki je sprožila vprašanje dalmatinske železnice, marveč da je to storila vojna vprava. Batthyany pravi, da dela ogrska vlada z vso silo, da se železnica zgradi, kakor je državni tajnik Szterenvi tudi na-glasil v magnatski zbornici. Ker je avstrijska vlada z vso rešitvijo kompleksa nagodbenih vprašanj spojila tudi vprašanje dalmatinske železnice, radi tega bo to vprašanje rešeno z ostalimi nagodbenimi vprašanji. Dogodki na Ogrskem. Ogrski šolski zakon poslabšan! Naučni odsek poslanske zbornice je zakonski načrt, o ljudskem šolstvu še poslabšal, vsprejemši nastopne spremembe: V šolah, ki jih obiskuje vsaj 20 odstotkov ma-djarskih otrok, ie uvesti kakor naučni jezik madjarščino; za šole, v katerih je enkrat uveden madjarski kakor učni jezik, se to stanje ne more veš spremeniti; v ponavljav-nih šolah je v porabi izključno le madjarski jezik kakor učni jezik. Dogodki na Ruskem. Bomba eksplodirala. Ko je dne 13. t. m. opoludne policija v Harkovu preiskala neko stanovanje dijakov, je tamkaj eksplodirala bomba, vsled česar so bili ubiti en orožniški častnik, trije redarji in dve privatni osebi; šest drugih ljudi je bilo pa ranjenih. Ruska duma. Iz Petrograda poročajo, da se vrši konstituiranje dume jako polagoma radi pedantnega verificiranja mandatov. Kakor se sliši od zanesljive strani bo proglašeno prepornimi le malo mandatov desnice in levice. Konstituiranje ide polagoma tudi radi nesoglasja strank na levici, izlasti radi načina, kako naj ; vsprejmejo vladne izjave tudi radi amnistiie. Večina socijalistov je še vedno osamljena. Druge stranke na levici so sklenile, da bodo mirno poslušale vladne izjave. Badi amnistije je prišlo do večega spora. Drobne politične vesti. Srbski patrijarh Branković toži. Iz Novega Sada poročajo, da je patrijarh Branković po svojem pravosodnem zastopniku uložil na novosadskem sodišču tožbo proti dr. Mužicku radi obrekovanja. Istotako je pravdni zastopnik vložil na okrajnem sodišču v Mitrovici tožbo proti vsem onim členom kongresa, ki so glasovali za predlog nezaupanja proti patriarhu. Hrvatski poslanci v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Zagreba, nameravajo členi koalicije hrvatskem saboru iti o velikonočnih počitnicah v Dalmacijo. To misel pozdravljajo v Dalmaciji simpatično. Kazensko postopanje proti maloruskim dijakom. Lvovski malo-ruski list „Dilo" javlja, da se je preiskava radi nemirov na Lvovskem vseučilišču raztegnila še na mnoge druge maloruske dijake, ki še niso izročeni sodišču. Proti desetorici 'dijakov je izdan nalog, da se jih stavi v preiskovalni zapor. Deset milijonov v socijalno-,reformator i čne svrhe. Kakor poroča „Frankf, Zeitung" iz New-Yorka, je vdova milijonarja Lnge darovala new yor-škemu mestu 10 milijonov dolarjev v soci-jalno-reformatorične svrhe. Srbi na gori A to s Srbski samostan Hiliandarion na Atosu. eden najbogatejših svete gore, je nameraval kupiti veliki sufular-ski dvorec pri Polvgiros-a na halkidskem polotoku. želeč ustanoviti tam srbsko naselbino Posrečilo pa se je grškemu samostanu Vato-pedi na Atosu, prehiteti Srbe in vkupiti to jako rodovitno posestvo za 9500 turških lir, t. j. okoli 208.000 kron našega denarja. Grkom se gre za to, da preprečijo Srbom udomačenje na Halkidiki. Dnevne vesti. Sestanek volilcev okraja sv. Jakoba, staro mes'o in Čirbola zgornja se bo vrš I jutri v soboto, dne 16. t. m. ob 8. in pol uri zvečer v prostorih „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. P. n. gg voiilci se uljudno vabijo, da sb udeleže tega sestanka, ker bo na dnevnem redu sestava volilnega odbora in razgovor o priprava« za volitve. Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo, dne 7. t. m. volilni shod v Bazovici in sicer ob 4. uri popo'udne. Priznanje našim poslancem. Od podpisanih dalmatinskih rodoljubov dospela je včeraj na naslov dr.a Rybara ta-le brzojavka : „Zbrani danes na rodol]ubnem sestanku navdušeno pozdravljamo Vas in ostale zastopnike v imenu vseh zadarskih Hrvatov kličoči Vam od srca: Naprej zastava Slave! — Biankini, dr. Klaić, dr. Dulibić, Katalinić-Jeretov, dr. Alačević in Stojanov". Slovenska socijalna demokracija in tržaška volilna reforma. — Pod naslovom „Tržaška volilna reforma*4 priobčuje „Rdeči prapor*4 daljši zanimiv članek, v katerem označuje stališče slovenske socijalne demokracije nasproti vprašanju volilne reforme za naš mestni, oziroma deželni zbor. Tu doli priobčujemo markantneje in za nas važneje pasaže iz tega članka in hočemo jutri napisati nekoliko svojih pripomb. — Članek v „Rdečem praporu44 začenja : „V tržaškem deželnem zboru je prišlo v soboto, 2. t. m. do obstrukcije, katero so uprizorili slovenski narodnjaški poslanci. Pre den podamo poročilo o tuh dogodkih in jih razmotrimo, povemo takoj, da je bila ob-strukcija sama po sebi v tem slučaju upravičena. Kajti bila je zadnje sredstvo, s katerim se je mogla manjšina braniti, in sicer v vprašanju, v katerem je bila obramba pravična in ie pokazala manjšina že veliko mero popustljivosti." Omenivši historijat volilne reforme nadaljuje : „Tržaški deželni zbor ie igral doslej veliko komedijo z volilno pravico; kakor je znano, je vedno špekuliral na to, da vlada ne potrdi tiste reforme, katero izdela Odkar je sankcijonirana volilna preosnova za državo, je ta komedija težja. Izza tega pre-judica ne more socijalno-demokratično delavstvo prenašati brezpravnosti v deželi in v občini in ko se je pred kratkim sešel tržaški deželni zbor, ga ]e spomnila socijalna demokracija obeh narodnostij z impozantno demonstracijo na njegovo dolžnost. Lisjaška gospoda, ki vlada v zbornici na velikem trgu, se je mislila še enkrat rešiti z zvijačo. Baron Beck je bil izjavil, da se iz deželnih zborov in občinskih svetov ne odstrani interesnega zastopstva. In deželni odbor je na to predložil — splošno in enako volilno pravico Tako je hotel rešiti svojo „demokratično* reputacijo. Ali čim je vlada ■ odgovorila: „Ne,w se ie deželni odbor potuhnil in tako hitro je izdelal nov načrt, da se j poraja sum, da je bila „nova" osnova gotova, že preden je odbor nastopil s splošno in enako volilno pravico. Ta novi načrt pa je zmašilo najodinarnejše vrste, kateremu je edini namen, zagotoviti sedanji večini vlado za nedogledne čase. „Interesno« zastopstvo ne nahaja v tej osnovi druzega izraza, kakor da so v njej najizdatneje zastopani interesi italijanske liberalne klike44. Stališče socijalne demokracije nasproti volilni reformi o z n a č a „Rdeči prapor" tako-le : „V stvari se je pokazala razlika med italijansko socialno demokracijo in med slovenskimi narodnjaki v tem, da so prvi rekli : Reformo volilne pravice se mora vsekakor dovršiti v sedanjem zasedanju, da se ne vrše nove volitve po starem zistemu", slovenski narodnjaki so pa zavzeli stališče, da taka 2. reforma, kakoršno je izdelal deželni odbor ne sme postati zakon. Navidezno ja prvo stališče popolnoma oportunistično, drugo skrajno radikalno Obe mnenji se navidezno neusmiljeno pobijata. Ali politika, ki posega v dno, mora opaziti, da ne zadostuje ne ena, ne druga formula. Ampak stvar je ta : Će bi imela res preteči še ena doba, preden bi prišla sploh kaka volilna reforma do veljave, bila bi škoda gntovo velika. In ker v sedanjem zasedanju ni mogoče doseči preosnove, katero bi se moglo odobravati brez pomisleka, je treba delovati na to, da se ne vrše nove volitve na podlagi sedanjega volilnega reda. Ali obenem je treba delovati na to. da se doseže v tem zasedanju čim mogoče boljšo reformo. Volitve po sedanjem zistemu bi imele nedvomni uspeh, da bi bil novi zbor sestavljen ravno tako, kakor sedanji. Ne le da bi' trajale vse krivice še eno celo dobo, ampak od novega zbora zopet ne bi bilo pričakovati bol>še reforme, nego je sedaj predlagana. Ali načrt te reforme je zopet tuko krivičen, da so opravičena vsa sredstva, s katerimi se more doseči kakšno izboljšanje. Obstrukcijc. bi bila vredna najstrožje obsodbe, ako bi ji bil namen, za vsako ceno preprečiti reformo. Opravičena je vseskozi, i ako jo znajo narodnjaški poslanci porabiti za izboljšanje reforme. Da so narodnjaki začeli obstruirati, ie bilo prav; vprašanje je, kako bodo znali ravnati dalje. S tem seveda za nas zadeva še ni končana. Povdariti hočemo pred vsem, da je ne le stališče deželnozborske večine, ampak tudi stališče vlade tendenciozno pristran-ko. Načrt deželnega odbora dela kričečo krivico delavstvu in slovenski narodnosti. In vlada odobruje to doslej. Proti temu se upreti z vso močjo, je brezpogojno opravičeno. Tudi za socialno demokracijo velja načelo, da mora biti enakopravnost zagotovljena razredom ravno tako kakor narodom, spolom ravno tako kakor konfesijam. Da bi se smatralo slovensko prebivalstvo Trsta za prebivalstvo nižjega razreda, tega nebo-demo trpeli nikoli, kakor ne t r p i m o, da bi se sma ralo delavstvo za državljane druzega razreda. H koncu pa hočemo še povdariti, da se nas ne bode smatralo za slepce, da r a z u- j memo čisto dobro radikalizem; slovenskih narodnjak ov v Trstu ki se pojavlja za čudo vselej,: kadar stoje ravno pred volitvami. Demagogija, katero smo konstatirali že zadnjič, je pri njih povsem očividna". Deželni zbor tržaški ima dre vi ob 6. uri V. sejo tega zasedanja. Poleg čitanja zapisnika prejšnje seje, so na dnevnem redu še tri druge točke. Naše gledališče. Kakor je že naznanjeno, bo v nedeljo zvečer predstava stiridejanske ljudske drame „Čarovnica pri jezer uw, spisal Fran N i s s e I, poslovenil A. Trstenjak. Dolgo časa ni bilo predstave v našem gledališču, to pa poglavitno zaradi tega, ker zahteva resna igra veliko več učenja in vaj nego lahka burka. Tudi zahteva „Čarovnica pri jezeru" številnega igralskega osobja in se je imelo boriti v tem oziru vodstvo našega gledališča z velikimi težavami. Upamo pa, da bo p. n. občinstvo za dolgo čakanje obilo odškodovano z uprizoritviio „Čarovnice pri jezeru41, ki je nenavadno lepa in veleintere-santna ljudska drama in ki je svojčas dosegala po glediških odrih velike vspehe. Vse podrobnosti so razvidne iz plakatov. C. in kr. vojna mornarica. Vojna ladija „Szigetvar" je dne 12. t. m. dospela za dva dni v A den. Za praznik sv. Jožefa. Povodom praznika sv. Jožefa v Ricinanjih v torek dne 19. t. m. se vlaka št. 222 (odhod iz Trsta Campo Marzio ob 2. uri 26 minut popoludne) in št. 221 (prihod v Trst ob 9. uri 28 min. zvečer) ustavita tudi na postajici v Ricinanjih. Naslovne knjige in kažipoti. Tržaška založniška tvrdka Mora & Couip. je izdala „Splošno naslovno kniigo za Trst za 1. 1907u | (Guida Generale). Cena knjigi je K 10*—. Ob enem je ta trdka izdala kažipot za Goriško, Istro, Dalmacijo, Reko in Sušak — cena 8 kron —, kažipot za samo Goriško — 3 krone — za samo Istro — 4 krone — za samo Dalmacijo — 3 krone — za Reko in pristanišča na vzhodnem bregu Kvarnara — 4 krone, j TEŽAŠKA MALA KRONIKA. Nespretni kolesarji. 20 letni Peter Panek, ki stanuje v ulici del Malcanton, je bil predsinočnjim zasedel svoje kolo in Šel na mal izlet. Ko se je vprašal z izleta po ulici del Farneto, mu ie iz ulice dei Bachi prišel nasproti nek drugi kolesar. Da se izogne temu poslednjemu, je Panek naglo zavil v stran, a to je storil tako nespretno, da ie priletel naravnost v vrata krčme, ki je v hiši št. 23 v ulici dei Bachi. Priletel je v te vrata s tako silo, da je stri šipe istih in se težko pobil na glavo, vsled česar je moral na zdravniško postajo. „Ptiček-4 iz Italije. Gospa S. Cantoni, ki je lastnica neke izdelovalnice in razprodaj alnice testenin v ulici Nuova Št. 16 je bila to svojo obrt izročila še pred petimi meseci 43-letnemu Giovanni-ju Z., ki je doma iz Santa Maria Collisione v Italiji. Giovanni Z. je imel mesečno plačo in tudi nek delež na dohodkih. Predvčerajšnjim v jutro je pa Giovanni pobegnil v Italijo in odnesel aebo' raznih stvari, v skupni vrednosti 130 kron, ter pustil neplačan nek dolg v znesku 62 kron. — Neznani tatovi. Izpred skladišča tvrdkt Daresin & C. v ulici d*4 Tintore št. 1, j« neznan tat ukral z voza nek zabojček. v katerem je bilo nekaj kave in nekoliko raznik konzerv, v skupni vrednosti 17 kron. — Trgovcu z jestvinumi Franu Bizjak, ki ima svojo trgovino v ulici del Bosco št. 10, je neznan uzmovič izpred vrat prodajal-nice ukral sodček kislega zelja, vreden 80 krom. Smešnlca. Otroška logika. — Sedemletni Peterček (materij: „Mati, kje se pa dobivaj* otroci?" — Mati: „Kupiti se jih mor-i !" — Peterček: ..Tega pa ne verujem, ker imaj« siromaki več otrok, kakor bogatili!" Anagram. Škof....... , to možak je bil. ki res prav malo tacih je. Na.......polju pridobil nevenljivih zaslug si je. (Rešitev prejšnje : ZASTOP.) Koledar tn vreme. — Danes: Longin, m■ -čeneq; Velislav; Tstana. — Jutri: Cirjak, mučene«; Žarilo; Ljubislava. — Temperatura včeraj: ob 'J. uri popoludne G' Ctlzius. — Vreine včeraj : lep«. Pred porotnim sodiščem. Radi zločina ubojstva izvršenega na lastni soprogi. Včeraj je končala razprava proti Antonu Cillo. Porotnikom sta bili stavljeni dre' vprašanji : 1. da li je kriv dejstva, da je streljal na svojo ženo, sicer ne z namenom, da bi jo usmrtii, ampak z drugim sovražnim namenom, 2. da-li je s tem kršil tesno sorodstvo. — Za tem je imel besedo namestnik državnega pravdnika, ki je govoril celo poldrugo uro. Za njim je govoril zastopnik civilne strank« odv. dr. Pincherle. Ta je dejal, da stariii pokojne, katere on zastopa, ne zahtevajo nikake odškodnine, a dali da so mu nalog, da brani spomin pokojnice, ki se ga je ska-šalo na vse načine omadeževati. — Zadnji je govoril branitelj dr. Robba. — Slednjič je še predsednik reasumiral razpravo, a za tem so šli porotniki v svojo posvetovalna sobo. Čez pol ure so se vrnili iz iste in njik načelnik je proglasil pravorek, s katerim s« porotniki soglasno pritrdili na obe vprašanji. — Na podlagi tega pravoreka ie bil Antoa Cillo obsojen na 5 let težke ječe poostren« s postom 16. dan vsacega tretjega meseca. — Branitelj je priiavil pritožbo ničnosti. Društvene vesti in zabave. Volilni shod v „Delavskem podpornem društvu"*. V soboto zvečer ob 7. in pol uri 6e bo vršilo v „Narodni čitalnici** pri av. Jakobu posvetovanje radi sestave novega odbora. Iv. H v a s t j a, sklicatelj. Pevsko društvo „Zarja* v Rojan« je imelo v nedeljo svoj 19. redni občni zbor. Predsednik g. Lenarčič je konstatiral v svojem nagovoru, da je društvo vzlic vsem željam nasprotnikov lepo napredovalo. V mi-nolem letu je društvo imenovalo slovenskega skladatelja g. E. Adamiča svojim častnim členom za njega zasluge na kulturnem polju. V minolem letu se je ustanovil tudi kakor odsek društva tamburaški zbor, ki povolino napreduje. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da se je društveni zbor naučil v minolem letu 16 novih in 13 starih umetnih pesmi. Društvo je priredilo 5. veselic in 7 izletov, 8 krat je sodelovalo na prireditvah druzih društev. — Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo 3503 K 66 »t. prometa. — Oočni zbor je izrekel zahvalo „Konsumnemu društvu- v Rojanu za brezplačno prepuščanje prostorov, novinstvu za blagohotno podporo in g. Luk ču za podarjenih 20 K „tamburaškemu odseku«. Ker je dosedanji velezaslužni predsednik g. Lenarčič odločno izjavil, da radi mnogih opr. vil ne more več prevzeti predsednica, bil je izvoljen predsednikom g. Josip Katalan. Odbor pa je sestavljen tako-le ; tajnik Rudi Mikelić, blagajnik Dragotin Zerjal, odborniki : Jurij Piščanc, Fran Ferluga, Mihael Vončina in Andrej Ferluga. Pregledovalci računov : Dragotin Bandel, Alatko Renčel in Antoa Mavrič. Odbor novega konsumnega in posojilnega društva v Barkovljah iskreno zahvaljuje tamburaški zbor iz Barkorelj aa prijazen obisk v nedeljo dne 10. t. m. Slišali smo razne slovanske in druge komade, ki jik je izvrstno izvajal ta mladi zbor. Mladim tamburašem želimo nadaljnih vspehov ter jia kličemo: le vstrajno naprej ! Občni zbor tržaške podružnice rSlov. plan. društva". K poročilu občnega zbora nam je še dodati, da se je istega udeležilo tudi „Beljaško omizje", vsi vrli planinci, ki jih je načelnik podružnice pozdravil primernim nagovorom. Poslovil se je v imenu odbora tudi od odb. g. Ivana Frole-ta, ki odhaja iz Trsta, se mu zahvalil za njegovo delovanje s željo, da bi tisto ljubav do slovenskega planinstva ohranil še nadalje, čeprav ga ponese v kratkem pot od nas, na novo mesto, na katerem mu je le Čestitati. Slov. akad. društvo „Adrijau v Pragi je na svojem I. občnem zboru dne 2. t. m. za letni tečaj 1906/7 izvolilo sledeči odbor : Lipold Franjo, cand. iur., predsednik; Zalar : Viktor, cand. ph.il., podpredsednik ; Brunčko Lev, stud. iur., tajnik; Orožen Milan, stud. iur., blagajnik; Semrov Franjo, stud. iur., knjižničar ; Veble Andrej, stud. iur., gospodar-arhivar ; Klepec Josip, stud. iur., časnikar; Orinšek Stanislav, stud. teh., Domicelj Ivan, ! stud. iur., namestnika; Lah Iv. Ivanovit, V Trstu dne 15. marca 1907 »EDINOST« št. 74 Stran III cand. phil., Wieser Josip, stud. iur., preglednika. Darovi. Za svetoivansko podružnico sv. Cirila in Metoda v počešcenie spomina pok. , \\ Vinko Pno. Pri točki o zboljšaniu kraških travnikov, poročevalec Š t r e k e 1 j, se vname precejšnja debata. Grča predlaga različne premembe is dodatke zakonu in zahteva naj se ta uveljavi za celo deželo in ne samo za Kras, kakor zahteva poročevalec! Verzegnassi, Holzer, Berbu č in Marani podpirajo njegov predlog; Štrekelj premeni svojega v toliko, naj bo letos veljaven samo za Kras, a v pri- ! hodnje za celo deželo. Slednjič se vrne teh-sično ekonomičnemu odseku v pretres in poročilo. Predlog za gozdno in vodno policijo se sprejme. Finančni in pravni odsek predlagata, naj se dovoli za popravek zvonika bazilike v Ogleju znesek K 2000, kar se sprejme, kakor tudi dodatni Maranijev predlog, naj skrbi za popravo cerkve deželni zalog. Za izdelovanje načrta preskrbljenia vode na Krasu se dovoli K 700. Cesta Volčjadraga -0/eljan—Vogrsko se uvrsti med sklado**ne. Kuratoriju za pospeševanje industrije v Go-:: i in za prireditev razstave stavbne obrti st dovoli K 3000. Prošnja katoliškega političnega društva * Bovcu, da bi se čim prej zgradila železnica fr. Lucija—Trbiž črez Predel se odstopi leželnemu odboru, naj jo uveljavi kadar se bo Alo za izvršitev železnice Sv. Lucija— Kobarid. Proračun zaloga za obnemogle delavce * leto 1907 se potrdi. Razne prošnje uči->! :v in učiteljskih udov za zvišanje pokojnine in podelitev podpor se deloma odbijejo, deloma ugode ! Prošnja vinorejskega društva t Brdih za podporo se zavrne. Prošnje za podporo več visokošolcev se odstopijo dežel-temu odboru, naj jih upošteva, ako to do-le deželne finance. Prošnja kuratorija . niensa academica" na Dunaju za podporo se »vrne Prošnja učiteljev ljudskih in meščanskih za znižanje službenih let in za vračunjenje stanarine v pokojnino se odstopi deželnemu »Hboru v poročanje v prihodnji sesri. i Bodoča seja jutri. 14. t. m. in vsak dan sobote. Nekateri župani ajdovskega sodnega •kraja so naprosili deželnega poslanca g. Strekelj-a, da bi blagovolil sklicati volilni tod pri Rebku na Goričici (Kamnje). Gosp. j poslanec je tem potom vn«»vič naprošen, cla; fiagovoli čim prej sklicati omenjeni shod, Kajti naše ljudstFo željno pričakuje tega »kuda, da bi tam povedalo svoje težnje ter rta bi se natančnejše poučilo o novem volil-fctm redu. V Vrtovinu na Vipavskem je dne 12. t. m. našel neki deček na senožeti samo-sresovo patrono. Ker je mislil, da je pa-'rona prazna, začel jo je vrtati z žebljem. Pri tem je patrona ek-plodirala ter mu močno poškovala 4 prste leve roke in 1 prst desne ioke. Moral je iskati zdravniške pomoči. V Kamnjah se je posestniku Vodopivcu ponoči odvezala krava ter se tako zaplela pod jasli, da si je zlomila hrbtenico. Morali -o jo ubiti. Ker je bil Vodopivec zavarovan, plača mu kamenjska zavarovalnica za govejo živino 60 /0 cenjene vrednosti. Iz Braniče nam pišeio : Dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer je umrl tu kurat preč. g. Peter Božič v 51. letu svoje dobe. V Branico je prišel za kurata še-le pred poldrugim letom. Po svoji miroljubivosti se je prikupil ljudstvu in si pridobil spoštovanje ▼seh. Naj počiva v miru! Z Vipavskega. V mesecu marču imajo po navadi posojilnice in hranilnice svoje občne zbore. Rad se vdeležujem teh — tudi če nisem ud — in to zato, da se presoja našega kmeta, ki je v tej dobrodelni napravi novak. A vendar se mora reči, da je v tem v par letih dokaj napredoval in da se je še precej osamosvojil in da leži mnogo kapitala po naših priprostih vaseh. Seveda se ne more primerjati s kapitalom drugih bogatih narodov, ki so že na tem polju daleko pred Slovenci- V par letih sem se je zadružništvo precej povzdignilo med Slovenci, kar je pripomoglo, da se je naš denar nabral v slovenskih rokah. Denar je sveta vladar ; brez denarja ni življenja. Narod, ki je gmotno dobro založen, ima bodočnost. Na Vipavskem je precej hranilnic in posojilnic ki poslujejo izvrstno. Najbolje posluje hranilnica in pos-jilnica v Selu; ima svoj, dnmači denar v okroglem številu 80.000 kron hranilnih vlog. In to je nekaj za kmetsko posojilnico, ki je v rokah samih kmetov. Tudi hranilnica in posojilnica v Skriljah posluje dobro, ona je tudi v kmetskih rokah. Hranilnice in posojilnice so velikega pomena za ljudstvo, a to samo če je vodstvo v pravih rokah, ki ne gleda pri tem na politične koristi, ampak ima pred seboj dobrobit in osamosvojenje našega kmeta iz tuj h krempljev, iz oderuških rok. Čim pa ustanovlja posojilnico strankarska strast in jo potem tudi vodi, tako hitro je taka zadruga v največjo Škodo našemu kmetu. Ob Času raznih volitev stopa vodstvo take posojilnice pred Člene z alternativo : voliš, kakor je nas volja — ali denar nazaj. In ubogi kmet, ki nima poguma, vdaja se in voli tudi največe duševno revše, ki nima lastne volje, ampak je le orodje drugih sebi v škodo in svojih volivcev. Tako postopanje vodstva korumpira vso občino, v kateri posluje ter zastruplja tudi narod, če ž njim na ta način postopa. In tako se, žalibog pri nas večkrat dogaja, ker veliko zadrug in društev ni vstanovila potreba, ampak le strankarska strast. Strast ne dela dobička. Lepa Vipavska dolina se razcvete le tedaj, ko se kmetsko naše ljudstvo^opolnoma osamosvoji na vseh poljih, in to v gospodarskem kakor tudi političnem oziru. Zatorej vodi naj vseh le razum, in vsakdo ravnaj se po njem ter po volji nepokvarjenega srca svojega. d. Nemci v Gorici Z novo železnico prišlo je mnogo nemškega življa v deželo. Mei železničarji je bila začetkoma sicer pretežna večina Slovencev, a polagoma se razmerje slabša za nas. Pozna se pač vpliv nemške bi-okracije ! Kar pa je najbolj obsojanja vredno, je dejstvo, da se upliva na naše ljudi, naj vstopaio v nemška društva. V poštev pride pri tem zlasti neki „Werk-meisterverein*4, kojega so osnovali lansko leto in v katerem je precej slovenskih členov ! Vzrok je seveda deloma pomanjkanje primernega slovenskega društva. V tem pogledu čaka torej goriške Slovence hvaležno delo. Omenjamo še, da v gori navedenem nemškem društvu zlasti prodaja svojo nacijonalno modrost neki gimnazijski profesorček. Morda bi ne škodilo, ako bi se mu stopilo ob priliki na prste in mu pokazalo pot nazaj na Tirolsko, ali od koder je že mož prišel ! d. Volilcev za državni zbor v Gorici je 4674. Imenujejo se tri volilne komisije. Vo-lilci vpisani pod Črkami A—F volili bodo v občinski dvorani na cesti Jožefa Verdija; pod črkami G—O v deželni dvorani na Stolnem trgu ; ostali v dvorani trgovsko-obrtne zbornice v ulici Morelli. d. Nesreča. V hiši Antonija Siliča v Št. Petru ležala je v postelji bolna stara mati. Njena sedemletna unukinja kuhala ji je pri ognjišču juho. Pri tem približala se je preveč ognju, ki je užgal njeno obleko. Umrla je kmalu potem vsled zadobljenih opeklin. d. Volilni shod bo imela v Rihembergu dne 17. t. m. „Sloga". Predstavil se bo kandidat dr. Laharnar d. Deželna zveza za promet tujcev na Goriškem. Vlada je potrdila pravila t^ga društva. Ustanovni občni zbor bo v kratkem. Društvo bo sestavljeno popolnoma po vzgledu drugih takih deželnih zvez. Izpred okrožu^a sodišča v Gorici- Razprave dne 11. t. m. Cigani so se potikali pred nekaj meseci ob italijanski meji. Kradli so v eni državi in prodajali blago v drugi. Antona Hudoroviča 1 in Antona Levakoviča pa je prijela nekegž dne goriška policija, ker sta pripeliala v Gorico v Italiji ukradenega konja. Obtožena1 hudodelstva tatvine sta sicer vse tajila; a j j pomagalo jima ni: ob-ojena sta bila jeden na 6, drugi na 8 mesecev ječe, poojstrene z vsakomesečnim postom. Le dajmo jih! Dne 18./11. 1906 srečali so Solkauci J osip Kancler, Josip Bašin in Franc Gomišček nekaj pijanih goriških Italiianov. Ti so začeli izzivati, na kar so se Solkanci pogledali in ]eden je vprašal: „Ali jih čemo ?" na kar je dobil odgovor : -Le dajmo jih!*4 V smislu poziva začeli so tepsti svoje nasprotnike, da je bilo veselje. Pri tem !je debil neki Menossi v temi težko telesno poškodbo z nožem. Drugi so pobegnili. Kmalu 'potem pa je bilo Solkancem žal in šli so poiskat svoje protivnike. Našli so jih tudi in za bolečine so iim plačali vino. Tako so se sicer ločili v prijateljstvu, in iz vsega bi ne bilo nič, ako bi ne bila izvedela sodnija. Tako so prišli na zatožno klop. Ker pa ni bilo mogoče nikomur dokazati krivde na poškodbi, je sodni dvor oprostil vse tri od obtožbe. Muzaje se so zapustili obtoženci dvorano. Vesti iz Istre. Občni zbor 1. istrskega Sokola v Puli se je vršil v nedeljo dne 10. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma" ob mnogoštevilni vdeležbi. Širno letno poročilo nam je pokazalo, kako napreduje in se dviga to za slovansko stvar v Puli važno društvo. In za ta razvitek in napredek — bodimo pravični in nepristranski — ima pač največ zasluge njega neutrudljivi in požrtovalni ustanovitelj in starosta brat Lacko Križ. Pri točki „eventualnosti" vnela se je živahna razprava, kar ie le dokaz, kako se širši element zanima za društvo in javno življenje. Zaporedoma so se oglašali govorniki vseh vrst, katerim je res prav diplomatično odgovarjal brat starosta. Se predno se je pričel čin volitve novega odbora, je bil per acclamationem in z navdušenimi živio-klici izvoljen starosta brat Lacko Križ. V odbor so bili izvoljeni večinoma za Sokol zaslužni možje, kakor: gg. Stihović, Mezolič, dr. Zuccon, Radeček, Tramfič, Le-giša i. t. d. Po dvršenem dnevnem redu, razvila se je v Sokolovi preddvorani živahna domaČa zabava tamburanjem, pevanjem „Pulskih Orgeljc", navdušenimi napitnicami in smeš-nicami. Vse to kaže, kako lepo se je pričelo razvijati in procvitati narodno in socijalno življenje v Puli, odkar imamo lepi naš „Narodni dom", radi katerega si strupeni naši sovragi toliko grizejo ustnice in se zvijajo v obnemogli jezi. Omeniti nam je še, da se bo prve dni oktobra praznovala desetletnica vstanovitve I. istrskega Sokola v Puli, ob kateri priliki se bo vršila veča Sokolska slavnost. Tujci v Opatiji. Od 1. sept 1906 do 10 marca 1907 je prišlo v Opatijo 11.798 oseb. Od 8. do 10. marca 1907 je na novo došlo 588 oseb. Dne 10. marca 1907 je bilo navzočih 2921 oseb. Vesti iz Kranjske. Izlet V Prago Kakor znano, priredi se ! koncem meseca iun:ja letos v Pragi peti vse-sokolski zlet. Zastopano bo vse slovansko sokolstvo. Tudi slovenski sokoli so že v izredno obilnem številu priglasili svojo udeležbo. Vsled tega priredi -Slovenska sokolska zveza* poseben vlak iz Ljubljane v Prago. Državna železnica je že dovolila prireditev tega vlaka, ki se odpelje iz Ljubljane v petek dne 28. junija letos. Zveza je dosegla jako znižano ceno : vožnja v tretjem razredu iz Ljubljane v Prago in nazaj stane samo 21 kron. Goldinarski falzifikati Na Dolenjskem, zlasti v okolici Novega mesta, krožijo ponarejeni goldinaiji z letnico 1873. Zasledili so (Dalje na 4. strani). I Z vsemi udobnostmi opremljena stanovanja ter — | pisarniške prostore ! daje v najem s 24. avgustom »Tižuška posojilnica in hranilnica«. Pojasnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca-serma št. 2 od 9.—12. ter od 3 —5. izvzemši nedelj in praznikov. ANTON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, ulica Torreite St. 34 (T mv M) „£l!a nuova cittž di Crieste". VELIKA ZALOGA (zgotovljenih oblek za odrasle in dečke — vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novo?ti. Dr. Fran Korsano specijalist za slfHitične in kožne bolezni itd. v Trstu Ima iMismn svoj ambu/atorij mmasm t ulici S. Nicolo si. 9 (iad Jadransko Baiio) Sprejema od ia. do i. in 5.*/, do 6.% popol. €3ino slovansko zastopstvo za Jrst in okolico vzajemno zavarovalne banke v ulica della Caaerma 14 99<)lflYiJC se priporoča, uvaževaje geslo: „SVOJI K SVOJIM1, slovanskemu občinstvu za zavarovanja na doživetji in smrt, zavarovanja dece ter zavarovanja proti požaru. Ravnotam se dajejo pod zelo ugodnimi pogoji posojila v vsakem znesku proti poroštvu in na vknjižbe. Uradne ure vsaki dan od 9.—12. predpol. in otf 3.-6. popoludne. JOSIP ZIPAR1Ć, zastopnik. Tovarna pobištva/^S. v TRSTU ulica della Tesa štev. 4y\VVv/ ^ Rosario št. 1 # \V SKATALOGI, NAČRTI IN /PRORAČUNI NA ZAHTEVO. Ćast mi je javiti, da sem v mojej Dunajskej prodajalnici slanine v TKS1U, ulica Caserm* štev. 19 (Paitča Tianello) - TELEFON štev. 1893 - odprl posebno sobo za z&jutrek (Frustiickatube), kjer dobijo moji cenjeni odjemalci, poleg" izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno PLZENSKO PIVO društvene plzenske tovarne Prodaja suho in sveže meso. vsake vrste salama, Modene, Bologne, Verone in ogrskih. Klobase Neustadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv «n konserv v škatljah. omake in sir vsake vrste. GIORGIO HUTTER. - Špediter = Gašpar H valič == v Gorici === ulica Morelli itev. 12 oskrblja prevažanje pohištva in drugega blaga po suhem in po morju. — CENE ZMERNE. PohISIvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TRST — Via Malcanton 7 TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. katalogi brezplačno. T V »EDINOST* štev. 74 V Trstu, dne 15. marca l :'07 HOTEL BALKAI ».SSS^g HOTEL BALKAR že falzi tikate ▼ Novem mestu, BršlinH, v Brada in Metliki. Poncrejalcem že niso na javna predavanja. Prihodnjo nedeljo •b o^mih zvečer predaval bo v „Mestnem domu"4 ljubljanskem vseučiliščni profesor dr. Iso Krfinjavi „o uplivu frančiškanov na presveto na Hrvatskem", v nedeljo dne 24. t. m. pa profesor dr. Fran Markovie o Simonu Gregorčiču. Vlak ga je povozil. Včeraj zjutraj povozil ie v Zalogu pri Ljubljani tovorni vlak 20 letnega železniškega delavca Ivana Anži ča ter ea smrtnonevarno poškodoval. Ni upanja, da bi okreval. Vesti iz Štajerske. Umrl je včeraj v Slov. Bistrici tamošnji župnik in častni kanonik H a j š e k. Vesti iz Koroške. Sudmark. To društvo je darovalo na slovenskem Koroškem zopet judeževe groše in sicer so prejeli: neki uradnik 40, en zavod za iskuhovanje juhe otrokom 20, n^ki posestnik 100, drugi posestnik 50, neko društvo 100 kron. Kdor dobro maže, dobro ▼ozi! Občinska volitev. V Kotmarivasi je zmagala v vseh III. razredih zopet nemčurska atranka. Pred nekaj leti so bili že Slovenci nekaj časa go-podarji v tej občini, a kakor kaže, ie ta občina za nas zgubljena. Vreme. Spomlad se bliža, a mi smo zagrnjeni še popolnoma v zimsko odejo. Mraza imamo zjutraj še vedno 5—8 stopinj R, snega pa po meter visoko. Ni čuda, ker vlada tudi v južnih krajih le mraz in burja. Manjka nam juga, kateri pa se letos noče poja\iti. i Loče. Umrl je tukaj nadučitelj Cernut, star 67 let. Bil je seveda nemčursko navdah-1 njen, vendar pa drugače bolj miren. Počasi! pomrjo ali stopijo v pokoj stari učitelji in s tem se tudi še bolj slabša vzgoja na naših šolah, krvjti mladi zarod te nemčurske zalege j« čudno fanatičen. Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" vabi svoje člene, da se udeležijo vaje, ki se bo vi šila v soboto zvečer. Ob enem; naznanja, da bo v nedeljo ob 4. uri pop. v j društvenih prostorih gostilne -Balkan" (ex Orotta) važen sestanek, na katerem se bo razpravljalo o raznih društvenih zadevah. Razne vesti. i Ponesrečena francoska vojna la-j d ja „Jena1. Oklopna križaika „Jena", ki je dne 12. t. m. v Toulonu ponesrečila, je pripadala novejim vojnim ladijam francoske flote, ki razpolaga z 32 oklepnimi ladijami.' Spuščena je bila v morje leta 1898. Ladija,1 kttero so kurili s petrolejem, je bila 123 metrov dolga, 21 metrov široka, globoka 8"4 metrov ter je imela 12.052 ton. Za slučaj vojne je bilo za ladijo določenih 698 mož. Tatvina v razstavi. Iz Londona javljajo : V južno afrikanski razstavi je bilo sinoči iz neke steklene omare ukradenih zlatih predmetov v vrednosti 1600 funt. šterl. M rski pes v 1 ki sv. Jurija pri Senju. Minolega petka se je v luki sv. Jurija pri Senju pojavil nenavadno velik morski pes, ki je obšel vso luko in priplaval do samega »da parobredoega pristanišča. D«-Ig je bil pet metrov in nenavadno širok. Ribičem se ni posrečilo, da bi ga bili ulovili. 4000 leten vodnjak se je zrušil v Re-metah blizo Zagreba. Boje se, da se zrušijo tudi bližnje starodavne hi^-e, ker se svet v bližini čudno pogreza. Tunel pod kanalom La Manche. Iz Londona javljajo, da so tamkaj razstav-, Ijeni načrti tunela, ki ga nameravajo zgraditi pod kanalom la Manche. Doslej si je načrte ; ogledalo 4630 oseb, od teh se jih je 3212' izjavilo za načrt. Sadje in zdravje. Neki ugledni japonski bakteriolog je dokazal, da kislina limona, jabolka in drugega sadja ubija klice bolezni. Sok limone ali jabolka ubija bakcile kolere v 15 minutah, bakcile tifusa pa v pol are, tudi če so bile dotične kisline zredčene. Ako se izcedi sok enega limona v čašo vode, t kateri so bili bakcili kolere in jo pusti »tati 15 do 20 minut, potem jo moreš piti brez skrbi, ker so sicer nevarne klice povsem izumrle. Isti soki ubijajo bakcile tudi drugih bolezni. Omenjeni zdravnik pravi, da zredčeni sok limone čisti želodec, kakor da se izpere na umeten način, ako se ne gre za mrzlično prehlajenje želodca. Kdor ima bel jezik, kdor ima nevgoden vonj v ustih, ozdravi, ako vživa sadje. Umrl je te dni v Parizu najodličneji francoski elektrotehnik Edvard Hospitalier. jiM? Hdcr i$»e službo aH kakoršno-koli zapo -slenje ; kdor Ifiče uradnike ali službeno osebje kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za prodati hiše, polja, dvoree s kdor ieli posojila, vknjižbe Itd., prodati ali kupiti premičnine ali Bplob rabljene predmete itd. itd , eaj se posluži liALIH OGLASOV * „I d i n o 8 t ki eo najeeneji, največ čitani j n najbolj pripravni v dosego namena. MALI OOLASS. JJjili ogla«) računajo so po 3 stot. b;-?e'l>; oifetuotiabRne beaede se računajo enkrat cpč. NaimanjSfi pristojbina. 40 stntšuk ------Plača se takoj. ~ /e .r Uv — "r»ta p o narcčl tik „BALI OGLAS f,i-;e r.*riir v n-srr«:. fcrr tfriu^če ne bo n}»ccw oglas obJa\tJ*n če ni assba pcrrara Upravi l-.stv r*r;fa j« »i^enlona na če!J „SALtH OGLASOV In v««kđo hnko frartčiii-L to'lko nu Je p ačrt s ter., fla praštaj« feeaa?« —TbA nas.cvit: ra ..»«SEr.ATRl ODOfLEK" „Etfnostl". Na vrrtiFcJ« ;otan. d«««* t" dajal „IUSERATUI ODDELEK" Informacije eCire le, ee fco pismu pr'toiera rnrir.ka za eđgovoj y / >- stik as, vemsr- i rlnV.eo+lo^Pn državni uradrik, 2400 kr< n 5 ritlcSu llCtCM plaće, i?če »adi p< ma jkanja z anstva tem po ona dro ieo, primerna dota. starost d 25 let. Tajnost kot ča~tnn zadevo jamčim Listi ne vrnejo ra zahtevo. Pt nu<1be po možnoeti R sliko na-doiu : „S i a v k o, Gonca, p'avna po^ta. re>t»nte. Dn Otlll Pbko hišo v predmestju. V hiši je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozic ja tu
  • lelt-k Edinosti . *60 PnnHo C P t,tavbeno zemljišče na Greti poleg irUlla bt3 glavne ceste. Vtč pove .Inseratni oddelek Edinosti". _ PrDU73mO ep prenočišča, stavbe, kameno-■ I Cv 3D lome Črnega kamena in mramora. Pilati je pod „Gostilna" na „Inseratni oddelek Edinosti-. __1919 Qlm#CnPP trgovskega t-tanu, 23 let star, čedne OlUVt llcU postave, prikupljive zunanjosti, z nekaj premoženja, iSče znanstva z lepo, mlbdo. slovel eko deklico, tudi revnega stanu, brez premoženja, katera bi bila zadovoljna se pozneje poročiti iu na stiani dobrosrčnega iu post- neg* mladeniča živeti. J ogoji : Čedna zuuanjost, poštenih slovenskih stariš- v. domače vzgt jena Le resne ponudbe, ako mogrče s sliko, kateca se tajno Ča-tno vrne, do 20. t meseca pod naslovom r J a n k o 126- na Agencijo Hirach- feld, via del Teatro 4 Trst. o04 -- Stiriindvajsetletni uradnik slo- ! venfčne, laš<:i: e in nenirčine, išče službo tu ali zunaj. Ponudt e pod nVjekosl«vu na „Inseratni oddelek Edinosti *. 2 ---- k'aiirssiri štev- 70- v hiši- k.?erjebl,tt na rvailllctl I do sedsj c. k. pošla, je za oddati stanovanje, kuhinja z dvema sobama v najem. 30;; ioilpl^N^irstl^ O^lje, 8rva, oglje za peč prve vrste. Zmerne cene i _ — Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na . obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov izvršuje caročbe vpakovrstnih sodov, bodisi za vino, ^piritf lik re. tropiuovec. olje, slivovec, maraškin itd. Jhir.čin za dobro drlo in po nizkih cer ah, da se bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Fran Abram TRST, ulica S, Francesco 44. ■ - —• | —-1__--- Giovanm Sarciotsoh & Co. (prej v službi tvrdke Zennaro e Gentilli) Trst, ulica Vincenzo Bsllini štey. 5, Trst ^ogel San Spiridione [hiša Brunner) | Stekla in zrcala, dijamanti za režat, steklene stvari, porcelane in svetiljke. Vse potrebno za razsvetljavo na plin. Specijali- teta: steklene stvari in porcelane za kavarne in gostilne. Zmerne cene in točna postrežba. Stavljajo se v delo stekla tudi na dom. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicuria Glavnica in rezerrni zakladi društva glasom bilanc-31. decembra 1904.cccccc^o-^cc^ Zadružna glavnica (od kojih vplačano S 3,200.000)....... K 3,000.0«> Rezervni zakladi dobi kov .... „ 7,489.91 „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... „ 4,14.4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............. 83,152.18 Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 „ 295,436.382 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [lS38—190i] „ 542,251.55? Društvo sprejema po jako ugodnih pogojil zavarovanja proti-požaru, streli, škodi v*led razstrelb tlomu kakor tudi prevozov po suhem in m iju pžlepa pogodbe za zavarovanje življenja po razu vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv z življenja an po smrti zavarovanca, doto otrokom it<> Posestvo, valjični mlin in šd ena vodna moč v ljubljanski okolici pol ure od železniške postaje se proda iz proste roke. Posestvo je posebno pripravno za živinorejo radi velikih gospodarskih poslopij in dobrih pašnikov. Bližina mesta jamci prodajo vseh gospodarskih pridelkov. Več pove TOMAŽ JEŽEK, pose-tn 1 v Spodnjih Gameljiia.li nad Ljubljano, i KJIGO VEZNICA Tcva.rr.2L trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figiio Trst, Vn Pomolila št 5 - epi Via iella Sanica §.Kehiayan urar in zlatar TRST, Corso štv. 23. Prodaja ure in dragocenosti. Popravlja z največjo točnostjo in z garancijo. -Cen smerne — Kupuje in menja. patentirane tsstvise Jusi solidne, lahke, neobhodne potrebne za vsako obitelj, prođajalnico, pisarno itd. itd Peči Sinidor uporabne za ognjišča na plin. Kuhanje perfektno nenadkriljivo. Izključno v zalog' biciklov Eiccardo Sar sin, Trst via Ca^sa di Risparmio štev. 6. VELIKA ZALOGA prazoih buteljk Trst, via delle Ombrelle št. 5 Guids e ligo Cmti 100.000 buteljk od šampanjca za refošk Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bor- j deaux, rensko vino, konjak itd. VK-! LIKA ZALOGA Buteljk od pol litri; j l litra in 1 in pol litra. Damjane iz ===== stekla opletene. Prevzamejo se OcpoMl. atve na Dežele. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. Barvaniea, pralniea in eistilniea na suhe ===== (s parnim obratom) — xxxxx ALBIN BOEGAN xxxxx TRST - ulica Farnefo štev. S! - TRST s specijalno delalnico za čiščenje na suho, zgrajeno pred kratkim r.a MIRAMARU. Za barvanje se rabij > edino le Bolitlne iu zajamčene barve, karere ne zblede vsled pra-ij« Moc-nje pana na par. — Perfektno likanje zairrinjal z morle'nimi aratx-:imi rso 43 a£ot. komad _ Či*ti se na suho t »'li obleke, tkanine za opravo, tožuh ia i-o^rinja!a ifl po najnovejšem zistemu, z največo naianjč lustjo in br žno^tjo. C&uajako nizke. Cdjeraanje in dostavljanja na dom. — Naročila se sprejema samo v ullol Farneto Stov. 11 Prvo primorsko podjetje za nrevažanjs pohištva in speMciisko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telofono it. 347. - della StazlCSlO Šiv. 7. - Telofono it. S4 7 Filijaiko v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vso kraie tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vesovih sa pohištvo, dolgih G io 8 m otrov. - (Pcžlliaiije predcelov, ti se jsilieio n potovanje ia Dr27alaEje blaga na ?sa croiE.) Sprejema se tudi pohištvo la druge predmeta v ahramio v lastna za to pripravljena suha skladišča. ^r Sdini tržaški saved sa „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE 1« OHRANJEVANJE PREPKOH ....... yegy Točna postrežba in nizke cene. ® • e « «© v bogati izberi, neprekosljl-'e III o!1SOFI12 9ede solldnostun elegancije I * ^ J---se vdobi pri Minil B. Lalla Tcrre ^iacorno jvSaeersts ulica fleff Acpđotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za n^oilne. " FILIJflLKfl BANKE „ONION" u TRSTO se bavi z vsemi bančnimi in manjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 2%7« obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime t kronah: P° proti 4 dnevni odpovedi » 3 s/|"/i M 30 „ ,» » na Sest mesecev atiilno v Napoleonih: po 3°/0 proti dnevni o 'povedi » 3 /iVo na šest mesecev stalno „ 3s/,*/e ca eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje bre« ni kake omejitve zneska 2 •/', 0,o letnih obrestij, izvzem=i slučaje posebnega dogovora priznavajoč vaa vplačila z dnem zvrđlvaega ae vplačUa. Izvrioje sa avoje koroatiate inkaso računov na tukaj§njem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna me3t monarhije, jim iz laja nakaznice na ta tržišča ter jih ovla&čuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse proato kat. rih-koli tro^kov Izdaja in kupuje po duevnem kurzu, prosto vsakoršnlh troSkov. menji^ne vrednote italijanske b»i*ke (Banea d' Itaiia), neapeljske banke (Baaea dl NapoU) in na sicilijansko banko (Banea di Sieilia). Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo javnih kreditnih listin driavne rente, delnice, obveznice, srečke, naj ae iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vred.i at. Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tndi proti zaatav-lje&ju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, Hamburgu, Berolinu itd. po p< sebnih pogojih. Izdaja in prejema men ice in nakaznice na katero-koli evropsko ali izven-evropsko tržiSče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kredita* pnma na ime, na katero-li tuzemBko ali inozemsko trŽi&če. Đepozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, seatoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih ▼Tf-dnostij kakoržne-koli vi-ste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, Filijaika Banke Uniou — oddelek za blago — preskrbljujb nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, Jpolice o nakrcanju, warrante itd. in jamči za_ — plačilo carine.