Leto XV., St. 17. V organizaciji Ja mol, kolikor moil — toliko pravico. Urcdniitvo in aprara: Ljubljana, Gradišče štev. 2 GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po cenika. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi sc ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Naskok kapitalistov na delavske pravice. Mizerne mezde delavstva, draginja, ki narašča posebno glede najnujnejših potrebščin, ki jih potrebuje delavec, kar priznavajo tudi meščanski listi in se žene uradnikov pritožujejo, da je celo zelenjava zelo dTaga, prevelika brezposelnost, davki, ki se izsesavajo iz dčlavstva — vzemimo samo davek na ročno delo, ali kakor se sedaj imenuje davek na zaslužek — in še razne druge »potrebe«, ki jih država zahteva od dela in zaslužka delavčevega, so udarile tudi po obrtnikih in trgovcih. Ker če ni denarja, se ne more ničesar kupiti. In tako, ker ni denarja, obrtniki svojih izdelkov ne morejo prodati, trgovci imajo svoje prodajalne slabo obiskane ter tožijo o gospodarski krizi in o prevelikih davkih, a največ zabavljajo čez osemurni delavnik, češ, da je to njihova največja poguba. In mesto, da bi ti obrtniki in trgovci zahtevali znižanje carin, znižanje davkov, zahtevali zmanjšanje stroškov za militarizacijo in za druge nepotrebne in manj potrebne izdatke, mesto, da bi bili bolj podjetni in sposobni ustvarjati, so se vrgli na delavstvo. Zakon o zaščiti delavcev, ki določa osemurnik. je po njihovem mnenju kriv teh težkih razmer. Naredba o zapiranju in odpiranju obratov in trgovin, ki določa 8-, 9- in 10-urnik, je kriva, da se jim baje slabo godi. Niso se obrnili, da odpravijo resnične vzroke gospodarske krize, nego, kakor je pač že navada kapitalistov, pa bodisi velikih ali majhnih, z eno nogo takorekoč že proletariziranih, trusti jn karteli, so zagnali krik in krivdo na delavstvo, na njegov osemurnik. Po celi Jugoslaviji so ti ljudje napovedali shode in celo protestne kapitalistične štrajke z zahtevo, da se definitivno uveljavi 10-urni delavnik. V Ljubljani so sklicali za 3. septembra 1928 protestno zborovanje s protestno stavko, to je, da imajo obrtniki in trgovci zapreti v znak protesta proti osemurniku za eno uro svoje obrate. Izdali so letak, ki pravi med drugim: Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani sklicuje v pondeljek, 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorano »Kazine« (I. nadstr.) veliko protestno zborovanje proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč, za uveljavljenje 10-urnega delavnika in proti davkom. Tovariši)! Protestirajmo proti krivicam, ki se nam gode! Zahtevajmo pravice! V znak protesta proti krivicam pa poživljamo vse obrtništvo v Ljubljani, da na dan zborovanja od 11. do 12. ure dopoldne prekine svoje delo in zapre vsa obratova-lišča. Pokažimo, da smo v boju za naše gospodarske interese složni in edini in naj ne bo nikogar, ki bi kršil solidarnost. Tovariši! Vsi na zborovanje! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Vi meščanskih dnevnikih so potem vse razne zadruge ponovno pozivale na protestno zborovanje in povsod podčrtavale, da je to za u-veljavljenje 10-urnlka. 1 i ljudje, ki so zvesta garda velekapitalistov, gredo v boj za te velekapitaliste za podaljšanje delovnega časa, za večje profite velekapitalistov, nikakor pa ne za svoje. Tega se ali ne zavedajo, ali pa se nočejo zavedati. Vrši se slika, kakor jo je sijajno in točno opisal Jack London v velikem delavskem romanu »Železna peta«, ki ga imamo tudi v slovenščini (pozivamo delavce, da to knjigo čitajo). V resnici pa jim 10-urnik, niti 16-umlk, da celo 24-umik ne bo pomagal. Ker če ni od- Ljubljana je odbila napad na osemurnik. Kapitalisti so napovedali svoj protestni štrajk proti 8-urniku. Ljubljansko delavstvo Je proglasilo dveurni generalni Strajk In na ogromnem, do 5000 delavcev in delavk, brojefem protestnem shodu, odlolno povedalo, da sl 8-urnlk ne da vneti. Poulična demonstracija, 5000 delavk In delavcev je pokazala, da delavstvo bdi nad svojimi pravicami. Borba steklarjev traja ie 12. teden! Delavstvo neomajano vztraja v trdem boju. Obli RadnlCkl Savez vodi stavko uspeino In stavka-jo« dobivajo redno podporo. Vse delavstvo je s stavkajoiiml solidarno. jemalcev, kaj treba imet) odprte o-brate in trgovine več kakor 8 ur?! Ako se delavcu ne zvišajo mezde, ne odpravi ročni davek, ne zboljša njegov položaj, se tudi ne bo zboljšal položaj obrtnikov. Ker če delavec ne bo mogel kupiti — bi delavcev in kmetov je 90 odstotkov v državi — ali bo kupovalo onih malih 10 odstotkov bogatašev ki jim bo 8 ur premalo za vse nakupe in za vse njih potrebe? To naj bi se vprašali obrtniki Ta reakcionarni hastop malih kapitalistov za uvedbo 10-urnika, delavstvo ne bo mirno gledalo. Delavstvo bo to njihovo zahtevo postavilo z mnogo silnejšo zahtevo za popolno uveljavo osemurnika. Vlada bo morala tukaj javno in oči-to pokazati, ali je ustava, ki govori, da imajo vsi državljani enake pravice, samo za delodajalce veljavna, ali velja tudi za delojemalce, to je za proletarijat. Ker naše zahteve po 8-urniku so večje in konkretnejše, so naravnost kulturnega in živ-ljenskega značaja, še več, to je mednarodna zadeva, dočim. so zahteve malih kapitalistov (za katerimi seve so pa velekapitalisti) po 10-urniku zahteve po večjem profitu, potrebne pa niti od daleč. Ker brezposelnost je tako velika, da, če je res taka potreba po produkciji, je brezposelne delovne, to je produktivne moči tako mnogo na razpolago, da potrebe zadovolji samo naj se jim da delo. Shod obrtništva je bil sicer kla-vern. Zastopane so bile res zadruge iz obeh slovenskih oblasti, a to najbolj zato, ker je velesejem in je torej za iste izdatke bik) izvršeno »dobro s koristnim«. Sprejeli so resolucije, dolge klobase, ki neprestani zahtevajo 10-urnik, kjer pravijo med dragim: Obrtništvo zahteva najodločnejše, da Izda ministrstvo socialne politik« posebno uredbo v okviru zakona o zaščiti delavcev, s katero se dovoljuje v vseh o-brtnlh delavnicah 10-urni delavnik. To so v resolucij debelo podčrtali, da bi se videlo, da je to glavna' zahteva. Ta naskok kapitalistov na pravice delavstva, na 8-urnik, jih ne bo rešil. Ne bo jih obogatil, nego delavstvo bo strnil še bolj v mogočno fronto proletarske armade, ki bo izvojcvala svojo bodočnost in na razvalinah kapitalizma postavila pravičnejši družabni red. V tem spopadu bodo ti mali kapitalisti zdrobljeni, v kolikor ne bodo že sproletarizirani po zaslugi in načrtu velekapitala. Mi delavci pa pomnožimo vrste svojih strokovnih razredno-bojevnih organizacij. Treba je, da stojimo budno na straži, da svoje pravice in proletarsko bodočnost ne samo očuvamo, nego tudi izvojujemo. Zato na plan! V organizacije! Proč z razdori! Proč s prepiri, ki so v korist samo njim, kapital!-stom. Naj živi osemurnik! Ljubljana je govorila. Strokovna komisija za Slovenijo je pozvala ljubljansko delavstvo, da 3. septembra t. 1. odgovori odločno in tako, da bo slišala cela Jugoslavija in da se bo slišalo tudi preko mej, da si osemurnika ne pusti vzeti, pa četudi zborujejo obrtne zadruge za 10-urnik še tako vneto. Pozvala je ob enem, da se v znak protesta proti taki reakcionarni zahtevi kapitalistov ustavi delo za dve uri. Ljubljansko delavstvo je ta klic in poziv vrhovne strokovne instance slišalo, ga razumelo in odgovorilo disciplinirano in odločno tako, da je zastrmela Ljubljana in da se je začudil Beograd (glej največji beograjski dnevnik »Politika«). Korporativno, štiristopno, v dolgih vrstah, je prihajalo v dvorano Mestnega doma na protestni shod1. Ljubljanska proletarska armada je stopila na plan, da brani 8-urnik. Dvorana Mestnega doma se je napolnila do najmanjšega kotička. Na odru celo so se gnetli zborovalci, da je bilo videti iz množic komaj predsedstvo in govornike; novinarjev, ki so imeli svojo mizo, se pa sploh ni videlo iz množic. Hodnik je bil natlačen, a kar ni moglo v dvorano in na hodnik, je na Krekovem trgu stalo in poslušalo govore, ker so bila okna na stežaj odprta. Bila je to demonstrativna manifestacija, kjer je delavstvo glasno in mogočno kriknilo, da se 8-urnik mora uveljaviti, da je to mednarodna zahteva, ki se je ne sme dotikati buržuazija. Predsedoval je shodu tajnik Strokovne komisije s. Stanko, ki je uvodoma povedal, da je danes dan, ko se nas mora videti in slišati tudi onkraj barikad. Naš delavski poslanec Petejan je dobil besedo in govoril tako doka-zilno, kje je krivda, da obrtništvo propada, da je spoznal sleherni, da ni v 8-urniku krivda, nego v davčni preobremenitvi delavstva, v carinah, katere zopet plačuje delavec in kmet, ker obrtnik in trgovec vsak davek na svojo obrt in na blago vržeta na ramena delavca in kmeta. Dokazal je, da indirektnega davka na leto plača vsak prebivalec, bodisi star en mesec ali 90 let, 500 Din. In še točneje vzeto, da ta davek največ plačata delavec in kmet, ker ta dva sta v Jugoslaviji v ogromni večini. Zaslužita pa najmanje in v tistem »najmanje« je zapopadeno to, da je zaslužek naravnost beraški. In če nimata delavec in kmet denarja niti za kruh, kako ga bosta imela, da si kaj kupita, pa četudi najpotrebnejšo obleko, obutev ali drugo gospodarsko potrebščino. Zato bi naj obrtniki protestirali proti draginji, carini, davkom, premajhni mezdi delavstva in še odločneje stali za osemurnik kakor delavci, ne pa da hočejo, naj se jim da 10-urnik. Ker haj hočejo z deseturnikom, ko nimajo ‘odjemalcev. Videl sem marsikaterega trpina in trpinko s solzami-v očeh, ko sta se pri govoru s. Petejana o težki bedi delavstva spomnila svojega položaja, nad vse obupnega, ko zaslužita dnevno po 20 do 25 Din, a doma gladuje nedolžna deca. In te skrite solze so me stiskale za grlo, v duši pa mi je kipel bes, da bi zagrabil vso to krivico in jo lomil, lomil________ Govor je bil spremljan z burnimi vzkliki in ogorčenimi protesti ter je žel poslanec s. Petejan burne ovacije. V imenu centrale privatnih nameščencev je govoril s. Jamnik, ki je ogorčeno povedal, da se intelektualci in drugi duševni delavci še vedno, dasi lačni, drže rimskega Horacija, ki je imel1 geslo, da prezira delavske množice, mesto da bi stopili k njim in se skupno z njimi in v solidarnosti bojevali za svoje izboljšanje. Sicer se jih je že precej otreslo tega naziranja in so priznali, da so eno in isto'z delavstvom, ali to je premalo, še vse premalo. Zaključili je z izjavo solidarnosti organizacije privatnih nameščencev. Oglasil se je tudi g. Juvan v imenu narodne strokovne zveze ter podal izjavo solidarnosti. Delavstvo ga je poslušalo in gledalo, kje so člani te narodne strokovne zveze in kako izvršujejo solidarnost. Njegova pripomba, da bodo tudi povsod solidarni, ko se bo šlo za življenske interese delavstva, je čudna. Ali ni povsod življenski interes delavstva, ko nastopa? O, g. Juvan, povsod, povsod, ne samo pri zahtevi osemurnika! V imenu razrednih delavskih zadružnih organizacij je s. Svetek izjavil solidarnost z zahtevami po 8-urniku. Ljubljansko delavstvo ob tej priliki najlažje vidi, kam ima nositi svoj denar in kje kupovati. Ker je bila lista govornikov izčrpana, se je prečitala sledeča, kratka in jedtnata resolucija: Na protestnem shodu 3. septembra 1928 dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani zbrani delavci najener-gičneje protestirajo proti kršitvi osemurnega delovnika. Zahtevajo, da oblasti In vlada upošteva potrebe delavstva, mu zagotovi in spoštuje osemurnik, ki ie za njega živ-ijenska in kulturna potreba. Ako so delavci po ustavi tudi enakopravni državljani, zahtevamo, da oblasti in vlada to »DBLAVEC«t ^ .____________________________________________________________________ . ... ‘ f » .-.A „ tudi dejansko Izvaja ter zaihteve delavstva po osemurnlku-ratificira. Zahteve kapitalističnega razreda po deseturnem delovniku so samo zahteve po večjem proiitu, zahteve delavstva po osemurnlku so življenska in kulturna potreba delavstva in zmanjšanje armade brezposelnih. Delavstvo z vso odločnostjo izjavlja, da se bo za osemurnik borilo naienerglč-neje do končne zmage. Po shodu se je spontano razvila demonstrativna povorka po mestu. Spredaj so se uvrstili kolesarji in kolesarice, za njimi pa delavci in delavke, vsi v delavskih oblekah. Povdariti moram, da so bile delavke zastopane v tako častnem, veli-, kem številu, kakor že dosedaj nikdar, kar je znak, da se tudi delavsko ženstvo probuja. Obhod je krenil skozi Prešernovo ulico na Aleksandrovo cesto ter na Bleiweissovo pred velikega župana, da se mu izroči resolucija in pokaže, da delavstvo resno zahteva osemurnik. Wolfovo ulico in Zvezdo je policija zaprla, zato delavstvo ni moglo mimo Kazine, da pokaže duška zborovalcem za desetr urnik. Pred! palačo velikega župana se je množica ustavila. Kriki »Živel osemurnik!« — »Dol z reakcijo!« — »Pfuj deseturnik!« — »Živela delavska sloga!« — »Živele delavske organizacije!«, ki so zveneli po vseh ulicah, kjer je šla demonstracija, so se pred poslopjem velikega žtipana podesetoriii. Delegacija Strokovne komisije ss. Stanko in Vrankar sta šla k velikemu županu, da mu izročita resolucije in povesta, da so zahteve delavstva za 8-urnik in da se čsern-urnik ne sme zamenjati z desetur-nikom. Veliki iupan je delegacijo sprejel in obljubil’ vse storiti, da ugodi delavstvu. Rekel je,, kako težko je njegovo stališče, ker prihajajo dan za dnevom delodajalci z zahtevo po deseturniku in se celo izjavljajo, da je njihovo delavstvo samo za deseturnik. Tako so brtVci izjavili, da mu predložijo podpise brivskih pomočnikov, ki Izjavljajo z lastnoročnimi podpisi, da so za deseturnik. (Brivski pomočniki, čujte! Kje ste? Kakšni ste? Kje je Vaša organizacija, razredno-bojevna organizacija? — Qp. poročevalca.) Delegacija je pokazala na množice doli na cesti: »Gospod veliki župan, evo dokaza, da vas varajo delodajalci. Te množice povedo dovolj. Če pa kak delavec vseeno podpise za deseturnik, je bojazljivec ter se. boji ugovarjati delodajalcu; Ali pa je bil prisiljen z grožnjo, da zleti na cesto. Brezposelnost je velika in take grožnje imajo učiijek.<< Na cesti pa' jd‘ ‘s. Štukelj držal kratek- govor, kjer je povdaril, da je današnji dan dvakrat pomepiben za delavstvo. Pokazalo je, da živi Ui da se ne boji nastopit) za.. svoje pravice. Ob enem pa je pokazalo, da je v skupnosti, v slogi mogočna sila, in da je buržuazija videla, s kom ima opraviti. Zato treba Zlomiti vsakega, ki prinaša razdor, treba, pbračunati z vsakim, kj učkraz-redno borbo delavstva nad delavstvom, a ne nad: kapitalizmom. Nas je' tukaj 5000, In tW’5fl(TO Zdržalo zastavo skupnosti. Živahno so mu množice pritrjevale hi se razšle v delavnice in tovarne mirno, a samozave Ljubljana Je govorila in cle.L. stvo cčfe Slovenije^ in* e-rodajna ministrstva zahtevo z brzojavi, da naj se vnese v budžet za leto 1929/30 znesek Din 30 milijonov, za podpore brazjpo-selnim. Na shodu je v kratkem in stvarnem govoru, polnem logike in .bridke resnice poročal «odrug Jeram. Ker pa se v tovarnah KID odigravajo neverjetne stvari v kršenju principa osemurnega delavnika in to' ne samo od podjetja, temveč tudi s strani posameznih nezavednih delavcev, katerim podjetje z prihuljel-nim nasmehom dovoljuje razne »ekstra^ wurste« v tem pogledu, vsled tega se )e pa tem shodu, na katerem se je predvsem1 razpravljalo položaju in vzrokih brezposelnosti, sprejelo 4udi eno resolucijo, ki se P. n. ravnateljstvu obratov KID Ing. Hoffmann-u, Jesenice-Fužine. , Delavstvo obratov KID z Save, Javornika in Dobrave, zbrano na javnem shodu v Delavskem domu na Savi, drie 27. VIII, 1928, je na podlagi dejstva, ker je vsled slabega državnega gospodarstva na eni strani in vsled neupoštevanja zakonitih predpisov po zakonu o zaščiti delavcev iz strani delodajalcev iti tudi posameznih delojemalcev, težko prizadeto mnogo delavcev, da so obsojeni na brezposelnost v naši državi kakor tudi,v naši okolici sami, ter naj vsled tega naslovljeno ravnateljstvo upošteva sledeče: 1. Po možnosti naj se nadurna dela ukine in namesti novih .brezposelnih de lavcev. 2. Kršilce osemurnega delovnega časa naj se odpusti, to je one, ki po svojem delu v tovarni gredo in za cenejšo plačo odjedajo zaslužek brezposelnim pri raznih privatnikih, v tovarni pa so mnogokrat ,v breme tistim, ki svoje delo v tovarni v polni meri izvršujejo in morajo trpeti za one, ki svoje moči zapravljajo po delu izven tovarne za slabo plačo. Na tem trpi delavstvo, trpi pa na tem tudi interes tovarne, zato naj se podjetje oficijeI.no priključi tej delavski zahtevi in naj se od naslova to uradno objavi. 3. Naslovljeno ravnateljstvo naj upošteva predpise zakona o zaščiti delavstva, izrecno pa pravilnik tega zakona o podaljšanju delovnega časa v obrti in industrijskih podjetjih, kjer se glasi, da ima delavstvo z glasovanjem pravico odločati, da li se delovni čas podaljša ali ne, k.ar kon-Statiramo, da do sedaj pri naslov, podjetju še ni ibilo upoštevano in pričakujemo, da se bode v bodoče to upoštevalo. V pričakovanju, da bode naslovljeno ravnateljstvo v polni meri upoštevalo ....""" at! upravičene zahteve, ki so {jim'navedene, beležimo Za Savez Metalskah Radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice: Bručan Henrik, Martin Jeram, tajnik. predsednik. Shod je naročil) da odda glavni zaupnik to orrtenjenemu ravnateljstvu. Vemo v naprej, da bodo tisti, ki bodo to površno presojali, tudi popolnofna napačno razumeli. Nekaj bode pa tudi takih, ki se bodo vsled tega silno jezili na zavedne, to bodo pa riraiu Saharin 1 ‘in razni ‘ »londruk- šintarji«. Nas zave&ne pk to ne briga/kakor na« ne brigp i*g^yor ^posameznika, ki, pravi, da, dela pp drugod izven tovarne le zato, ker v tovarni preslabo zasluži. Zadnje pri-znamo, zaslužek je osobito za nekatere delavce nad vse mizeren, toda kdor je že bil brezposeln, kdor. je Že bil lačen in tega ni pozabil, ta ve, kako strašni, so dnevi brezposelnosti in gladu, kako strašan je klic malih nedoraslih ‘otrok, ata kruha — pa ga on še sam nima — pravimo; kdor je tb •p*»lwsiJUH<’»i*I»M}il>>*¥ /Wnim TiOnCTTl 1 j čar jev je pa; ki, dočakajo visok« starost, ker to, djaloi.ob, sedanjih -pogojih, opravi kmalu ■^^ičarji so blil vedno najzavettui^ k^-der'jeseniških delavcev in se tudi sedaj1 zavedajo, da je od njih samih, odvisno in':od nikogar druzega, kak^ pogoje si, bodo za bodočnost ustvarili, glavna haloga je Vseh skupaj, da še'všF čini preje organizirajo. Iz sestanka žensklh delavk KID na Jesenicah. Od drie, ko . je nekdanja moč organizacije kovinarjev po zaslugi jaznih lažjrevp^ iucijonarjev zgubila pst svoje moči in vpliva, so tudi do sedaj tovarniške delavke KID bridko občutile na lastnih plečih, kako ifc-gleda takrat, kadar, ni Več organiziranega odpora delavstva. Preživljale so razne ši-kane, zapostavljanja vsled protekcij, odpuščanja na neplačan dopust itd Ob spoznanju, da ni druge pomoči kot v . združitvi, so se sestale koncem. avgusti t. J., da se posvetujejo, kaj, jim je,iikyeIW Sklenile so, da si sestavijo v okvup SMRJ podružnice Jesenice ženSkb sekcoo z lastnim sekcijskim odborom, ter da bo o v bodoče v okviru organizacije lastna vprašanja same vodile ter se ramo ob rami z moškimi člani organizacije borile za svoj Lepo število se jih je udeležilo tega sestanka, na katerem je govorila tudi s odru-žica Zugnvitz-ova kot zastopnica £DZ in D. Poklicala je v spomin navzočim, kako je bilo še pred dolgimi leti v tej tpvami, ko je tudi ona še delala kot tovarniška delavka. Bil je 12-umi delpvni čas, v sobptah So bile proti večeru eno uro proste potem pa »o brez prestanita celo noč delale do nedelje zjutraj za borih 80 vinarjev na šiht. Po zaslugi moških, ki so se včasih malo gibali, se nam je v malenkostih zboljševalo, toda dane*, ii^ate .osemurni delavnik. ki je pridobitev zavednega in organiziranega de-avsrva, itnate tudi ve delavE6 'priliko in VSo možnost, da popravite in nadomestite to, kar me Se nismo znale,, ker nismo bile organizirane ker smo bile nedostopne vsled neprestane, zaposlitve, ki nam ni dopuščala prostega' časa. Ni riie isra'm,‘ da sešm bila'tovarniška delavka, kljub temu sem svoji družini skrbna mati in veSča vseh gospodinjskih del, žal mi je le, ker >e takrat še nismo $avečLpjl£<.d&bi jie,,«|e.qrgani,zirale-1‘ Veselim 'se, da se'Ve darieš bolj zarii-mate, vse se organizirajte in se raimo ob rami borite zimoškimi. Tudi v našo žensko zvezp .pridite, ki ,vam bpde z razno vzgojo dala možnost do popolnega spoznanja, kakšne naloge imamo ženske v boju *a dosego enakopravnosti. - PreproSti' govor Stare'' s o družic e je na mlade delaivke naprdv.il globok vtis, ki jim bode gotovo ostal vedno v spominu, kako-je bilo nekdaj — a danes je sicer že drugače, toda mnogo česa moramo zahtevati, de ustvarimo vsaj približno človeško življenje. Seveda se je proti tej sekciji vzdignil prah iz strani raznih zarjevelih posvetnih marijinih devic, ki so dobile žegen za pre- fanjanje ,rd'eČih revOlucijpriark od nosilcev rščanske ljubezni na Jesenicah. Jeseniške delavke pa so se pričele le zavedati, da same obljube, da bode na onem svetu bolje, nikakor ne odgovarjajo, niti samemu gospodu župniku z Jesenic ne; Dasi lepo uči, kako je treba svojo gtešno dušo pripraviti v nebesa in telo brzdati, toda sam pa le tudi ne živi od same božje milosti, ker kljub temu. da nima žene in ne otrok, ima lepo posestvo, njive, živino, travnike in gozde, poleg tega pa prejema kar ;za štiri osebe aprovizacijo od tovarne in morda tudi kurjavo; dočim je bilst. najrevnejšun starin* upokojencem in za otroke odvzetai da gladu je jo s počasno obsodbo- ila smrt. Zatorej nas takih ljubiteljev iirt učiteljev bog obvaruj,, ki hočejo na podlagi drobtinic, ki jih •pffjema^o od podjetja, zadrževati z lažjo delavstvo v nevednosti iri obljubah, da dobimo plačilo na onem sVetu, sami pa V prVi vrsti skrbijo za blagor svojega telesa, kar imajo sicer čisto prav, ker zdrava duša biva le v zdravem telesu in to navajamo le zato,'da se tega tudi jeseniške delavke zavedajo, Vsem onim delavkam pa, ki se še niso vpisale v sekcijo ženskih delavk pa jih poživljamo, odzovite se, organizirajte se, ker naša vprašanja in krivice, ki se nam še vedno gode, boidiemo le same rešile , in_ odpravile. Zatorej ne ozirajte se prav nič na razne tercijalke, ker ni časa, da bi SŠ3- zgubljale s fanatičnimi devicami. Mezdne sužnje smo, kpt tovarniške delavke, one pa, katerim kapitalizem ne da kruha, jih meče na cesto za vlačuge, kar čaka tudi nas, ako se nam odvzame možnost dela, ako ne bodemo organizirane, da bomo v času enega ali dru-zega slučaja imele organizacijo za pomoč. Trda je ta resnica, zato je ne tajite. Savez Metalsldh Radnika Jugoslavije, oblastni odbor za Slovenijo, sklicuje za nedeljo 30. septembra 1928 ob 8, uri zjutraj v Ljubljani OBLASTNO KONFERENCO z že objavljenim dnevnim redom. Kraj, kjer se bo konferenca vršila, se naznani potom okrožnice. Oblastni odbor. RUDARJI. Proslava 20-letnice obstoja ZRJ podružnica Leše. V nedeljo dne 19. avgusta t. 1. se je vršila na Lešah redka slavnost naših strokovnih organizacij v Sloveniji, proslava 201etnice obstbja strokovne organizacije. Slavnost sama na sebi bi še ne bila toliko pomembna, zaradi svoje 201etnice, zakaj med rudarskimi organizacijami in tudi med drugimi strokami so organizacije s še daljšim obstojem. Ali kar je dalo slavnosti največji sijaj je to, da so člani te podružnice najbolj vztrajni v svoji razredni zavesti, kar priča to, da je bilo 14 jubilantov odlikovanih z zaslužnim znakom za njihovo nad 201etno zvesto članstvo v podružnici, in da jih je še mnogo, katerim manjka samo še par mesecev ali let do te dobe. Slavnost sama na sebi je izpadla najlvse sijajno in disciplinirano. Kdor je videl im-; pozanten sprevod, ko so šli leški rudarji z zastavami in mladino na čelu nasproti svojim sotrpinom kovinarjem iz Guštanja, rudarjem iz Črne in Mežice, kateri so bili vsi močno zastopani z del. tel. enotami »Svobode« in s pevskim društvom »Svo-; boda« Guštanj, na Prevalje, kjer so se so-1 drugi in sodružice pozdravili z »Živeli borci za svobodo, živelo bratstvo, in solidarnost, ; živela proletarska kultura«, ta je mogel priznati, kaj zamore razredno zavedni pro-letarijat mežiške doline. Ta sprevod, kateremu se je pridružilo veliko število proletarskih žen, se je potem v četverostopu pomikal z 8 zastavami in 'guštanjsko godbo na čelu na Leše, kjer se je skupno z zastavami vred poklonil pred jubilanti s Tclicetn »Živeli stari borci«. Za tem se je šlo na slavnostmi prostor, kjer je imel slavnostni, govor sodr. J. Arh, tajnik Z. R. J. iz Zagorja in so‘dr.( I. Tokan, tajnik Delavske zbornice. Po govorih, katere je vzelo delavstvq z navdušenjem'na znanje, se je ob petju »Svobodašev« in zvokih '< godbe, pripelo na prsa jubilantov zaslužne znake, ter jih uvedlo na njih slavnostni prostor. Nato se Je vršil telovadni nastop tel. enot mežiške doline, kjer je zopet naša proletarska mladina pokazala, da je njena moč in kultura ona, katera mora prej ali slej streti meščansko. Za nastopom se je r-j,,—y mlajši tfravtjo, da kaj takega Še niso videli; če so to stedaj Videli, gre pa predvsem čast tem starini borcem, ki nfto omagal! v svojem prepričanju v zmago proletarijata in se borili kllub vsemij terorju in preganja-n ju. Ta njih vera mora roditi v nas zaob-ljubo, da hočemo rti vsi korakati po tej poti, dokler ne zmaga pravica nad krivico, in v tem tiči jedro vse proslave. Starim borcem pa kličemo: Se dolgo let med nami v borbi za svobodo, bratstvo in enakost! Sedaj naj pokažejo svoj socijalni čut do rudarskih staro- in novorvpokojencev. Vprašanje rešitve starostnega zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva v Sloveniji še vedno visi v zraku. Zakaj noben minister in nobena vlada si ga ne upa rešiti, ne da se globoko vreže na to ali na ono stran. To vemo mi, to vedo klerikalci, čeprav so imeli lansko leto pred volitvami v narodno skupščino polne predale obljub v »Slovencu« in na shodih po svojih govornikih za sa-eKa zavarovanja. No, ko so pa po ljudski nezavednosti zopet srečno prijadrali do vladnih jasli, šo, namesto da bi storjene obljube v dejanje izvršili, privolili, da je minister za rude in šume, član njihove vlade, odredil sanacijo bratovskih skladnic v Sloveniji na ta način, da je podaljšal delovno dobo od 30 na 40 let, kar pomeni direktno znižanje obstoječih pokojnin in povišal prispevek od 5—7 odstotkov zavarovane mezde. A kljub tej pametni (po mnenju ministra) sanaciji bra-tovskh skladnic se iste sanirati ne morejo in bo imel prihodnje leto' minister najbrž čast in priliko, da zviša delovno dobo v večnost, ali pa da rudarskim vpokojencem zniža obstoječe pokojnine glavni odbor bratovske skladnice za enkrat samo za polovico in potem pa tako naprej, dokler se »ovo pitanje s vremenom ne riješi«. Ali s tako sanacijo se rudarsko delavstvo ne strinja. Ono je pred in še med vojno plačevalo svoje prispevke v zlati valuti za to zavarovanje. Prisilno vojno posojilo in pa državna inflacijska politika pa sta spravili to zavarovanje v popolno gospodarsko propast. Zatorej smatramo, da je prokleta dolžnost naše vlade in njenih ministrov, da izprevidijo, da se to zavarovanje drugače sanirati ne da, kakor da država da delavstvu nazaj to, kar je njegovega in to v valorizirani valuti, kar znaša približno 123 milijonov dinarjev. Ker se pa gospodje pri vsakoletnem sklepanju proračuna, nikdar, ne, spomnijo na to, kar so bratovskim skladnicam v Sloveniji dolžni — ko Je pa proračun sprejet pa jamrajo, češ, da ni denarji — smo letos, čim smo zaznali, da je predsedni-štvo vlade odredilo, da morajo posamezna ministrstva do konca avgusta meseca predložiti svoje proračunske predloge za prihodnji proračun, potom Zveze rudarjev Ju-goslavije v Zagorju takoj, dne 24. avgusta t. 1., poslali na predsedništvo vlade in na ministrstvo za rude in šume brzojavko j sledeče vsebine: Za sanacijo bratovskih skladnic $Io- j venije se naj vnese v budžet za leto 1929-30 znesek 50 milijpnpv dinarjev, ; j Zveza rudarjev Jugoslavije, j Zagorje ob Savi. Istotako je poslala Zveza na ministrstvo za šume in rude ter na ministrstvo za socijalno politiko brzojavke naslednje-.vsebine: Za pomoč brezposelnim se naj vnese v budžet za leto 1929-30 znesek 30 milijonov dinarjev. Zveza rudarjev Jugoslavije, Zagorje ob Savi. Koi, dobri državljani nismo zahtevali vsega naenkrat, ali prihodnjič si homn dovolili zahtevati ostalo. Zakaj držimo se strogo krščanskega načela: . daite narodu kar je narodovega. Tako, vsemogočna Slovenska ljudska stranka, na tebi je sedaj, ko imaš moč in priložnost v rokah, da dejansko pokažejo tyoji; ministri in predsednik vlade, v koli-,ko njih srce, gorko bije za sestradane in obupane rudarske staro- in novovpokojen-ce v Sloveniji. Pokažite se sedaj kot resnični bratje v Kristusu! Zahvala. Podpisani Ivan Pohovnikar se tem potom najprisrčnejše zahvaljujem vsem darovalcem - delavcem obrata topilnice »Žerjav« ter rudarjem obrata Igerčevo-Neuburger, da so mi v času moje še sedaj trajajoče bolezni darovali znesek skupno 406.20 Din. Posebno zahvalo, izrekam odboru strokovne organizacije Zveze rudarjev Jugoslavije podr. v Črni; kateri je s pobiranjem pričel'. ;" V Crni, dne 31. julija 1928. Ivan Pohovnikar. Lep uspeh rudarjev rudnika Slterjevec. 2e zadnjič smo poročali' o škandaloznih delovnih razmerah pri tem svinčenem rudniku, kateri zaposluje že sedaj okoli 280 delavcev in delavk. Naravno je, da ko se je posrečilo Zvezi rudarjev Jugoslavije vdreti v to sršenovo gnezdo ter vzpostaviti svojo podružnico, da je takoj podvzela vse korake, da pride do toza- devne uradne preiskave, na podlagi katere se ima ugotoviti in odpraviti vse krivice in neupoštevanja socialne zaščite na-pram delavstvu. Tako se je na podlagi tega vršila tozadevna razprava na licu mesta, katere so se udeležili za ZRJ tajnik J. Arh, za zaupnike II. rud. skupine J. Skubic in A-Grum, za rud. oblast g. inž. I. Pehani, za družbo g. dr. Brežnik in ravnatelj Mofl-mann. Po daljši debati se je k posameznim točkam sklenilo sledeče: 1. V teku enega meseca mora podjetje v sporazumu z delavskimi zaupniki preurediti zastareli delovni red, tako da se vnese v njega vse one določbe spdaj obstoječe socialne zaščite in izloči vse ono, kar tem določbam nasprotuje. 2. Za jamsko delavstvo se uvede 8-urnik z vhodom in Izhodom. 3. Isto velja strogi 8-urnik za vse zunanje delavstvo. Za eventuelno podaljšanje delovnega časa mora imetji podjetje tozadevni pristanek od delavstva ter od pristojne rudarske oblasti. Vsako preko-časno delo se Ima odškodovati z 50 odst. doklado. 4. Zensko nočno delo se prepove. 5. Vse nadaljnje, kakor dodelitev a-korda, izobešanje zaslužka, dostava pitne vo.de’ pripraVa lesa, naprava jamskih stranišč, upoštevanje slabega dela, vode itd. se ima izvršiti točno po predpisih. Podjetje se zaveže vse spore, nastale iz delovnega razmerja, z obstoječimi zaupniki vsak čas pravilno rešiti. Sedaj pa spreglejte tisti rudarji in delavke tega rudnika, ki ste imeli v jarni ’ izmenjavo na kraju, in vi zunanji delavci, ki ste imeli 10-urni delovnik brez vsake 50odstptne doklade in kj ste poleg tega trpčli še mnogo ^Irugih krivjc, kaj ste zmogli neorganizirani proti temu in kai ste dosejfli sedaj s peščico pogumnih, ki so spoznali potrebo razredne organizacije, da se bore za svoje in vaše interese, med tem ka ste vi ob strani stali in še stojite. Spreglejte vendar enkrat, da obramba V.ašlh interesov In rešitev vas je v vas samih potom razredne strokovne organizacije., Smo napravili korak. najuej, ali to ) ‘Še,^1' vse. Vedite pa tudi, da bo to tudi 1 Samo na papirju ostalo, če ne boste yi znali tega braniti kot en mož potom svoje organizacije. Zatorej vsi do zadnjega v organizacijo! SPLOŠNA DELAVSKA ? ZVEZA. Mojstrana. Celokupno delavstvo v Moj-•»traoi ?e {pridružuje .protestnemu shodu v Ljubljani z dne 3, sept. 1928. -j- Podružnica SpL del. zveze. Kemična tovarna Moste. Dne 23, VIII. se 'je pri nas vršil strokov-ni shod. Udeležba je .bila srednja. Namen tega shoda je bil« 4a, se preišče vzroke, zakaj pri naš v glavnem strokovna organizacija nazaduje. Slišala so se različna mnenja; Češ, ,^a je _ zakrivil odbor podružnice in obratni zaupniki. Čula se je želja, da se saupniki zamenjajo, ker baje ne vršijo uspešno svoje dolžnosti. Sodrugi! Delavci kemične tovarne! Zaupniki. ne pomenijo ničesar in ničesar ne morejo storiti v prid in zboljšanje položaja, če ne stoji za njimi delavstvo organizirano v močni razredni strokovni organizaciji! Prav tako tudi. odbor organizacije ničesar storiti ne more, če ni za njim disciplinirane organizacije in močno število članstva. ,V kemični tovarni v Mostah, pa delavstvo po večini ni. organizirano in zato tam dnevno izgubljate na svojih pridobitvah, katere ste dosegli takrat, ko ste bili počneje organizirani. In ker njste združeni in organizirani je naša odporna sila padla. Ne upate »e zahtevati to, kar Vam .pogodba in zakon daje. Nadurno delo delate brez 50°/« poviška,.ker, s^.rga bojite zahtevati. ,Zakon $ 1154 b je v podjetju Še v veljavi Do sedaj vodstvo še ni nikomur odreklo tega, ker ta zakon predpisuje, Če je kdo to zahteval. Toda ne zahteva delavstvo! Ko se je zvišalo 5 Din #>ri premogu, je delavstvo mol- Cilj in smer Delavske Telo vadne Enote (DTE). (Nadaljevanje.) Z nravno vzgojo pospešujemo nravno po-vzdigo delavstva — za izobrazbo nove morale, ki nam nalaga vso odgovornost za naše delo, da bode slehern delavec odgovarjal' za vse svoje delo sam sebi in svojemu lastnemu prepričanju. Ta nravni nazor zahteva povsem zdravja, zavednosti in odgovornosti samemu sebi. Ustvariti moramo Človeka čistega, neupogljivega značaja. Naša nravna vzgoja ne uči mo-rale suženjsko podjarmljenega, poslušnega, nepotrebnega samozatajevanja, nego obratno izno-va uči takih dejanj, v katerih je treba, da bi bil vS^- PnePojeJl hrepenenja po prostosti in svobod1, Vri tem je treba vedno podrediti samega sebe višjemu cilju celote. Vzbuditi ljubezen in spoštovanje do dela, ocenjevanje izVršenega dela, tudi takega, ki je v blagor ostalih. Nrav grozi ali nagrajuje, nadomešča, pospešuje veselje za dobra dejanja. Zlo odstranjuje iz sveta že s tem, da vzbuja k delu za dobro in pošteno. Naša nravna vzgoja, katere ne učimo samo v enotah, nego tudi v družinah, uči požrtvovalnosti, odkritosrčnosti in lepega vedenja, budi inicijativo, smisel za ea$t in dolžnost, In končno smisel za dobro, krasfio m vzvišeno. In to sp nravni zakladi bodoč? socijaiistične dtiužbe. Tu šele pridemo prav k glavnim1 bistvenim znakom delavskih telovadnih enot, katere dajejo osnovo za celo njeno delovanje in se vidno razlikujejo od drugih telovadnih organizacij. To je socialistična vzgoja. Tu gremo dalje, ker je nujno, da povemo, da ne moremo nikakor ločiti telesne vzgoje od duševne, nravne in te zopet ne od vzgoje za socijalizetn. Vse te vzgojne smeri se morajo vzgajati skupno. Ne moremo si predstavljati telesne dovršenosti brez duševne in nravne in te zopet ne brez zadostnega 'razumevanja socijalizma ali nasprotno. ; Zakaj mislimo na vzgojo socializma? Kaj uči socializem1? V njem najdemo težnje po boljši; lepši in pravičnejši družbi tako gospodarsko, kulturno in nravno. Naše stremljenje je, da hiti naš narod skupaj z vsemi kulturnimi narodi po poti v boljšo bodočnost človeštva, za rešitev socialnih vprašanj po načelih socializma. Po tej poti razvoja hočemo vzgajati mlajše generacije k socializmu. Naša dolžnost je, buditi mlade duše za socialna vprašanja delavstva, buditi v njih zavedne delavce in gojiti čut, da spadajo k veliki družini, ki z delom1 svojih1 rok ali glave drži pokoncu ves svet. Naša socialistična vzgoja je razredna in bo tako dolgo, dokler ne bo današnja krivična razredna družba, ki deli ljudi na revne in bogate, odpravljena. Sodobni kapitalistični sistem ustvarja dva razreda, ki se med seboj borita za nadoblast. To borbo nazivamo razredni boj. Ta Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte »Žiko«! Ime »2ika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalo* knjižico in dobiti morate pravo »Žiko« v rdečih zavitkih. čalo. In tako se ob naši brezbrižnosti naš položaj z dneva v dan slabša, naše družine trpe glad in pomanjkanje, mi pa valimo krivdo na zaupnike, na odbor in na vse. Glavna in edina krivda vsemu temu je naša nezavednost in neorganiziranost, ker je nočemo videti in pripoznati. Sodrugi! Ali naj ger to tako naprej? Sami si svojega že itak slabega položaja ne smemo slabšaati! Konec naj bo te naše malodušnosti! Začnimo zopet! V organizacijo sodrugi! V bran za svoje pravice! 'Ko pa .bodemo organizirani, .potem bo tudi naš zaupnik takšen, kakoršnega si želimo. In kar bodetmo organizirani delavci 6ložno zahtevali, bodo zaupniki pri ravnateljstvu predložili in bo tudi doseženo, ker vodstvo tovarne bo vedelo, da stoji za nzimi vse delavstvo kompaktno organizirano. To je prava pot, sodrugil In do tega moramo priti. Organizacijo moramo dvigniti! Delavci kemične tovarne, udeležujte se sestankov, ki se v ta namen vršijo vsak teden v gostilni »Kaučič*, dan in čas je razviden iz vabil, katere boste dobili. Na plan, sodrugi! Vstanimo! Majhni smo izato, ker klečimo! Delavec iz kemične tovarne. Stavka steklarjev. Kakor je vsej javnosti znano, da vsi steklarji Jugoslavije stoje že 9i teden v težkem boju, sporočamo še to, da se ta stavka vodi v najboljši disciplini ter v redu iri to v Hrastniku, Paračinu, Zagorju ob Savi ter Sv. Križu, brez stavkokazov (štrajkbreher-jev). V teh tovarnah se razni predmeti izdelujejo, Kirma »Abel« poseduje še feno tovarno v Straži (Hrvatsko), tam se izdeluje samo temno-zeleno steklo n, pr. steklenice za pivo, likerje, medicino in balbn- in so po največ zaposleni v tej tovarni stekle naokrog naseljeni mali kmetje. Zadnja leti- po vojni je firma »Abel« prevzela tudi gori navedeno tovarno, ter je tudi zaposlila inozemska delavce, ker so pa razmere V tej tovarni tako slabe, da jih ni mogoče popisati n. pr.r Če tovarna radi slabega premoga (kar pri' nas tega ni, ker je bogastvo premoga) v tednu 2«—3krat Šihte‘pražnttje (fajra), 'za titke zamude ne dobijo steklarji trikake odškodnine. 1 žfžtiAčiio >c fc'nt r a 1 ° ih daje vsem privatnikom električni tok zp. razsvetljavo-, samo za delavce v njih stanovanjih nima električnega toka. Tudi plačilni pogoji so sorazmerno zelo slabi, kakor nikjer na celem kontinentu, n. pf. pomočnik dela 8 ur kot kakšen stroj, dobi komaj 15—25, največ po 30 Din plače. Tudi starejši delavci (mojstri) zelo slabo zaslužijo. Samo izbranim zakulis. ljudem, tem «e dobro godi. Bil je sklep z vsemi ostalimi sodrugi v celi Jugoslaviji, da stopimo v stavko in iste zahteve tovarni predložimo, kakor ostaje tovarne. Firma »Abel« je seveda naše zahteve odklonila, ter takoj istega dne 22. avg. 1928 ob 12. uri opoldne je delavstvo utsavilo delo. Vsi delavci so pustili delo ob določenem času in uri. Ali od njih ni bil hiti eden, ki jim pravijo glupi kmetje (Der dumme Bauer), ampak inteligent iz Straže in še taki ljudje, ki so že precej sveta obhodili in že marsikaj doživeli, Ker so pa priviligir^npi in jih podjetje razmeroma nekaj boljše plašča, si pač predstavljajo,'ila njim ni potrebno z ostalimi sodrugi se boriti in solidarno z ndtni^ v borbo stopiti. Pomočniki za te ljudi so bili od Orožnikov prignani in jim je tovarna prilagodila 25°/o povišek plače, tako, da so na eni peči naprej delali, na kateri se še danes dela. Torej tako, da bodo sodrugi steklarji ne samo pri nas v Jugoslaviji, nego tudi v inozemstvu spoznali, kako se pri nas stavkokazi. Njih imena tukaj objavljamo: Martin Frankovič, Jakob Povš, Franc Povš, Franc Lamper, Karl :Ff^c Žanič, Anton Tomšič. Hoteli so nam onemogočiti borbo in nas pokopati-ali. se jim ni posrečilo, ker 'hočemo in mi moramo, omagati. .......................... 1 "" 11 m 1'irii boj se vodi y glavnem: med delovnimi, raaaadom (proletarijatom) in razredom nedelavnih,* kateri imajo v rokah kapital in produktivna sredstva (kapitalisti)^ Razredni boj se vodi v glavnemi na tri načine: politično (politično gibanj), gospodarsko (strbkovno, zadružno gibanje), kulturno in nravno (Delavske telov. enote »Svoboda« itd.). Poglejmo malo po svetu. Videli bomb, da se gospodarstvo vodi po vseh državah po enakih zakonih. Z malimi izjemami je vpliv kapitalizma po celem svetu enak. Iz teh razlogov se delavstvo združuje, prizadeva si pridobiti najboljše medsebojne odnošaje, brez razlike narodnosti in dr* živ. Vsled' tega je socializem mednaroden. Zato smo tudi mi in bomo pristaši mednarodnosti. (Naše telovadno gibanje je sestavni del Mednarodne delavske zveze za telesno vzgojo in šport) Čutiti ge mednarodne, še ni znak, da smo brez-narodni, ali da preziramo vse naravne vezi d0 lastnega naboda, s katerim smo iz vsega početka raštli. Gledati na mednarodnost kot na nekako prizadevanj!e po breznarodnosti, more samo ta, kdor mednarodnosti ne razume ali iz gdtovih vzrokov' razumeti noče. Vsa današnja kapitalistična vedai, umetnosti in kultura so mednarodnemu socializmu sovražni. Zlasti se svetovni kapital v borbi proti proletarijatu skuša organizirati preko narodnosti. (Konec prihodnjič.) LESNI DELAVCI. Kako izkoriščajo. Prijavil se je v uredništvu organiziran sodrug, mizar, ter povedal, kako se delodajalec poslužuje vseh trikov, da izkorišča delavca. Delal je ta sodrug od maja letošnjega leta pri nekem mizarju. (Ime v slučaju potrebe na razpolago. Govorilo bo pa tudi še sodišče.) K bolniški blagajni pa ga je prijavil šele sedaj, dne 16. avgusta, torej po štirih mesecih. In za ves ta čas mu je odtrgoval tisti znesek za bolniško blagajno, ki bi ga moral plačati v bolniško blagajno. A ta mojster-delodajalec je vtaknil ta znesek v svoj žep. Mizarski pomočnik je zahteval, da ga mora naznaniti za ves čas nazaj. Odgovor na to pravično zahtevo je bil___________ Takoj ga je odpustil iz službe, ker noče, kakor je rekel, zaposlovati take nezadovoljneže. ’ To beležimo s pozivom, da nam vsak sodrug, ki bi bil količkaj oškodovan, vse natančno sporoči, da bomo stvar uredili pred sodiščem. Potem si bo marsikateri oderuh premislil tako postopati. Poročilo o zaščiti vajencev avstrijske organizacije lesnih delavcev. Ze v začetku strokovnega gibanja se je poskušalo, kakor je pač bilo takrat mogoče, skrbeti za zaščito vajencev. Bilo je to težko delo, ker se je komaj za pomočnike dosegla kakšna malenkost in to z neprestanimi nevarnostmi, da organizirane pomočnike vržejo iz službe. Kaj še le za vajence, katere smatra mojster in podjetje kot deklo za vse. Vendar kljub vsem zaprekam se je organizacija borila za vajence korak za korakom in tako počasi sicer, a vendar dosezala uspehe, ki so se vedno množili, dokler se ni po revoluciji 1918. leta doseglo, da se Je sprejel zakon za vajence. Tako imamo celo vrsto zakonov in na-redb, ki določajo, kako se ima ravnati z vajencem in vse drugo, kar se tiče mladostnih delavcev. Vendar veliko mojstrov se za te zakone briga zelo malo. ker vedo, da jih v tem zanikavanju teh zakonov podpira pri sedanjem režimu vlada in sodišča. Zato je trebaio postaviti kontrole, ki kontrolirajo te zakone in skrbe, da se izvršujejo, v Pripominjamo, da bi trebaio nekake take kontrole uvesti tudi pri nas v Slo« venljl, da bi kontrolirale izvedbo zakona o zaščiti delavcev in vsako kršitev strogo kaznovale. Strokovne organizacije in Strokovna komisija naj bi o tem razmišljale in kaj ukrenile v zaščito delavstva, posebno pa v zaščito vajencev. V Avstriji sta bila za to imenovana dva inšpektorja za vajence za celo Avstrijo. Ta dva inšpektorja bi naj torej kontrolirala tisoče ln tisoče in istotako tisočero slučajev obdelala in spravila v razpravo. Nekaj nemogočega. Tako so organizacije postavile poleg državnih uradnih organov prostovoljne pomočnike za to delo. Tudi organizacija lesnih delavcev je pred enim letom postavila take zaščitne forume in danes lahko že na enoletno delovanje gleda z zadovoljstvom. Čeravno da to mnogo dela, je vendar ustvarjeno mesto, kamor se lahko obrne vsak vajenec, kjer dobi nasvet in pomoči To Je dalo večji razmah in je imelo dobre uspehe. Dosedaj je bilo 48 slučajev, kjer je vajenec iskal zaščite in kjer mu je naša vajeniška zaščita nudila pomoč. In sicer: 20 slučajev radi nezakonitega delovnega časa, 5 slučajev poškodbe vajencev, 4 slučaji radi imenovanja za pomočnike, 4 slučaji radi tepenja, 3 slučaji radi nepravilnega sprejema v uk, 2 slučaja za vštetje učne dobe, 3 slučaji radi nerednega obiskovanja šole, 1 slučai radi odpusta brez zakonitega vzroka itd. Tako so te zaščite za vajence velikega pomena. 2IVILCI. Odbor podružnice pekov v Ljubljani naznanja svojim članom, da se radi pokrajinske razstave vrši članski sestanek v nedelje, dne 16. septembra. Radi važnosti dnevnega reda je dolžnost vsakega pekovskega pomočnika, da se sestanka udeleži. Odbor. Delavstvo pivovarne »Union« je lansko leto dobilo nekake sezijske doklade po 5 in 10 odstotkov kot nekak protiutež za odvzeto deputatno pivo. Letos je delavstvo ponovno zaprosila ravnateljstvo pivovarne, naj bi se Jim dalo sezonsko doklado v lanski obliki, toda naletelo je na gluha ušesa. Dva meseca je ravnateljstvo zavlačevalo stvar z negativnimi odgovori in izgovori, da so vsi upravni svetniki na dopustu, da je konzum piva šibek itd. Toda gospodje naj si zapomnijo, da delavstvo bolje pozna produkcijo kot oni in naj ne dela takih izgovorov; kadar morajo delati delavci po 4, 6 in 8 nadur dnevno in kadar gre pivo iz kleti staro jedva 12 dni in slednjič naj ne jamrajo, dokler jim bilanca izkazuje precej nad 2 milijona dinarjev letnega dobička. Mi sicer vemo, da podjetnik hoče dividende, delavcu pa da le delo, ki ga mi-zerno Plača. Ali zapomnite si, da bomo znali dobiti za svoje delo tudi svojo polno plačo, a za miloščino delali ne bomo. Mesarji. Vsaka stroka ima nedeljski počitek, le mesarski pomočniki so vpreženi ne samo noč in dan, temveč tudi v nedeljo. Ponekod jih reakcijonarni mojstri silijo v delo tudi v nedeljah popoldne. Cas bi že bil, da se tudi v mesarski .stroki napravi vsaj malo reda in mislimo, da bi se za to pač lahko nekoliko zavzela mestna, odnosno tržna uprava. Posebno v zimskih mesecih bi se dala stvar urediti, ker ne gre vendar, da bi morali ravno mesarski pomočniki biti brez vsakega razvedrila, a kar je glavno, da nimajo najmanjše prilike za kulturno izobrazbo. Obrtniki tako strašno tarnajo o gospodarski krizi, a na svoj obrtni naraščaj niti malo ne pomislijo, a še manj se zavedajo, da s kulturno zaostalim naraščajem krize odpravili ne bodo. Peki — Maribor. Na povabilo mariborskega pevskega odseka pekov so posetili Maribor v soboto 25. avgusta t. 1. graški pevci peki, katerim se je pridružil tudi pevski odsek »Freiheit« in več drugih sodrugov, med njimi tudi graški župan s. Muhič, bivši pekovski pomočnik. V soboto okoli pol 6. ure se je izpred Delavskega doma razvila veličastna povorka z godbo, telovadci, strokovne in kulturne organizacije z zastavami na kolodvor, da dostojno sprejmejo goste, kateri so prispeli z vlakom ob 8.20. Takoj ob prihodu so jih vznevoljilv češ, da ne smejo razviti zastave, oziroma da bi jo morali pustiti na kolodvoru, vendar pa je oblast na intervencijo s. Petejana to dovolila. Sprejem gostov pred kolodvorom je bil predvsem prisrčen; iz več tisoč ust je zadonel »Freundschaft«-»Družnost«, na kar so bili gostje od naše mladine okinčani s cvetjem, a župan s. Muhič je prejel lep šopek rdečih rož. Ko je odigrala godba in so pevci medsebojno odpeli pozdrav, je pozdravil goste v imenu mariborskih sodrugov s. Eržen. V imenu mariborske občine je pozdravil s. Muhiča in tovariše g. dr. Lipold. V imenu Zveze živilskih delavcev Jugoslavije s. Pretnar, za Delavsko zbornico s. Cobal, ki se ni mogel vzdržati, da ni udaril po komunistih, dasi bi bilo bolje, da se je vzdržal. Nadalje za delavske kulturne organizacije v Mariboru s. Močnik, za socialistični klub občinskih svetnikov sodr. V. Grčar. V imenu graških sodrugov se je zahvalil za iskren sprejem s. Muhič in je med drugim naglasil, da ima avstrijski proletarijat več ugodnosti in sicer zato, ker se zaveda svoje moči in solidarnosti. Upa, da pride tudi jugoslovanski proletarijat na isto pot, posebno mariborsko delavstvo, katero Je najbližje avstrijskemu. Po zaključku govoranc se ie razvrstil po Aleksandrovi cesti impozanten sprevod z gromkimi proletarskimi klici, katerim je z obeh strani ceste stoječa množica živahno sekundirala. Pred prazničnim Ljudskim domom, s katerega Je ponosno plapolala rdeča zastava, se je navdušena množica le nerada razšla, a treba se je bilo pripraviti za koncert v Unionski dvorani, ki se je pričel ob pol 9. uri zvečer. Dvorana je bila nabito polna, tako da je moralo, žal, precej publike oditi domov, a ostali so nestrpno pričakovali pričetka. Za uvod je nastopila godba železniških delavcev pod vodstvom g. Schčnherrja; a dasiravno se je ponovno izkazala kot najboljša godba v Mariboru in jo- publika sicer težko pričakuje, vendar je danes vse le hrepenelo po nastopu pevcev. Po over-turi »Pesnik in kmet« in fantaziji iz opere »Tribut zamora« so nastopili graški pevci-peki viharno pozdravljeni. Belo oblečena deklica jim je podarila košaro cvetja in jih pozdravila z ljubko deklamacijo. Mariborski pevci-peki pa so jim podarili v spomin srebrn vrč. Nato sta pozdravila goste s. Petejan v slovenskem, a s. Eržen v nemškem jeziku. V imenu graških pevcev se Je zahvalil za prisrčen sprejem s. Hoš in povdar-jal, da ostane graškim sodrugom sprejem in pa bivanje med mariborskimi sodrugi trajno v spominu. Nato je graški pevski zbor odpel četvero pesmi. Dobro rutiniran zbor vodi prof. Sedlmeier. Posehno je ugajala z vso ljubkostjo odpeta šegava ilustracija »Pap-pelmaulchen« od g. VVohlgemutha, nakar so bili pevci viharno aplavdirani in obsuti s cvetjem po proletarski mladini. Društvo »Enakost« iz Studencev je zapelo dve pesmi pod vodstvom g. Zvonka Korbana. Mešani zbor mariborskih »Svoboda-šev« se je ponovno, izkazal, posebno s pesmijo »Naša zvezda«, kjer je precej težko nalogo, tako sopran-solo kot zbor, pod vodstvom prof. Comellija častno rešiL. Po odmoru je nastopilo graško žensko pevsko društvo »Freiheit«, kombinirano s pevci graških pekov v močan mešan zbor. Pod vodstvom prof. Faist-Sedlmeierja je podalo svoj program jako dobro. Posebno navdušenje je zbudil mešan zbor ^Internacionala«. Splošno priznanje pa je žela ljubka »Tanzlied« od G. Gruberja in občinstvo jo je veselo nagradilo z dolgim ploskanjem in sipanjem cvetja. Nestor naših pevskih društev, preizkušena »Frohsinn«, nas je topot iznenadil s svojim napredkom pod novim pevovodjem prof. Comellijem. Tako dobrega prednaša-nja in harmoničnega zlitja glasov že pri njem dolgo nismo slišali. V »Frohsinnu« se je vzbudilo novo življenje. Kot zadnji je nastopil prireditelj koncerta, pevski zbor mariborskih pekovskih pomočnikov. Zadnjle društvo v programu mora vedno največ žrtvovati, ker je poslušalstvo že razvajeno s prejšnjimi točkami; zato so se naši peki tembolj potrudili, da ne zaostanejo za drugimi, kar se jim je tudi posrečilo. Zapeli so »Pastirja« od Juvanca, »Hast du mich' lieb« od L. Krona in Knittlovo »Sabljico«. Najboljša je bila nemška z lepim bariton-solo. »Pastir« je čudovita lepa pesem, ki pa zahteva zlasti čist, liričen tenor in duševno poglobitev, kakor tudi živahen tempo. Dovoljujemo si opozoriti, da pesmi kakor je »Sabljiča«, pravzaprav ne spadajo na program pevcev-proletarctv. Izogibati se je treba vsega, kar spominja na alkoholno štimungo, na nacionalizem in militarizem. V nedeljo se je vršil predpoldne na vrtu »Ljudskega doma« dobro obiskan koncert naše godbe železničarskih delavcev in uslužbencev. Popoldne so pa gostje v spremstvu mariborskega delavstva korporativno odkorakali na veselico k »Lovskemu domu« pri treh ribnikih, kjer se je nabralo toliko veselo razpoloženega občinstva, da skoro ni bilo na obširnem vrtu prostora za vse. Igrala je železničarska godba in plesni orkester, a pevska društva so nastopala zaporedoma. Nekaj' gostov z graškim županom s. Muhičem se je medtem vrnilo z izleta v dravsko dolino, kjer so si ogledali falsko elektrarno. Zvečer je bilo ginljivo slovo, ko so se graški^ sodrugi odpravljali na kolodvor med živahnim mahanjem robcev in »Druž-nost« in »Freundschaft«-klici. Spremljalo jih je na kolodvor mnogo Mariborčanov. OBLAČILNI DELAVCI. 10-urul delovnik In krojaški mojstri. Ko je sklicala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani protestni shod proti 8-urnemu in zahtevala vpeljavo 10-urnega delovnika, se je čutila tudi zadruga krojaških mojstrov dolžna to zahtevati in je pozvala svoje člane na to zborovanje. Ali ni to Ironija, da tisti, kateri nima nobenega pomočnika. protestira proti 8-urniku. Kdo mu pa brani, da naj dela 8 ur. Dotični lahko delajo po 16 do 18 ur dnevno; naj zjutraj malo preje vstanejo. Tako so se udeležili tega shoda sledeči mojstri, kateri nimajo nobenega pomočnika: Trebu-šak, Barle, Jesse. Plachota, T. Kunc, Kerstnič z 1 pomočnikom, Lombar, kateri ima 3 pomočnike, ki so po navadi zaposleni samo 6 mesecev redno, drugače pa jih pošlje na sveži zrak, katerega so baje zelo potrebni. G. Rojina si je pa ogledal avto, kateri vozi iz Vrhnike v Ljubljano in jo je potem ubral solidarno po Zvezdi navzdol. Bilo je še nekaj mojstrov jz dežele, kateri so prišli kakor vsak ponde-Ijek kupovat si svoje potrebščine za čez teden in so si obenem ogledali maloštevilno razstavo, raznih obrtnih mojstrov v Kazini. Brezposelnost v krojaški stroki je letos tako velika in splošna, kot še nobeno leto po vojni. Vseh brezposelnih krojaških pomočnikov Je danes do 80 odstotkov. Iz skoro vseh velikih obratov so delavci na cesti, najbolj pa vlada brezposeU nost pri tvrdki Schwab, kjer so nekateri pomočniki brez dela po 5—7 tednov, drugi pa nekoliko manj. Polno vposleni pri tej firmi, katera je v času sezije zaposlovala do 35 delavcev, so bili le 4 pomočniki. Več je tvrdk, pri katerih niso delali pomočniki po 2—3 tedne, pri drugih pa zopet samo dva ali tri dni v tednu. Torej niti za pet ur dnevno nimajo dela za svoje pomočnike, pa zahtevajo 10-urni delovnik. To je demagogija, ki ji ni para. Pomočniki so odgovorili mojstrom s tem, da so se polnoštevilno udeležili manifestacij-skega shoda v Mestnem domu za polni osemurni delovnik. Velikanski tarifni boj moških konfekcijo-narjev v Nemčiji. Organizacija oblačilnih delavcev Nemčije je že pred par meseci vložila na Zvezo tovarnarjev moške in deške konfekcije Nemčije spomenico, v kateri je zahtevala življenskim prilikam primeren povišek dosedanjih plač. Pogajanja so se vlekla naprej brez uspeha. Organizacija tovarnarjev je ponujala 3—7odstotni povišek, kar pa so delavci odklonili kot nesprejemljivo. Ker niso mogli priti do nikakega zaključka, se je organizacija pomočnikov obrnila za posredovanje na državni urad dela. Sklicana so bila 19. julija pogajanja od strani tega urada, katerih se pa delodajalci niso udeležili. Predsednik pogajanj, višji državni uradnik, je po zaslišanju delavske organizacije in na podlagi življenskih razmer določil, da naj se plače zvišajo povprečno za 11 odstotkov. Kljub temu, da tudi delavstvo ni bilo zadovoljno s to razsodbo, vendar je z malo večino sprejelo to na znanje, so se pa delodajalci tej razsodbi uprli ter so dne 9. avgusta izjavili, da zanje ta razsodba ne velja. Delavstvo je na to sklenilo proglasiti delno stavko z dnem 22. ozir. 23. avgusta, kar je tudi storilo. Delodajalci so takoj sklicali konferenco v Berlin, kjer so sklenili, da izprejo v tovarnah, kjer je izbruhnila stavka, vse delavstvo, pozneje pa še ostalo. Obdržati so si hoteli le prikrojevalce, obratovodje in mojstre na domu, kateri zaposlujejo pomočnike. To izprtje je nastopilo s 27. avgustom. Razočarani pa so bili delodajalci, ker so se delavcem pridružili tudi prikrojevalci in še vsi ostali vposleni, kakor tudi mojstri. Tovarnarji so vse prikrojevalce nato takoj odpustili in jim izplačali po zakonu dolžne plače. Število izprtih delavcev je zaenkrat okoli 20.000, katero se zna pa še povečati, ker vsega delavstva v tej konfekcijski stroki ■ je okoli 44—50 tisoč. Delavstvo je usilje-no mu borbo sprejelo ter zaupa svojim zastopnikom organizacije, da bodo isto izpeljali do končne zmage. Podjetniki, kateri mislijo, da bodo organizacijo s tem uničili, so se zmotili, ker je delavstvo sprevidelo, da le potom organizacije izvo-juje svoje zahteve ter jih je par tisoč pristopilo v njo. Mi sodrugom želimo popolno zmago. O poteku boja bomo poročali. RAZNO. Nelogika, ali morda še kaj? »Slovenec« v torkovi številki (4. sept. 1928) piše o shodu marksistov med drugim sledeče: »Na shod so bili povabljeni tudi kršč. socijalistični in samostojno-demokratski delavci. Jugoslovanska strokovna zveza je stavila za pogoj, da se krščansko-soci-jalistični delavci udeleže shoda, toda naj bi shod ne imel političnega značaja. To pa je bilo z napovedjo, da govori poslanec Petejan, popolnoma izključeno.« (Podčrtali mi.) Torej, ker je govoril poslanec Petejan, delavski poslanec, je tem krščansko-socijalističnim delavcem bila to politična gesta. A stavka v Vevčah in pogajanja, katere je vodil poslanec in bivši minister dr. Gosar, kaj pa je bila potem ta? Politična? Ali je vsaka akcija politična, na kateri sodeluje tudi kak politični iunk-cljonar? Pričakujemo odgovora od »Slovenca«. Vozne olajšave za brezposelne delavce. V »Uradnem listu« je v št. 65 objavljen pravilnik, ki na novo ureja vozne olajšave za potujoče in dela iščoče delavce in otroke nad 10 let starosti. Pravico do ugodnosti za polovično vožnjo po železnici in pri vseh drugih državnih prometnih sredstvih imajo tako telesni kakor tudi duševni delavci obrtnih, industrijskih, trgovskih in rudarskih podjetij pod pogojem, če se ugotovi: 1. da so resnično vsaj tri dni brez posla in da dokažejo, da imajo zaposlitev kje drugje; 2. da se ne more dobiti zanje dela v njihovih bivališčih; 3. da z ozirom na višino zaslužka ter rodbinskih razmer sami ne bi mogli trpeti celotnih prevoznih stroškov, novega preseljevanja. Nakaznice za polovično vožnjo izdajajo potujočemu delavstvu javne borze dela, če pa teh ni, pa odseki za so-cijalno skrb pri oblastnih samoupravah, oziroma županstva. Kadarkoli prosi delavec za polovično vožnjo, se mora izkazati tudi z delavsko legitimacijo s sliko. Dokler se te legitimacije ne uvedejo, veljajo izjemoma dosedanje delavske knjižice, oz. legitimacije, ki so jih izdale policijske oblasti, županstva ali strokovne organizacije. 8149 nesrečnih slučajev. Poročilo Inšpekcije dela za leto 1927 priča, da je v letu 1927 bilo 8149 nesrečnih slučajev, od katerih je 135 smrtnih. V letu 1926, je bil smrtnih slučajev 117. Torej smo napredovali. Največ žrtev je pogoltnila lesna industrija. Nato kovinarska, tekstilna, industrija živeža. Treba pri tem imeti v vidu, da to niso vsi nesrečni slučaji iz domene Inšpekcije dela, nego samo tisti, za katere ve. Poleg teca treba vedeti, da Inšpekcija dela nima delokroga med rudarji, železničarji, niti med poljedelskimi delavci, med katerimi je veliko število nesrečnih slučajev. Tudi to je vprašanje, ki bi, mu treba bilo iskati rešitve. VESTNIK »SVOBODE". Proslava stoletnice Tolstoja v Ljubljani. Okrožni odbor »Svobode« Ljubljana-ŠiSka-Vič-Moste priredi proslavo 100-let-nice rojstva velikega predhodnika ruske revolucije, Tolstoja, v torek, dne 11. septembra ob pol 8. uri zvečer v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. O Tolstoju bo predaval s. dr. Henrik Tuma, iz Tolstojevih del bo pa recitiral s. Kreft. Delavci in delavke, ta dan napolnite dvorano! Vlč-Gllnce. V nedeljo, 12. avgusta 1928, le mlada Delavska telovadna enota Vič-Glince priredila svoj prvi javni nastop na vrtu Zadružnega doma. Nastopilo je 13 telovadk s prostimi vajami. Izvedba vaj je bila dobra, istotako posamezni gibi in kritje. Želeti bi bilo v bodoče več živahnosti pri prostih vajah, posebno, če se izvajajo na tričetrtinski takt. Nujno pa je svetovati, da se v bodoče ne prične s tako težkimi vajami, in to posebno pri enoti, ki deluje jedva par mesecev. Dasiravno so sodružice pokazale v izvedbi sigurnost, predvsem pa izredno vztrajnost, vendar naj vaditeljski zbor upošteva, da začetnice tudi ob naj-večji vztrajnosti lahko izgube veselje do telovadbe, ako se jim vaje docela ne posrečijo. Sodružicam pa: krepko naprej po tej poti, začetek je bil nad pričakovanje dober tudi za najstrožjega kritika. Pri °-rodni telovadbi sta nastopili dve vrsti: ena na bradlji, druga s preskoki čez konja. Splošna izvedba: prav dobra. Opazilo se je, da je bilo posebno med telovadci na bradlji par izbornih telovadcev, ki so najtežje vaje z lahkoto izvajali. Sodrugi se pripravljajo na tekmo v jeseni, to se je poznalo; če bodo vzdržali, bo uspeh prav lep. — Prl prostih vajah članov je odrekla godba, zato so jih pa člani izvedli na štetje. Dobro! A velja isto kot za članice: Vaje so bile pretežke. Mi ne moremo pokazati toliko kot češki sodrugi, zato ni treba, da njihove vaje uporabljamo pri telovadcih, ki so jedva pričeli zahajati v telovadnico. — Vzorna vrsta na drogu je pokazala višek. Bili so pač sodrugi iz Trbovelj in Zagorja. Dasi cel dan zaposleni pri napoi-nem delu v rudniku, vendar so tudi najtežje vaje strenirali in izvajali z eleganco in brezhibno. Nai bodo vzor telovadcem Vlča-Glinc. Mladi enoti pa: Prvi uspeh, ki ga je pokazala, bodi bodrilo za nadaljni napredek! Svoji k svojim! \ imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. Izilaja la urejuje ter za tiskarne odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.