SVOBODNA SLOVENIJA
ANO X)?XVI (30) štev. (No.) 2
RSLOVENIA LIJ AR E
BUENOS AIRES
13. januarja 1977
ALTERNATIVA „TRETJEGA SVETA“
Métodos castrlstas
En un redente editorial el matutino “La Prensa” de Buenos Aires analiza las actitudes eastristas en los foros internadonales, y también su trato con los opo-sitores en exilio. A este respecto dice:
El 13 de abril de 1974, el opositor cubano José de la Torriente fue asesinado a balazos mientras vela un programa de television. Un ano después, otro anti-castrista, Ramon Donestévez, constructor de botes en Miami, fue asesinado a balazos en su oficina. El 31 de octubre de 1975, el ex senador cubano y director de un periòdico de Miami, Rolando Masferrer, fue asesinado mediante la colocación de una bomba en su automóvil. El 30 de abril de 1976, Emilio Miliàn, anunciador de radio y television, que se habia expresado frecuentemente contra el terrorismo castrista en Miami, sufrió los efectos de la explosion de una bomba colocada también en su automóvil, que le arrancò ambas piernas. El 27 de diciembre pasado, el hijo del comandante cubano Huber Matos, preso en Cuba desde hace 17 anos, fue atacado a tiros con la evidente intención de suprimir su activa campana por la libertad de su padre. El joven Huber Matos reside en San José de Costa Rica, donde posee un hotel desde que su progenitor fue encarcelado, en 1959. Declaró que en Costa Rica no tiene enemigos, y acusa del atentado a cubanos comunistas.
V Gorici je bil ustanovljen
Svet slovenskih organizacij
Žaloigra na Koroškem
New York, koncem decembra 76.
Ravno te dni minevajo tri leta, ko smo zdomski Slovenci glede koroškega vprašanja spregovorili odločno in tehtno besedo. Najvišje politično predstavništvo zdomskih Slovencev — Narodni odbor za Slovenijo — je po škandalu okrog dvojezičnih krajevnih napisov sprožil obširno akcijo: sestavil je kratko izjavo o pravicah koroških Slovencev in organiziral nabiranje podpisov za to izjavo po vseh delih sveta, kjer bolj strnjeno živijo slovenski ljudje. Protest zoper postopanje avstrijskih oblasti se v izvlečku glasi :
„Slovenci, živeči širom sveta, najodločneje obsojamo način, kako je vlada republike Avstrije obšla določbe Državne pogodbe z dne 15. maja 1955 s tem, da je nezakonito in občutno zmanjšala obseg dvojezičnosti na Koroškem. Zato protestiramo proti kršenju čl. 7 te mednarodne pogodbe, po kateri je zaščiten obstoj in nadaljnji razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. . . Toda na delu je nacistični duh, ki hoče likvidirati koroške Slovence kot narodno skupnost. . . Koroške Slovence bomo podpirali v njihovem boju za pravice, ki jim jih Državna pogodba svečano zagotavlja, avstrijske oblasti pa očitno kršijo in teptajo“.
Protestno izjavo je podpisalo nad 6000 slovenskih emigrantov iz vseh delov sveta, predložena pa je bila z vsemi podpisi glavnemu tajništvu Združenih narodov v New Yorku z vlogo z dne 29. decembra 1973. V spremnem pismu je omenjena „Denkschrift“, ki jo je poslal januarja 1973 avstrijskemu kanclerju Kreiskyju predsednik -NOS Miloš Stare s peticijo za takojšnje in hitre ukrepe v zvezi z alarmantnim položajem na Koroškem. Glavno tajništvo Združenih narodov je bilo naprošeno, da protest s podpisi vred vzame na znanje in primerno ukrene.
V Ameriki je bilo tekom let na pobudo politične emigracije poslanih več resolucij, podprtih z dokaznim gradivom^ predsednikom ZDA in državnim tajnikom v podporo zahtev koroških Slovencev. Resolucije so podprle razne slovenske ustanove in- bratske organizacije, v katerih so povezani deset tisoči slovenskih emigrantov v ZDA.
Vsi ti koraki zdomkih Slovencev so omenjeni zato, da se izpriča njihova legitimacija, s katero so upravičeni izreci svojo beesdo o sedanjem razvoju in smeri reševanja koroškega vprašanja. Ta razvoj in smer razvoja zbuja resne in upravičene pomisleke, ali je vse to pravilno in ali vodi do zaželenega cilja. Vodilni možje obeh koroških političnih skupin nosijo odgovornost za sedanje spanje razmer na Koroškem. Dolžni so se zavedati, da je od njihovih pravilnih ukrepov odvisno, ali bo boj naroda za svoje pravice privedel do uspeha ali neuspeha. Pri izbiranju ukrepov je treba skrbno tehtati vse važne dejavnike, držati v rokah več kart in ne igrati na eno samo. Zadnje čase kaže, da so na to pozabili in res igrajo na eno samo karto: na pomoč komunističnega režima v Jugoslaviji in Sloveniji.
Že pred dvemi leti, ko o kakem preštevanju ni bilo nobenega govora, je bilo v Ameriški domovini zapisano, da so koroški voditelji pogostni g is*je v Ljubljani in Belgradu. V Ljubljani so takrat vse tri branže ljudske skupščine izglasovale cele litanije besed o obrambi koroških Slovencev, Avstrijci pa nemoteno naprej pletejo svojo politiko za narodno uničenje Slovencev. Tako ta list meseca decembra 1974.
Še- preden je prišlo do preštevanja, so dogodki pri vodstvu koroških Slovencev nagnili predsednika NOS, da je na zadnji proslavi praznika 29. oktobra v Buenos Airesu izrekel na račun voditeljev obsodbo njihovega ravnanja. Dejal je med drugim: „Danes voditelji koroškTn Slovencev, ki imajo dve predstavniški organizaciji, hodijo prosit pomoč v Ljubljano in Belgrad... Razen bobnečih protestov komunističnega režima niso dosegli ničesar in prihajajo nazaj na Koroško praznih rok... Pretreslo pa nas je, da je Tito odlikoval častitljive-
Državniki in drugi vodje večbarvnega mozaika držav, ki mu dandanes pravijo „tretji svet“, tako vztrajno ponavljajo gesla o „krivični“ delitvi zemeljskega bogastva, da jim mnogo površno mislečih liudi na splošno verjame. Ti nekritični ljudje si tudi belijo glave, da je treba za te države nekaj napraviti, vsaj teoretično, da bi se jim te „krivice“ popravile. Zahteve nekaterih vodilnih državnikov „tretjega sveta“, tako v latinski Ameriki kakor v Afriki in Aziji, da je namreč treba bogastvo Zahodnega sveta čim prej razdeliti, jemljejo na znanje in se z njihovimi idejami bavijo celo nekatere zahodnoevropske vlade. Dogaja se- tudi, da si mnogi zahodnoevropski in drugi levičarski, predvsem marksistični „misleci“ prisvajajo „stvar tretjega sveta“ za svoj življenjski konjiček.
Res je, da je velika materialna in duhovna revščina „tretjega sveta“ eden najresnejših problemov, s katerimi se morajo danes ubadati državniki razvitih držav in resni družboslovci kier koli. Kdor si pred tem dejstvom zapira oči ali gleda na problem le površno ali celo neprizadeto, spada, lahko rečemo, med sokrivce smrti od lakote milijonov človeških bitij.
Toda priznati pa je spet treba, da revščina milijonov „tretjega sveta“ ni direktna posledica „krivic“ od strani držav Zahodnega sveta, ki da so svojo moč izrabljale samo za svoje bogatenje in tako povzročile, da je „tretji svet“ ostal in, kakor nekateri trdijo, postal za trajno obubožan.
V	končni analizi tega težkega problema pridemo do prav zanimivih zaključkov. Dežele „tretjega sveta“ dolgujejo svoje materialno bogastvo, kolikor ga pač imajo, skoro povsem Zahodu. Tudi njihova prihodnost je skoro povsem odvisna od bodočega dinamizma in iznajdljivosti Zahoda. Če bi n. pr. v tem trenutku velika katastrofa, recimo jedrna vojna, uničila razviti Zahod, bi taka katastrofa pomenila katastrofo tudi za države „tretjega sveta“. Neizprosno bi bile obsojene na še nadaljnja dolga stoletja zaostalosti.
Zahodu sovražni demagogi „tretjega sveta“ pripisujejo uspehe Zahoda „kraji“ surovin iz Afrike ali latinske Amerike v ZDA in v bivše evropske kolonialne sile. Isti demagogi pa si na drugi strani želijo, da bi njihove države osovraženi Zahod posnemale. Takšnega demagoškega mišljenja je bil n. pr. naravnost obsedeno prežet čilski marksist Allende, ko je po podržavljenju bakrenih rudnikov, ki so jih odprle in izkopavale severnoameriške družbe, od teh zahteval še odškodnino zaradi „dolgoletnega krivičnega izkoriščanja“ teh rudnikov.
V	podobne demagoge se danes spreminjajo tudi šejki nekaterih arabskih petrolejskih držav, ki brez sleherne ko-
ga gospoda (dr. Joška Tischlerja bivšega predsednika Narodnega sveta, nespornega voditelja koroških Slovencev) z visokim komunističnim odlikovanjem ... O žalostnem pojavu predsednika levičarske organizacije (dr. Famci Zwitter, predsednik Zveze slov. organizacij) ni izgubljati besed. Ta komuni-nistični predstavnik je pozival Slovence, naj ne volijo slovenskega kandidata, ampak kandidata komunistične partije...“
Navedena dejstva razložijo, zakaj so koroški Nemci vedno bolj šovinistični, ’divji in bolestno sovražni do Slovencev, kar narodnemu boju koroških Slovencev bolj in bolj škoduje. Če dodamo še visoka jugoslavenska odlikovänja, ki so jih sredi minulega poletja prejeli koroški partizani (252) v mestni hiši v Celovcu, bomo gledali nemški šovinizem z drugačne perspektive. Jugoslovanski režim s tem namerno provocira nemški, odpor, saj so partizani komunistična gverila; slovensko ljudstvo pa zavaja, kot da bi branil njihove narodne pravice. To ni nacionalna politika, to je partijsko-partizanska politika, ' ki vodi v propad koroških Slovencev kot naroda.	'	C
risti za svoja ljudstva brezobzirno, kakor iz neke škodoželjnosti do Zahodnega sveta, dvigajo cene petroleju.
Te vrste demagogi namenoma nočejo razumeti in priznati, da so takšne surovine, kakor sta n. pr. baker in petrolej, vredne le v toliko, v kolikor so vredne za razviti Zahod, če baker in petrolej, da omenimo le dve od mnogih takih surovin, ne bi zaradi iznajdljivosti Zahoda postala uporabna za vsakdanje potrebe industrije, bi ostala brez vrednosti, kakor sta bila pred industrializacijo Zahoda, ko so arabski pastirji preklinjali črne petrolejske mlakuže na področjih, kjer bi raje imeli vodo za svojo žejno drobnico.
Na dolgo roko bo bogastvo surovin, s katerim razpolagajo države „tretjega sveta“, resnično koristilo njim samo in šele takrat, ko se bodo dokopale do „surovine“, ki edina dejansko nekaj velja: organizirana, razumna iznajdljivost. V tem je ključ ekonomskega uspeha in napredka. Edina pomembna razlika med Zahodom in „tretjim svetom“ je ta, da je Zahod ta ključ že dolgo tega našel in ga ohranil, „tretji svet“ si ga na še do danes ni prisvojil, če bi n. pr. preselili sto milijonov Nemcev ali Japoncev v Bangladeš, sto milijonov Ban-gladešanov pa v Nemčijo ali na Japonsko, bi preseljeni Nemci ali Japonci i-rez dvoma v kratkih letih spremenili Bangladeš v eno najbolj razvitih držav poncev v Bangladeš, sto milijonov Ban-gladešani tako v Nemčiji kakor na Japonskem spet umirali od lakote, če ne bi pravočasno dobivali pomoči od zunaj. Vsemu svetu na vpogled je tudi primer Izraela in sosednjih arabskih držav. V manj kot tridesetih letih so državljani Izraela spremenili puščavo, ki so jo dobi-li, v cvetočo državo, onstran meje nekaj metrov širokega Jordana, pa se razteza še vedno peščena puščava, kljub milijardam petrodolarjev.
Toda vzrok za to ni v tem, da bi bili Bangladešani ali Arabci naravno manj nadarjeni od Nemcev ali Japoncev ali Izraelcev, temveč v tem, da njihova nadarjenost še ni niti organizirana niti iznajdljiva in jo zato trošijo v prazno. To velja za vse narode na svetu, katerim ni uspelo po 2. svetovni vojni ujeti se v korak z Zahodom. Ne nosijo krivde za to posamezna ljudstva kot taka, temveč njihovi državniki in. drugi odločujoči razumniki, ki se ne bi smeli predajati čustvom in raznim utopičnim ideologijam, med katerimi je na prvem mestu marksistična.
Dasi bi bil „tretji svet“ rad tako razvit, kakor je Zahod, pa se nobena država „tretjega sveta“ ne ve odločiti, katero obliko zahodne civilizacije naj bi prevzela zase. Noče razumeti, da mora prevzeti celotno zahodno civilizacijo ali pa nobene. Izbire ni in tudi na pol poti ne more obstati. Ta alternativa je za „tretji svet“ postala prav za prav
Ponovno poudarjanje o prizadevanju Jugoslavije, da spravi koroško vprašanje pred mednarodni forum (Združene narode) in ga internacionalizira, česar naj bi se Avstrijci ustrašili, je tudi eno izmed zavajanj koroškega ljudstva. Pomisliti je treba, da je Avstrija milj enka Zapada in Amerike posebej; svet jo na splošno ocenjuje za demokratično in miroljubno deželo in ima o njej najboljše mnenje. K temu je dodati, da sedi v glavnem tajništvu kot šef ZN avstrijski Nemec, ki ima v rokah vse niti, da izmanevrira stvari v korist svoje domovine. Mednarodna bitka za pravice koroških Slovencev ne more izpasti v korist Jugoslavije in koroškega ljudstva. To avstrijske oblasti dobro vedo, prav bi bilo, da bi vedeli tudi odgovorni voditelji koroških Slovencev.
Skrb za usodo teh je rodila te vrstice, nikakor pa ne želja za grajo narodnega vodstva. Zdi se, da je po izvršenem preštevanju nova priložnost, da se dosedanja jalova politika koroških Slovencev temeljito preokrene in poišče ter nastopi nova, boljša pot iz sedanje žaloigre v lepšo bodočnost koroških Slovencev. Še je čas, a je že pozno.
L.	P.
V četrtek 16. decembra so se v dvorani Katoliškega doma v Gorici zbrali zastopniki slovenskih organizacij in ustanov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine z namenom, da ustanovijo krovno zvezo, ki so ji dali ime iSVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ. Zapisnikar je bil Aleksander Mužina, srečanje pa je vodil dr. Kazimir Humar.
Prva zamisel o Svetu se je porodila ob srečanju obeh naših prosvetnih central, Slovenske prosvete v Trstu in Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Na občasnih srečanjih se je ponovno porodila želja po skupni povezanosti dela in pobud, pa tudi po takem skupnem zastopstvu. Med tem časom se je na vseh ravneh zmeraj bolj uveljavljala politično-upravna enotnost dežele Furlanije-Julijske krajine. Tudi Slovenci smo začutili to stvarnost in se ji začeli prilagajati,
To je postajalo zmeraj bolj nujno tudi zaradi dejanskega stanja italijanske družbe. Ta je sedaj izrazito pluralistična. Trideset let svobode je privedlo italijansko družbo do globoke idejne preobrazbe, kjer sme in mora vsakdo zagovarjati svoj življenjski iderl. V takšnem položaju pa gorje tistemu, ki ostane sam, izoliran, razdrobljen. Uveljaviti se namreč more le tisti, ki je povezan z enako mislečimi.
Zaradi tega je življenjska nuja, da se tudi slovenske organizacije in ustanove, ki so samostojne in se ne naslanjajo na marksizem, povežejo v neko skupno krovno organizacijo. Ta povezanost ne sme znova izhajati iz kake ideološke osnove, temveč mora izvirati iz občečloveške in družbene opredeljenosti do slovenstva, idejnega pluralizma in svobode.
Po teh uvodnih izjavah dr. Humarja so se oglasili k besedi številni navzoči. Vsi so bili soglasni glede potrebe krovne organizacije. Posebno jasén in odločen je bil dr. Drago Štoka, ki je obžaloval, da ni prišlo do slične povezave že prej, kajti takšno strnjenost naših vrst nam narekuje predvsem skrb za prihodnost. Kdo ve, kako bo šla naša usoda po Osimskem sporazumu? Kako bo z nami, če se uresničijo gospodarski ukrepi o mednarodni industrijski coni na Krasu ?
Po številnih posegih in pojasnitvah so navzoči prešli k razpravi osnutka
že neizbežna takrat, ko je Zahod državam „tretjega sveta“ priskočil na pomoč s svojo tehniko in s svojo medicino. Porast prebivalstva se je silovito povečala, kar je povzročilo močan pritisk na njihove rahle ekonomije in preseglo njihovo zmogljivost. To pa je imelo za posledico, da se je sto narodov zagnalo v tekmo, ki je verjetno nobeden od njih ne bo dobil, ne more pa si nobeden od njih privoščiti, da bi to tekmo izgubil. Morda sta zahodna tehnika in medicina zmanjšali splošno revščino človeštva, toda to ni povsem gotovo. Nasprotno se bo lahko izkazalo, da je bilo to humanitarno dejanje seme prihodnjih velikih katastrof za človeštvo.
Za razvoj zaostale države je potrebno marsikaj več, kakor samo denar. Velike zaloge naravnega bogastva so navsezadnje lahko bolj ovira kakor pa pomoč k
pravil. Pregledali so jih, izpopolnili in soglasno odobrili.
Iz pravil izhaja, da bo sedež Bvéta slovenskih organizacij v Trstu kot glavnem mestu naše dežele. O namenu govori 3. člen, ki ga zaradi važnosti tu navajamo: „Namen SSO je vsklajati dejavnost včlanjenih organizacij in u-stanov in jih zastopati v skupnih zadevah, na vseh forumih in ravneh. V SSO je mesto za ustanove in organizacije, ki slonijo na načelih slovenstva, idejnega pluralizma, demokratičnosti in samostojnosti. To so kulturne športne, mladinske, socialne, gospodarske, sindikalne in druge sorodne organizacije. Vsaka včlanjena organizacija in ustanova ostane v svojem delovanju in življenju samostojna, dolžna je le, da ostane zvesta načelom, ki na njih sloni SSO, in namenom, ko jih zasleduje“.
Svet slovenskih organizaciji bo vodilo predsedstvo, širši odbor, občni zbor in nadzorstvo. V predsedstvu je poleg predsednika še troje podpredsednikov, ki so za vsako pokrajino po eden: Trst, Gorica, Videm.
Pravila SSO so odobrili zastopniki naslednjih organizacij in ustanov, ki postanejo tako ustanovni člani SSO: Slovenska prosveta, Trst in vsa v njej včlanjena društva; iZveza slovenske katoliške prosvete, Gorica in vsa v njej včlenjena društva; pevski zbor Planinka iz Ukev; športno združenje Olympia, Gorica; zadruga Slovenski dom, Trst; Slovenska Vincencijeva konferenca, Trst s svojimi sedmimi krožki; SLOKA©, Trst; društvo Anton Gregorčič, Gorica;; Slovenski delovni ljudje, Trst; Zveza cerkvenih pevskih zborov, Trst; Katoliški dom, Gorica; Katoliško tiskovno društvo, Gorica; Glasbena šola Trst; Združenje cerkvenih pevskih zborov, Gorica; Dom Jakoba Ukmarja, Trst.
Povabljene so bile še druge organizacije in ustanove, ki se pa niso mogle izreči, ker so imele premalo časa.
Po odobritvi pravil so bile prve volitve: za predsednika je bil izvoljen dr. Damjan Paulin; za podpredsenike prof. Marij Maver, Trst; dr. Kazimir Humar, Gorica; INeža Tributsch, Videm; za tajnika (Sergij Pahor. V nadzorstvo so prišli: dr. Karel Brešan, Aleksander Mužina, Edi Žerjal; namestnika sta Dušan Jakomin in Boris Gombač.
razvoju. Državi, ki jih ima, se namreč lahko zdi, da nujnost spremembe mišljenja in pogleda na svet ni tako velika, kakor v resnici je. Sleherna država, ki hoče postati razvita, se mora z velikimi koraki podati na pot spremembe tni-šljenja in pogleda na svet okoli sebe.
Zato je tako smešno in obenem tragično poslušati mnoge „strokovnjake“ in „mislece“ „tretjega sveta“, kako trdovratno glodajo po mnogih mnogih dozdevnih krivicah, ki da jim jih je storil Zahod, prav malo pa jih je med njimi, ki bi se poglabljali v proučevanje in razumevanje zgodovinskih, ekonomskih in družbenih procesov, po katerih so se najprej Anglija, za njo pa Nemčija, ZDA, Francija, Japonska in druge zahodne države spremenile v to, kar danes so.
-a -1
K. G.
NARODI ZAHTEVAJO SVOBODO
POLJSKA, ČEŠKA IN RUSIJA VREJO
Tisti intelektualni borci, ki so nepotrpežljivi s samim seboj, kot npr. Byron ali Alfred de Musset, in ki so v vsem, kar delajo, podobni žrebcem, ki grizejo uzdo, ti ljudje, ki v lastnem opravilu najdejo le bežen užitek in ogenj, ki razganja žile, potem pa padejo v brezplodnost, hlad in razočaranje, kako naj bi se poglobili vase? Hrepenijo ven iz sebe; radi bi se razblinili v zunanjem.
Friedrich Nietzsche
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Komunistični režimi se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da človeški duh teži po svobodi, se bori zanjo, in v to borbo položi vse svoje sile. še tako hude zapreke ga ne odmaknejo od cilja. Preganjanja, ječe, zasliševanja, taborišča, umobolnice: vse prenese, da le čuti da je storil vse v borbi za najvišji človeški ideal, za svobodo.
Režimi v Varšavi, Moskvi in Pragi so znova lahko na lastni koži poizkusili to, in imajo znova težave z raznimi gibanji delavcev ter intelektualcev, ki zahtevajo spoštovanje človečanskih pravic od rdečih vlad.
Lahko bi rekli, da se je sedanja eksplozija začela na Poljskem, kjer je v prvih dneh januarja 28 univerzitetnih profesorjev podpisalo manifest, v katerem zahtevajo ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj bi raziskala preganjanje delavcev, zlasti tistih, ki so se udeležili manifestacij preteklega 25 junija lanskega leta. Glede Poljske moramo tudi omeniti ponovne zahteve škofov, da vlada neha zatirati človeške, zlasti verske pravice državljanov, pa tudi zahteve po socialni izboljšavi.
Ruski proces teče že dolgo let, pa izgleda da sedaj prihaja do svojega vrhunca. Intelektualec Juri Orlov je organiziral skupino, ki naj preuči, kako se v Sovjetski zvezi izvajajo zaključki Helsinške konference. Sam predseduje tej skupini, proti kateri vlada ostro nastopa. Sam Orlov, in več njegovih tovarišev, je bilo aretiranih in jih je režim sedaj postavil pred sodišče.
Tej skupini je ponudil zaslombo tudi Noblov nagrajenec »Saharov, ki je pozval vodje zahodnih držav, naj resno vzamejo na znanje dejansko stanje v Sovjetski zvezi, naj spoznajo, kako se kršijo zaključki Helsinške konference, in naj vendar že kaj storijo.
Položaj v Sovjetski zvezi pa je, prvič v teh letih, prešel besedno območje in zašel na pot dejanja. V soboto 8. t.m. zvečer je na moskovski podzemski železnici prišlo do eksplozije, v kateri je bilo več mrtvih in ranjenih. Same sovjetske oblasti so priznale, da bi eksplozija lahko bila sad bombe, ki so jo podstavili člani opozicije. Simo pred začetkom obširnega in udarnega podtalnega gibanja v komunističnih državah ?
Tudi češkoslovaška je bila zadnje dni pozorišče borb za človeške pravice. V smislu Helsinške konference in „v okviru svoboščin, ki jih dovoljuje naša ustava“, je 242 intelektualcev podpisalo manifest „Pismo 77“, v katerem prav tako od vlade zahtevajo spoštovanje človečanskih pravic. Po tem manifestu se tudi skupina intelektualcev imenuje „Pismo 77“ in vedno bolj dobiva na
Ob 30-letnici odhoda iz domovine so v Argentini izdali 24. Zbornik Svobodne Slovenije za leta 1973, 1974, 1975 (480 strani velikega formata in 89 ilustraciji). Uredili so ga uredniki tednika Svobodna Slovenija in Danica Kanale Petriček.
Na prvem mestu je že sedmo nadaljevanje obširne razprave dr. Antona Podstenarja Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem, Avstrija, za verski pouk otrok v slovenščini. V tem Zborniku obravnava avtor Uničenje zgodovine koroških Slovencev. Uničenje slovenskih imen in Oženje slovenskega ozemlja. Delo je pretresljiva podoba o tem, kako skušajo, avstrijski zgodoinarji tudi s potvarjanjem zgodovine, izbrisati Slovence, ko so jim spremenili priimke in krajevna imena in jim vzeli dve tretjini nekdanje zemlje. Celotno delo bi bilo treba ponatisniti v knjigi.
Med razpravami — dokumenti — pričevanji so najprej zanimiva poročila in pisma Angleža Johna Corsellisa, ki je kot vodilni uradnik deloval med Slovenci v taboriščih Lienz in Spittal na Koroškem. V njih je polno priznani o slovenski sposobnosti, rednosti in značajnosti. Vinko Lipovec je popisal dachausko taborišče, dr. Jože Velikonja je prispeval obširne popotne zapise po Sloveniji in Jugoslaviji. Ljubo Sire razpravlja o samoupravljanju, dr. 0-ton Ambrož o hrvaškem vprašanju. Pa-
moči s priključitvijo novih simpatizerjev.
Seveda je bila hitra tudi reakcija češke vlade. Glavni predstavniki skupine, med njimi dramaturg Havel in bivši zunanji minister za časa Dubče-kove vlade profesor Hajek, so bili najprej zaslišani, par dni zatem pa aretirani. Aretacije so potem sledile in ni jasno, kakšen je trenutno položaj češke opozicije, ki jo strogo preganja vlada.
Vendar, kakor smo zapisali v začetku tega članka, ne zasliševanja, ne ječe, tudi ne smrt, ne bodo zatrle v narodih želje po svobodi. Verujemo, da bo prišel dan, ko bodo ti napori obrodili sad, in bo iz semena današnjih žrtev zraslo močno drevo svobode.
Kot nekoč, tako tudi danes, je Kitajska (najsibo imperij ali komunistična republika) svet zase. Iz tega sveta novice le počasi prodirajo v ostali svet, in večkrat le v toliki meri, kolikor je ljubo vsakokratnim kitajskim veljakom. To je bilo pod cesarji, pod Maoce-tungom in sedaj pod Huajem.
Te dni je svet presenečen sprejel novice, da je prišlo, še preden je Huakup-feneg prevzel odločilno oblast, do hudih bojev v notranjosti Kitajske. Ti boji ponekod še divljajo in o marsikaterih sploh ne vemo. Vendar glavni od teh se je odvijal v Paotingu, 150 kilometrov od Pekinga.
V tem mestu, ki je važna točka železniške in cestne mreže, ki veže kitajski sever z jugom, so se močno ugnezdili pristaši „bande štirih“, ali „šanghajske klike“, ki ji je načelovala Maocetungo-va vdova Čiang Čing. Tisoče in tisoče prebivalcev Paotinga je šlo na ulice in organiziralo pravo orgijo razdejanja in ropanja, nakar so pripravili obrambo mesta v pričakovanju napada iz Pekinga. Nadnje so šli močni oddelki kitajske vojske, ki so končno po hudih bojih le premagali upornike. Mir se je počasi vrnil v Paoting, in tudi v ostale uporne province kitajske, čeprav na mnogih krajih položaj še ni jascen.
Prva direktna poseldica tega je bila, da je zmagal Hua, a za hudo ceno vojaške podpore in odvisnosti od vojske. Težko je reči, če danes (in še bolj v bodoče) na Kitajskem resnično vlada Huakuofeng ali (vsaj indirektno) ki-kitajska vojska in njeni generali.
Druga zanimivost sedanjega položaja je, da vojska kontrolira najvažnejše
vel Fajdiga o KPJ in Jugoslaviji. Za zgodovino so važni Dokumenti dr. Krekove delavnosti v emigraciji. Zajeti so iz angleških uradnih arhivov in kažejo, kako je Krek obveščal angleške oblasti o razmerah v Sloveniji med vojno, o vračanju domobrancev in njihovi usodi in drugem. Tine Debeljak predstavlja Bakuninov Revolucionarni katekizem iz iz leta 1869. Milan Komar je prispeval pet kratkih esejev z naslovom Gozd ovijalk. Tu je še izjava in poziv Narodnega odbora za Slovenijo.
Primorski ' Slovenci v boju za svoje pravice je naslov tretjemu oddelku. Bogdan Novak priobčuje drugi del razprave Slovenci v Italiji, kjer je zbranega veliko materiala o perečih vprašanjih, o uporabi jezika, razlaščanju, vojaških služnostih, rezervatih in podobnem. Prav in koristno bi bilo, da bi razpravo v celoti ponatisnili v Trstu ali Gorici. Prav tako je pomembna razprava Antona Kacina o beneških Slovencih, kjer je po zgodovinskih virih prikazano, kako se je Benečanom godilo v preteklosti in sedanjosti.
O slovenskem andinizmu ob 25-letni-ci govori Vojko Arko, Jure Skvarča o-pisuje vzpon na Cordon Mascarello.
V oddelku Slovenstvu v čast —■' narodu v ponos so predstavljeni trije ugledni zdomci. Dr. Branislava Sušnik je raziskovalka indijanskih plemen v Južni Ameriki, ravnateljica etnografskega muzeja in profesorica na univer-
Mednarodniteden
V PERUJU je predsednik general Morales Mermudez objavil, da bo sedanja vojaška vlada predala oblast v civilne roke. Postopna predaja se ho začela v teku TreTf do štirih let.
DRŽAVE Evropske Gospodarske skupnosti so uvedle nov obalni pas, ki sega do' 200 morskih milj.
PORTUGALSKI ministrski predsednik je dobil zaslombo v Kongresu, kjer je bil potrjen njegov zasilni gospodarski načrt. 101 poslancev je glasovalo zanj, 600 proti, 70 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Demokratična sredina zaenkrat še inidrektno podpira socialiste, a se lahko vsak čas obrne proti njim, kar bi seveda pomenilo padec vlade.
ADMIRAL José Merino, član čilske vojaške junte, je obtožil Sovjetsko Zvezo, da skuša zaplesti v spor Čile in Peru.
točke. Prav tako so pod vojaško kontrolo železnice, kajti „pristaši banditov“ so baje zelo nadlegovali železniško službo. Ali pa je bilo nemara v samih vrstah železničarjev mnogo pristašev Maocetungove vdove?
Huakuofeng je v nedavnem govoru ob koncu leta napovedal, da bo še mnogo čistk v partijskih vrstah,, da bodo- iz partije izločeni vsi sovražni elementi. Sedanja vlada bo nato podvzela potrebne ukrepe na gospodarskem in socialnem polju. Istočasno pa je bilo objavljeno, da bo kitajska vojska pomnožila svoje vrste, in modernizirala orožje. Za to bo povečana v državnem proračunu obrambna postavka. Ali je tudi to posledica pomoči, ki jo je vojska nudila Huakuofengu?
Kitajska je bila in je še nemirna. Zakulisna borba še vedno teče naprej in, kot izgleda, se z njo najbolj okorišča kitajska vojska. Generali tam postajajo novi razred voditeljev.
V zadnjih dneh se je še posebej razpaslo gibanje, ki skuša doseči povratek na oblast dvakrat odstavljenega Teng Hsiao-pinga. Teng, eden najsposobnejših kitajskih vodij, je padel v nemilost v dobi kulturne revolucije, bil nato rehabilitiran, pa je, po prizadevanju Ma-. ove žene čiang-čing znova padel v nemilost in bil odstavljen, obtožen revizionizma in prokapitalizma.
Pritisk, ki skuša doseči Tengov povratek je tako močan, da ogroža že samo valdo, ki se tako nahaja v krizi. Hua Kuo-feng je pred dnevi sklical sejo partijskih vodij. Kriza je toliko hujša, ker rastejo tudi napadi na nekatere sedanje vodje, n.pr. pekinškega župana in vojaškega pekinškega poveljnika.
zi v Asuncion v Paraguaju. Dr. Bogdan Novak je prof. na univerzi v Toledu v ZDA in avtor znane knjige o Trstu, ki je izšla v angleščini in italijanščini. France Jerman je bil večletni argentinski smučarski prvak, potem trener in organizator, zdaj je predsednik bariloške sekcije SPD.
Naslednji oddelek je posvečen 30-let-nici odhoda iz domovine. Tega dogodka se spominja Miloš Stare, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Prikazana je slovenska gospodarska podjetnost v Argentini in tu so navedena nekatera podjetja, ki so jih postavili Slovenci in se z njimi uveljavili v novi domovini in v svetu. Najvažnejša pa je razprava Tineta Debeljaka Trideset let zamejske književnosti. Na 57 straneh je strnil vse, kar so slovenski izseljenci po svetu ustvarili po vojni, čeprav so raztreseni po vsem svetu in povsod pišejo, je središče Argentina z vrsto založb, revij in kulturnih ustanov.
V Razgledih so spet trije članki iz Koroške: o glasbeniku dr. Ciganu in njegovom zborù Gallus, ki je gostoval v Ameriki, o slov. gimnaziji v Celovcu in o visokošolskem domu Korotan na Dunaju, članka sta še o senatorjih Lauschetu iz ZDA in Lajovicu iz Avstralije, poročila pa o Slovencih v Braziliji, Kanadi in Venezueli.
Zbornik je najbolj reprezentativna slovenska knjiga v zdomstvu, bogata in temeljita, pri njej sodelujejo avtorji različnih strok in nazorov, razprave so znanstveno na višini, poročila kažejo težave in uspehe Slovencev po svetu. V 24 Zbornikih je sodelovalo nad 300 ljud,i ki so napolnili okrog 7.500 strani.
MARTIN JEVNIKAR
Politična temperatura je te dni dosegla, prav kakor poletna, najvišje stopnje. V vladinih krogih nestrpno pričakujejo povratek predsednika, ki se je za dva tedna preselil na jug, na počitnice.
Vihar je povzročil dokument sindikalnih vodij, v katerem so v ostrem tonu zahtevali, naj vlada izboljša socialno stanje delavstva, to je, naj delavskim plačam vrne prvotno kupno moč, ki jo je inflacija močno znižala. Dokument sam je imel precej političnega prizvoka, kar je celoten položaj še poslabšalo.
Vendar je v tem problemu treba ločiti razne odtenke. Najprej dejstvo samo, da je položaj res obupen. Uradni inštitut za Statistike je ob koncu leta objavil, da so cene tekom leta narasle za 347,5 odstotkov (v decembru 14,3 %), medtem ko so delavske plače narasle komaj za ok. 150 odstotkov. Te številke kaj zgovorno pričajo o težkem socialnem položaju zlasti nižjih delavskih slojev.
Druga značilnost sindikalnega dokumenta je ta, da tega dokumenta ne bi smeli objaviti. Sindikalno delovanje je prepovedano. Ljudje pa se sprašujejo tudi, kako se ti sindikalni vodje sploh upajo kaj zahtevati in javno govoriti o delavskih zahtevah, ko so vendar oni sami podpirali in bili udeleženi pri prejšnji vladi, ki je zakrivila stanje, v katerem se še danes nahaja država.
In še nekaj je treba omeniti ob tem problemu: kdor pozna argentinski politični položaj v zadnjih letih, dobro ve, da je bila vedno neka (včasih prikrita, včasih odkrita) simpatija med gremiji in vojaštvom. To celo začasa peronistične vlade. Iz tega se lahko
Pri tistih, ki so navdušeno volili Carterja za predsednika ZDA, kakor pri njegovih nasprotnikih je po volitvah nastalo veliko zanimanje, kakšne sodelavce si bo zbral Carter. Nekateri so v smislu njegovih volilnih govorov pričakovali, da bo zbral samo nove mlade ljudi ali nekako ekipo „čudežnih otrok“, ki bodo izpolnili Carterjeve volilne obljube. Prvi prigovor je bil, da se to ni zgodilo. Po večtedenskih pogajanjih in razgovorih je Carter predstavil svoje sodelavce na ključnih položajih, ki jih delijo v glavnem v dve skupine: na eni strani med njegove osebne prijatelje iz njegovega rojstnega kraja Georgia in na drugi strani ljudi, ki so bili na položajiih že v demokratskih vladah Kennedya in Johnsona. Najboljše iz tiste dobe, ki so tedaj zavzemali nižje položaje, je »Carter sedaj postavil v prvo garnituro. Med temi so predvsem zunanji minister, finančni in minister za obrambo. Carter utemeljuje to odločitev s tem, da potrebuje mlajše ljudi „od včeraj“, ki imajo že nekaj skušenj.
Kar pa se je »Carterju nedvomno posrečilo, je to, da je sestavil vlado iz ljudi, ki zadovoljujejo najrazličnejše interese in politične smeri v državi. Tako uživa novi delovni minister ugled pri sindikatih. Minister za poljedelj-stvo pri vseh agrarnih predelih države. 'Upošteval pa je tudi razne narodnostne skupine, kar dokazujejo imena: Blumenthal, Sorensen, Califano, Schul-tze, Brzezinski, Schlesinger.
Vsi, ki jih je pervenstveno zanimalo, kakšen odnos bo zavzel Carter do Sovjetske zveze, so pozdravili imenovanje Brze.dnskega, ki je emigrant in sin predvojnega poljskega diplomata. Bil je dolga leta direktor inštituta za komunistične zadeve na Columbijski univerzi. Mnogi poudarjajo, da v ameriški vladi še ni bilo takega strokovnjaka s tolikim poznavanjem Sovjetov, kakor je Brzezinski.
Težave pa je imel »Carter z izpolnitvijo obljub, da bo v svojo vlado sprejel nekaj žena in zastopnike črncev. Več žena je odklonilo »Carterjevo ponudbo, ker niso bile zadovoljne s položaji, ki jih je nudil. Končno sta dve ženi prevzeli ministrske položaje, in sicer za trgovinsko in za gradbeno ministrstvo.
sklepa, da ni sedanja vlada intervenirala vseh gremijev, da so številni še vedno v rokah dotedanjih, peronističnih vodij. Prav ti sedaj predstavljajo socialne in sindikalne zahteve, in organizirajo gremialne kongrese.
Čudno je tudi, da je te sindikaliste sprejel delavski minister, ko bi jih, na prvi inštanci, moral sprejeti interven-tor v Glavni Delavski Konferenciji. Nekateri opazovalci se sprašujejo, če nismo morda na poti novega populizma, morebitne povezave med sindikalisti in vojaštvom.
Je pa imel vihar ob tem dokumentu svojo pozitivno stran. »Krogi sedanje vlade so resno začeli misliti o socialnem položaju, in lahko rečemo, da vlado skrbi stanje, v katerem se ljudje nahajajo. Ni mogoče nenehno zahtevati potrpljenje in žrtve od ljudi, ko vidijo, da se je finančno stanje države in tudi stanje raznih podjetij občutno izboljšalo. Ni mogoče revno živeti v bogati državi; in ta je pot desedanje politike.
Prva posledica te zaskrbljenosti pa je, da se je zelo omajal položaj gospodarskega ministra dr. Martinez de Ho-za. Ni verjetno, da bi v kratkem prišlo do kakih sprememb, a na dolgo l'oko, tako menijo opazovalci, je težko, da bi se obdržal. To pa zopet ni pozitivno, kajti kaj bo storil novi gospodarski minister, da bo v kratkem času spremenil socialno stanje, ne da bi s tem ogrožal gospodarske pridobitve ? »Kajti s tega vidika moramo priznati, da je bilo delo gospodarskega ministra zelo pozitivno. Tn še en pozitiven zaključek. Od julija dalje nenehno raste zaposlenost, in podjetja stalno iščejo novih delavskih moči.
Ker je ena »teh črnka, je bilo s tem rešeno tudi vprašanje črncev v vladi, posebno še, ker je bil imenovan za poslanika pri »Združenih narodih s položajem državnega tajnika Carterjev osebni prijatelj, član Congresa, črnec iz Atlantide, glavnega mesta Georgije.
Carter je pri volitvah zmagal. Sestavil je vlado. 21. januarja bo prevzel vodstvo 'ZDA. Svet je v pričakovanju njegovih prvih potez v notarnji politiki, predvsem pa v zunanji.
SIRIJSKI predsednik Assad in e-gipčanski »Sadat sta sklenila, da bosta obe državi postapoma prešli v ustroj nove Zveze arabske države. Stara Nas-serjeva zamisel bo tako dobila novo obliko. Vprašanje je, koliko časa bo veljavna, če bo do nje sploh prišlo.
BUKOVSKY, ruski disident, ki je pred kratkim prišel na svobodo v zameno za čilskega komunističnega vodjo Corvala-na, je izjavil, da se vse prebivalce Sovjetske Zveze lahko smatra za politične pripornike.
KANADSKA VLADA je izgnala pet kubanskih diplomatov. Obtožila jih je, da so na njenem ozemlju trenirali vohune ter jih pošiljali v Rodezijo, kjer že teče gverilski boj proti vladi Smitha.
ŠPANIJA je vedno bolj razburkana. Cestni spopadi med manifestanti in policijo so na dnevnem redu. Prav tako stavke. A mnoge od teh, zlasti tiste, ki jih napovedo razne ekstremne sindikalne organizacije, popolnoma propadejo. Največ odziva imajo stavke v baskovskih predelih, kjer je vzrok bolj nacionalnega značaja.
FRANCOSKA POLICIJA je v Parizu aretirala arabskega terorista Mohameda Daouda Audeha. Obtožujejo ga, da je šef organizacije „črni september“ in organizator poboja v Münchnu med takratnimi olimpijskimi igrami.
GENERAL ALEX M. HAIG. poveljnik oddelkov NATO je izjavil, da stalno narašča vojaška moč Sovjetske, zveze, ki že resno ogroža evropsko varnost. Po svoji strani pa je Kissinger, ki se že poslavlja od svojega mesta, zatrdil, da ZSSR nikakor ni močnejša kot ZDA.
Boji na Kitajskem
NAPOVEDUJEJO NOVE ČISTKE
Zbornik Svobodne Slovenije 1973-1975
V št. 9 tržaške revije Mladika je prof. Martin Jevnikar v poglavju Ocene napisal o Zborniku Svobodne »Slovenije 1973-'75 naslednje:
Carterjeva vladna ekipa
ICC
VELENJE — V velenjskem rudniku Ugnata je prišlo 8. januarja do hude eksplozije. Pri nesreči so izgubili življenje štirje rudarji, šest pa jih je bilo hudo ranjenih.
RADENCI — Radenska slatina si je utrla pot na tuja tržišča in njen izvoz predstavlja kar 85 odstotkov celotne jugoslovanske prodaje mineralnih vod v inozemstvu. Slatino prodajajo v Kuvajtu za petkratno ceno na domačem trgu, v Kanadi in ZDA pa je še dražja. Seveda; zelo veliki so prevozni stroški, a vendar gre slatina dobro v prodajo. Utrla si je pot tudi v Švico in na Švedsko, največ izvoza pa gre seveda v Zvezno nemško republiko in Avstrijo.
KRANJ — V Savskem logu v Kranju so odprli „novoletni sejem“, ki bi sé pravilneje pač imenoval „božični“ — saj je bil odprt od 16. do 26. decembra. Na tem sejmu je 68 trgovskih in proizvodnih organizacij ter nekaj zasebnih obrtnikov razstavljalo in prodajalo razne izdelke, primerne za darila.
ŠKOFJA LOKA — Na Lubniku je začel sredi decembra delovati televizijski pretvornik, ki je omogočil izboljšan sprejem 1. programa ljubljanske televizije. V februarju pa bo omogočil še sprejem 2. programa in TV Zagreb in TV Koper.
LJUBLJANA — Za sklepno prireditev jubilejnega Cankarjevega leta je ljubljansko občinstvo moglo videti 17. decembra Cankarjevo dramo „Za narodov blagor“. Režiral je Aleš Jan. Teden pred uprizoritvijo v Ljubljani je Drama to igro predstavila občinstvu v Zagorju ob Savi.
PTUJ — V ptujski občini delajo štiri turistična društva — v Ptuju, Polen-šaku, na Gomili in na Ptujski gori. Njihovo delo pa je menda precej neusklajeno, zato se že dalj časa pogovarjajo o ustanovitvi turistične zveze, ki naj bi povezala vsa štiri ptujska društva in koordinala delo.
■LJUBLJANA — Tri ljubljanska podjetja — Temeljne organizacije združenega dela so se po enoletnem razgo-varjanju združile v Sestavljeno organizacijo združenega dela. So to Belinka — bazna kemična industrija; Teol — v glavnem se ukvarja s polproizvodi — in Ilirija-Vedrog, ki izdeluje končno kemične izdelke.
LJUBLJANA — Pred poldrugim letom so štirje mladi študentje glasbe ustanovili komorni ansambel — baročni kvartet. Sestavljajo ta kvartet Klemen Ramovš (kljunasta flavta), Drago Arko (violina), Jelka Grafenauer (violončelo) in Alenka Seek (klavir). Dosegali so vedno večje uspehe in pod vodstvom mentorja Tomaža Lorenza so se lotevali vse bolj zahtevnih baročnih skladb. 9. decembra pa so prvič prestopili meje — na povabilo glasbene mladine iz Berlina so se predstavili tamkajšnjemu občinstvu in želi pri svojem nastopu obilo pohval.
TRBOVLJE — Nov most bodo zgradili do leta 1978 v Trbovljah čez Savo.
Meškov Henrik, gobavi
Sanjuška mladina je hotela letošnji božič počastiti z Meškovim misterijem Henrik, gobavi vitez, ki ga je uprizorila na novoletni dan 1. jan. 1977. Pred pričetkom je predsednik Doma g. Stane Mustar rekel nekaj besed za novoletno voščilo, obenem pa podal kulturno bilanco preteklega leta, ki je bila za Vaš dom v San Justu zelo razgibana in kvalitetna. Tako je Dom pripravil Slovenski dan s svojimi močmi, proslavil srebrni jubilej Balantičeve šole, nato trideset letnico ustanovitve Doma in zdaj ta božični misterij. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli sodelovali pri teh kulturnih prireditvah. Z voščili k srečnemu novemu letu je sklenil svoj novoletni pozdrav.
Meškov misterij Henrik, gobavi vitez je Slovencem zelo poznana božična igra, ki si je pridobila veliko popularnost in redki so bili ljudski odri, ki je kdaj niso postavili na oder za božični čas. Razdeljena je na več prizorov, in gostobesedna, tako da je režiser Frido Beznik imel precej truda,
Otroška kolonija v Cordobi
s> SI®wctiS|C
Most bo speljan nad železniško progo in bo prirejen za priključitev na Zasavsko cest, ki jo bo še treba speljati od Zagorja do Trbovelj in od Trbovelj do Hrastnika.
TRŽIČ — V Tržiču načrtujejo gradnjo poslopja za dveletno srednjo šolo in za večnamensko dvoi'ano za športne potrebe. Zgradili naj bi jo s prispevki delovnih organizacij in seveda s „samoprispevkom“ občanov.
LJUBLJANA — Ljubljanska kulturna skupnost je predložila v razpravo načrt za „Kulturni centar Ivana Cankarja“. Ta center naj bi bil zgrajen do leta 1980 ali 1981. Obsegal bo menda kakih 15.000 kv. metrov. Poleg raznih stranskih, pomožnih in upravnih prostorov bo imel štiri dvorane, za 1500, 500, 400 in 300 gledalcev. V tem centru naj bi dobili prostore za koncertno dejavnost, poleg tega pa bo delovalo mladinsko gledališče in lutkovno. Te kulturne dejavnosti namreč že precej časa nimajo najprimernejših prostorov.
UMRLI SO OD 30. 11. do 10. 12. 1976
LJUBLJANA — Vera Plestenjak r. Kožuh, 77 ; dr. Boris Premrov, up. sodnik; Frančiška Blenkuš r. Mlakar; Janez Kocmur, ek. tehnik; Ivan Kokoši-nek. Lidija Žnidarič r. Pegan; Flora -Jeretina r. Ahačič, 93; Helena Mikuš, up.; Ljudmila Urankar, up. uradn. ; Pavla Hladnik r. Stanič; Albina Boštjančič r. Pavlič; Marija iSmuk, up.; Matko Herman, up. kapetan, borec za sev mejo; Anica Prešern r. Škerlj; Ana Jakša r. Pezdir. Jožefa Kovič r. Belič, 90; Rudi Janhuba, predvojni komunist, borec VOS (OZNE); Ivana Zabukovec r, Rekar; Marija Polša, 91; Anton Ku-nilo, up.; Matija Maznik, elektromeha-nik; Janko Sodja, up. krojač; Marija Krašovec, 85; Karolina Kondratov r. Gorjanc. Ludvik Podrekar, up. žel.; Mihael Vladimirov, up. gradb.- inženir; Julijana Pišek r. Korošec; Marija Pinter r. Omerzel; Štefi Tomec, 97, poštna upok. ; Anton Domenig, 67 ; Ciril Kušar, dimnikarski mojster; Karel Dolenc, up. strojevodja; Ana Preinfalk r. Elsner, 91; Ljudmila Markoja. Alojz Budnar, up. gradb. inž.; Metod Gregorc, up. žel. uradnik; s. Izabela - Terezija Gosak, šolska sestra; Frančiška Jančar r. Kogovšek, 90.
RAZINI KRAJI — Marija Kranjc r. Bratuvs, Ptuj; Franjo Vajd, up. šolski uprav., Mozirje; Matilda Knez, 84, Srpenica; Viktor Pečar, Celje; Antonija Robida, 78, Zg. Kašelj. Herman Pavlin, šofer in član Logaškega okteta; Julij Gliha, up., Žiri; Alojz Vilfan, up. krojač, Zg. -Bitnje; Karel Covnik, Celje; Polde Prašnikar; Zagorje; Viljem Rozman up. geodet, Kamnik; Alojzija Mi-zori r. Lipovšek, Stranje; Jože Leben, Dvor pri Polhovem Gradcu. Ivan Stip-lovšek, Laško, Marija ištefancioza r. Sekirnik, Domačka gora; Milena Humski r. Grum, 63, Kranj; Josip Rajhman, up. učitelj in Maistrov borec, 86, Celje; Ivana štrukelj r. Dolničar, 87, Podutik; Marija Rozina r. Hrovat, 85, Novo mesto; Ciril Renko, Tržišče; Jože Slane, up., Stara Loka; Leopold štan-ta, prof., Škofja Loka; Vladoša Klemenčič r. Grzelj, Novo mesto. Angela Repnik r. Kočar, Volčji potok; Franc Čamernik — Jernačk —, 85, Polhov Gradec; Janez Zigmund, Žerovnica; Jože Pesjak, Kovor; Martin Srebrnjak, Vel. Brusnice; Mihael Kiihar, Maistrov borec, Murska Sobota; Tončka Dežman r. Maček, Bled; Franc Žnidaršič, Cajnarji pri Cerknici. Janez Prudič, že-lezn. Rakel; Ivanka Fajdiga, Trbovlje; Romana Ferenc r. Drnovšek, Maribor; Lojze Perme, avtoprevoznik, Grosuplje; Konrad Gologranc, bivši stavbenik, 90, Celie; Marija Krštiric r. Južna, Drogomlja vas.
vitez na sanfuškeni odru
da je zgodbo strnil na en prostor in jo koncentriral. Posrečeno je bilo to edino pozorišče: velika srednjeveška sobana s stebri in s stebriščnim hodnikom zadaj, po katerem so prihajali igravci na sprednji prostor. Scenerijo je Tone Oblak predstavil v monumentalni obliki, da je vplivala kot pročelje kakšne srednjeveške katedrale, pred katero so se ponavadi predstavljali misteriji. Zgodba Henrika, gobavega viteza, je preprosta in ginljiva: Henrik, mlad vitez (Marko Mustar), se odpravlja na križarsko vojsko in poslavlja od svojih bližnjih, od matere (Kristina Jereb), sestre (I-rene Urbančič), sorodnice (Nuška Belič), zaročenke (Ani Groznik) na božični večer v spremstvu starega viteza (Tone Erjavec). V zameno pa pripelje Henrik materi najdenko Blanko (■Metka- Markovič), katere stahši so umrli na kugi. Z nejevoljo jo mati 1 sprejme. P. Benedikt (Janez Krajnik) opravlja božične obrede.
Tri leta ni slišati o vitezu. Mati obupuje v negotovosti, rada bi trdnost:
Dolores, 8. januarja 1977.
Spoštovano uredništvo „Svobodne Slovenije“!
Otroci in vodstvo počitniške kolonije Zedinjene Slovenije v cordobskih gorah Vam pošiljamo naše iskrene- pozdrave.
Naše življenje je veselo, saj smo na počitnicah! Mnogo se kopamo v potočku, hodimo na izlete in igramo z žogo. Vsega tega ne bi zmogli, če bi nam ge. Golobova in Kopačeva ne kuhali in potešili vedno lačnih želodčkov. Pri tem važnem opravilu jima pomagajo še Sonja Čop, Helena Dolinšek, Nežka Petek in Mirta Rant. Za duševno hrano pa skrbi dr. Hanželič, ki nam vsak dan mašuje in v svojih zanimivih pridigah daje napotke za življenje.
Na tretji sveti večer smo imeli prireditev, na kateri je bilo nič koliko nastopov, petja in recitacij. Ker sta tukaj gg. Fr. Pernišek in Rudolf Smersu, sta nam tudi nekaj besed povedala. Prvi nam je voščil za novo leto: „Blagoslovljeno, milosti polno, zdravo srečno novo leto!“ in na kratkočasen način razložil pomen teh besed; g. Smersu pa nas je opominjal, da bi čim več brali, pisali in govorili v našem materinskem jeziku, ker je tudi Marija v svojih prikazovanjih v Fatimi, Lurdu in na Sveti gori govorila otrokom v jeziku, ki so jih naučile njihove matere.
Imeli smo že več večerov s skiopti-čnimi slikami, iz katerih smo razbrali lepoto Slovenije, nje živali in rastline. Seveda ni manjkal kres. Visoko je švigal plamen, mi pa smo rajali in peli, dokler se ni ogenj polegel v tlečo žerjavico. Ob tej priliki je dr. Hanželič primerjal ogenj, ki se dviga iz dračja, iz nerabne in zavržene snovi, z ognjem, ki naj bo v naši duši.Tudi v nas mora biti ta ogenj v katerem moramo kuriti neprimerno duhovno dračje. Če bomo pridno nalagali to dračje, tem bolj se bo naš ogenj dvigal.
To kolonijo omogočajo mnoge osebe. V prvi vrsti dr. Rudolf Hanželič, ki nas sprejme pod svojo streho in nas zalaga s telesnimi in duševnimi dobrinami. Tu-
SLOVENCI V
OSEBNA
Poroka: V soboto, 8. januarja sta se poročila v lujanski baziliki gdč. Marjetka Marinič in Marko Dejak. Za poročne priče so bili njuni starši, ga. Anica in Jože Marinič ter ga. Slavica in Jože Dejak. Med poročno mašo jih je poročil g. Jože škerbec. Mladoporočencema iskreno čestitamo!
V družini ing. Petra Skvarče in ge. Marice roj. Zakrajšek se je rodila prvorojenka Nevenka. ‘Srečnim staršem iskreno čestitamo!
ING. LAMBERT MURI — UMRL
Na sveti večer je umrl na svojem domu pri Pristovniku v Kortah (Koroška) g. Lambert Muri. Zadela ga je srčna kap.
Četudi je živel sedaj tiho, bolj skrito življenje v Kortah in tudi ni hotel, da bi se o njem karkoli pisalo, je vendar, bil pred vojno in po vojni tako pomembna osebnost, da je prav, da se ga spomnimo.
Rojen je bil 18. sept. 1899, pri Mlinarju pri Jezeru (sedaj Jezersko). V družini je bilo 16 otrok, med njimi pred letom umrli župnik na Djekšah Ignacij Muri in ena redovna sestra. Gimnazijo je študiral v Št. Vidu in v Kranju, potem pa agronomijo v Zagrebu, na Dunaju in Lwowu. Po končanih študijah
di naše učiteljice nam s svojim delom v sobotnih slovenskih šolah omogočajo te lepe dneve. In seveda društvo „Zedinjena Slovenija“ in vsem, ki se trudijo pri organizaciji kolonije. Vsem se zahvaljujemo ' in prosimo Boga, da jim stotero povrne.
Sedaj vidite, da je naše življenje res veselo. Upamo, da bomo tudi srečno domov prišli in se spet srečali z našimi družinami in prijatelji.
Lepo pozdravljamo Vas in vse bravce!
POČITNIŠKE KOLONIJE V LETU
1976—1977. SO SE UDELEŽILI
DEKLICE: Golob Zofi, Grilj Aleksandra, Heller Dora, Hribar Lucijana, Hribar Mateja, Javoršek Marija, Javoršek Veronika, Kambič Monika, Klemen Terezka, Kobi Mojca, Kremžar Kristina, Lipušček Andreja, Lukančič Marta, Magister Marjanca, Magister Metka, Malovrh Sandra, Mikelj Veronika, Nose Klavdija, Oblak Helena, Oblak Lučka, Papež Andreja, Praprotnik Andreja, Rant Irena, Rant Klavdija, Rupnik Marija, Selan Irenka, Smole Angelika, Smersu Eva, Škrbec Andreja, Škrbec Gabrijela, Škrbec Karina, Štefe Tildi, Vombergar Andreja, Vombergar Fani, Vombergar Marjana, Voršič Pavlinka, Vitrin Marjana, Vitlih Monika, Vera Breznikar in Klavdija Malovrh.
DEČKI: Arko Klemen, Arko Tomaž, Grohar Danije-l, Heller Artur, Javoršek Valentin, Kastelic Marjan, Keber Renato, Krištof Andrej, Križ Martin, Mikelj Marcel, Magister Martin, Nose Avrelij, Oblak Dominik, Oblak Tonček, Rode Tonček, Selan Marko, Selan Valentin, Slabe Janko, Trpin Marko, Vombergar Jože, Vombergar Marko in Vitrih Tomaž.
SPREMLJEVALCI: Anica Šemrov, Anica Rode, Lučka Zorko, Saša Zupan, Cvetka Schiffrer, Gregor Batagelj, Dani Pavšar in France Vitrih.
KUHINJA: kuharici, Ivanka Golob in Marija Kopač. Pomočnice, Mirta Rant, Nežka Petek, Helena Dolinšek, Sonja Čop in Andrej Golob.
ARGENTINI
je postal kmetijski učitelj v Mariboru, pa tudi časnikar in je bil šef mariborskega uredništva „Slovenca“. L. 1938 se je poročil z gospodinjsko učiteljico Zinko Mikuž (njen brat je umrl pi-ed nekaj leti v Argentini). Poročil ga je dr. Anton Korošec ob priči sedanjega škofa dr. Joža Pogačnika. Nato je bil načelnik kmetijskega oddelka banovine, med vojno pa je bil direktor „Prevoda“ (Prehranjevalnega urada).
Po vojni je' prišel v Avstrijo. Nekaj časa je bil v službi pri Kmetijski zbornici v Celovcu, dalje urednik „Kronike“ in potem preimenovanega „Našega tednika“. Ko je po svojem stricu podedoval Pristovnikov dom v Kortah, se je umaknil tja v gorski kotiček. Preuredil je hišo in vsa druga poslopja, poleti je imel gostilno in letoviščarje, kamor so zaradi njegove gostoljubnosti radi prihajali od vsepovsod. Kot strokovnjak je uredil moderno gozdno gospodarstvo in žago. Mnogim je pomagal z nasveti in lastnim zgledom.
Pokopali so ga na praznik sv. Družine, 26. decembra. Pogrebne obrede s sv. mašo je opravil g. dekan Franc Brumnik v spremstvu 10 duhovnikov. Domači župnik z Obirskega je orisal njegovo življenje in plemenit značai, njegovo skromnost, delavnost, postrež-ljivost, predvsem pa njegovo zgledno in praktično krščanstvo.
ali je živ ali mrtev, nevesta ima drugega žfenina (jFranci (Šubelj)l,) sestra tudi (Franci Uštar), Blanka raste na dvoru v mislih na rešitelja. V tem
prideta iz vojske: stari vitez, ki vodi v kuto zakritega Henrika: gobavega. Vsi se zgroze: mati, sestra, zaročenka ga zapusti... le Blanka ga z ljubeznijo pozdravi. — Ta se odpravi sama in peš s privoljeniem o. Benedikta na romanje v Rim, da mu izprosi zdravje.— Na božič se vrne Blanka, s svojim neznanim spremljevalcem tja in nazaj, ki ni bil nihče drugi kot Kristus sam (Andrej Drenik). Ta napravi čudež in ozdravi Henrika. Blankina trdna vera in vse žrtvujoča ljubezen je izprosila milost božičnega prerojenja.
Ta preprosta stara in genij iva božična zgodba v Meškovi priredbi je doživela v režiji F. Beznika novoletno predstavo v San Justu.
Ni to Meškovo izvirno delo, je stara gotska snov iz srednjega veka, ki je v Mešku dobila slovensko verzijo. Vedeti moramo, da gledamo misterij, ne novodobno naturalistično igro z družbenimi konflikti, neke vrste „austos sacra-mentales“, katerih oznaka je bolj me-
ditativnost, moralistično pripovejdova-nje, monolog, statičnost, kot pa dinamična razgibanost. Do te naj bi jo zreduciral šele režiser.
Režiser je storil, prav, da je dolgo meškovsko priredbo (Cankar bi rekel „meškobno — solzavo“) občutno skrajšal, pa bi jo morda še lahko kaj več, kajti zaradi pomanjkanja dejanja je sredina začela utrujati. Lepo pa je režiiiser pridvignil . zgodbo preproste Blanke in njene velike brezinteresne ljubezni, ki je postavljena v nasprotje materini, ki se čuti premagana od nje. Neznani spremljevalec se pokaže kot romar z lepo Kristusovo masko. Morda bi si kdo želel v Kristusovem pripovedovanju več glasnih poudarkov, toda na drugi strani pa je enomerno naglašeno pripovedovanje denaturaliziralo njegove besede ter jih spreminjalo v večjo duhovnost. Vsekakor lepo božično razpoloženje je bilo doseženo: čudež božične noči .je razveselil vse, na odru in v dvorani.
Režiser je imel na razpolago dobre „stare“ igravce sanjuške mladinske igravske družine. Novi sta bili Nuška ' Belič in Metka Markovič. In prav ta je
SLOVENCI PO SVETU
SLOVENSKO SLAVJE V NEW YORKU
Simpozij Lige Slovenskih Amerikaner 28. 11. 1976 je bil v resnici slovensko slavje v največjem ameriškem mestu. Slovenci iz New Yorka, Clevelanda, St. Louisa, Kanade, Washingtona, Bridgeporta in drugod so se srečali v prostorih uglednega Princenton kluba, razmišljali, se duhovno obogatili in v slovenski družbi preživeli lep dan in prijeten večer.
Simpozij je vodil dr. Rado Lenček, profesor na Columbia univerzi. Program je bil okvirjen v proslavo Cankarjeve stoletnice. Začel ga je dr. Lenček z razmišljanjem o pomenu Cankarja v modernem svetu —• program pa so zaključile recitacije Cankarjevih del v slovenščini in angleščini.
Namen prvega dela simpozija je bil, da se statistično ugotovi stanje slovenskih cerkva v Ameriki, saj je bil zadnji poskus takšnega pregleda narejen še pred prvo svetovno vojno v znani Trun-kovi knjigi. Prvi del simpozija je bil posvečen vlogi in ohranjanju slovenskih cerkva v času, ko v mnogih ameriških mestih razpadajo etnična: naselja. Ing. Simon Kregar je paudaril, da navodila Vatikanskega koncila glede asimilacije ne veUaj0 v družbi, ki je v bistvu pluralistična. Vsaka integracija samo bele rase bi nujno vodila v rasni konflikt. Toda pravice narodnostnih skupin naj se ne utemeljujejo samo na osnovi ljudskega štetja. Slovenci, živeči v Ameriki in drugod po svetu moremo ohraniti svojo kulturo, toda ohranjati jo moramo na naj višji ravni.
Dr. Emil Hodnik je podal pregled stanja slovenskih cerkva v Ameriki. Pred nekaj desetletji je imelo 200 krajev v Ameriki slovenske cerkve. Danes je v Ameriki 240 slovenskih duhovnikov, toda velika večina deluje na neslovenskih župnijah. Na slovenske župnije pa so poslali tuje duhovnike.
V	statistiki, ki jo je navajal dr. Hodnik, je le malo svetlih točk. Cerkev v Leadvillu, katero je lastnoročno poslikal Father Trunk, je bila proglašena za ameriški narodni spomenik. Tudi v Johnstownu ni več islovenske službe božje, čeprav je ogromna večina fara nov slovenskega porekla,. in se je pred nekaj leti 700 ljudi udeležilo slovenskega koncerta. Pri Sv. Juriju v Chicagu ni več slovenske službe božje, čeprav se še vedno drži pri Svetem Štefanu. Na Villardu in v Sheboyganu so nastavili tuje duhovnike.
Ciklus predavanj je dosegel svoj višek s predavanjem ameriškega učenjaka slovenskega rodu dr. Nielsena, ki se je z lastno nadarjenostjo in slovensko pridnostjo povzpel v vrhove ameriške družbe. Opisal je značilnosti slovenskega značaja, ki ga je spremljal na njegovi življenjski poti: slovenska pridnost, nikdar se ni poskušal povzpeti v družbi na račun drugih, ostal je zvest slovenskim izročilom in jeziku. „Vse, kar sem, dolgujem svojim staršem in slovenstvu“. Govor dr. Nielsena so navzoči pozdravili stoje in z navdušenim ploskanjem. Slovenski učenjak pa je ganien zaključil svoj govor.
V	drugem delu zborovanja je tekel razgovor o ohranjevanju slovenskih izročil v velikem svetu. Peter čeku ta je govoril o kulturnem pluralizmu v Kanadi. Živa podoba svojih dobrih staršev je svoje misli izražal ne samo v per-
Nadi na 4. str.
NAROČNINA SVOBODNE SLOVENIJE ZA INOZEMSTVO
Zaradi izrednega povišanja poštnine, predvsem avionske, smo morali povišati naročnino za leto 1977 za pošiljke z letalsko pošto tako, da znaša: ZDA in Kanada 24 dol.; Evropa 27 dol.; Avstralija 30 dol.; obmejne države Argentine 18 dol. Prosimo naročnike, da pri nakazilih to upoštevajo. Uprava Svobodne Slovenije.
podala najboljšo odrsko podobo: naivko z globoko ljubeznijo, nas je naravnost presenetila. V njeni igri je dosegel misterij največjo razgibanost. Presunljiv je bil materin krik. V statičnem okviru celotne igre so dobro podali svoje vloge tako Janez Krajnik, kakor Tone Erjavec ali Marko Mustar; druge osebe pa so bile več ali manj samo epizodne in ilustrativne. Toda vsi so bili sigurni v nastopu in govorici. Tudi stari kaštelan (Tomaž Maček).
Če je režiser morda manj uspel v spremenitvi misterijjske statičnosti 'v dramatično razgibanost, tako, da je priredba ostala v celoti kot igralski recita-tiv, je povsem uspel v recitiranju nelahkega teksta in v njega podajanju. Izgovarjava vokalov v njih pravi vrednosti, ter ritmika besede in polnozvo-čuosti teh igravcev, rojènih brez izjeme v tujini, je bil za nas drugi božični čudež te novoletne noči. V tem režiserju in igravcem še posebej čestitamo.
Predsednik Našega doma lahko tudi ta večer vpiše v kroniko uspelih odrskih stvaritev lanskega leta in kot dober začetek novega.
td
SLAVJE V NEW YORKU Nad. s 3. str.	I
fektni angleščini in dobri francoščini, pač pa tudi v odlični slovenščini. Čeprav še mlad, je član kanadskega odbora za etnični pluralizem. V. Pregelj je govoril o etničnem odboru v Washing-tonu, kjer tudi žive številni Slovenci. New York omenjam na zadnjem mestu, čeprav po svoji pomembnosti zavzema eno pi'vih mest v slovenski skupnosti. Cerkev svetega Cirila je edina cerkev v vsej Ameriki, ki je čisto slovenska. O ohranjanju slovenskih izročil v New Yorku je govoril dr. Zdravko Kalan. Cerkev sv. Cirila, edina čisto slovenska cerkev v Ameriki, in slovenska skupnost v New Yorku moreta služiti kot vzor, kako ohranjati slovenstvo v Ameriki, navzlic razpadanju strnjenih naselij. čeprav živi samo en faran v bližini cerkve, nima cerkev nobenih težav, ki bi ogrožale njen obstoj. Sloven-
ski farani se vozijo v cerkev sv. Cirila f>0 do 70 milj daleč — in to v eno smer. Povprečna razdalja pa je vsaj 40 milj. Mogoče bi kdo poskusil preračunati te razdalje v kilometre. Slovenske farane veže iskreno prijateljstvo. Vsako tretjo nedeljo v mesecu se srečujejo na prosvetnih urah in skupnemu kosilu. Skupnost pomaga ohranjevati požrtvovalnost številnih rojakov in družin. Bab-nikova družina sama pripravi vsako leto na cvetno nedeljo 80 butaric, ki so ponos mladih slovenskih faranov. Župnik pri Sv. Cirilu Father Rogan, prekmurski rojak, čeprav rojen v Ameriki, se je naučil slovensko, vsako leto sam poslika 200 pisank in jih po velikonočni maši razdeli med farane, otroci pa dobijo še pomarančo za navrh. Skupnost pa ima tudi odlične voditelje, ki z dr. Zdravkom Kalanom in ing. Simonom Kregarjem na čelu povezujejo slovenske rojake, razkropljene širom New Yorka — v veliko prijateljsko družbo.
Zaključno predavanje je imela arh. Helga Puc. Gdč. Puc je v svojem predavanju o dialogu z mladino poudarila nujnost razgovora med generacijami, v katerem bi starejši prisluhnili mladini. Gdč. Puc je zamislila vsakoletno srečanje slovenske mladine širom Amerike in Kanade.
Simpozij se je zaključil z recitacijami najlepših ded Ivana Cankarja: Mati, Domovina, Bog. Gdč. Marijani Burgar, Lidiji Ravnikar in njih staršem iskrene čestitke k lepi slovenščini.
PO ŠPORTM SVETU
SILVESTROV TEK po ulicah Sao Paula je dobil Čilenec Edmundo Warnke, drugo mesto je zasedel Italijan Fava, tretje pa Luis Hernandez (Mehiko). Zmagovalec je dosegel čas 23:50,8 kar je dokaj slabše kot najboljši čas, ki ga je leta 1975 dosegel Kolumbijec Victor Mora s 23:12,2.
LJUBLJANSKA OLIMPIJA je v zod-nji tekmi jesenskega dela nogometnega prvenstva Jugoslavije na Stadionu 5. decembra premagala splitskega Hajduka z 2:1 in z 19 točkami zasedla 6. mesto (6 zmag, 7 neodločenih in 4 porazi). Ta zadnja tekma je bila dokaj težka, kajti igrišče je bilo popolnoma zasneženo.
PLAVALNA ZVEZA SLOVENIJE je po doseženih uspehih posameznih klubov izračunala uvrstitev v ekipnem prvenstvu. Prvo mesto je pripadlo kranjskemu Triglavu, ki je zbral 182.050 točk. Ljubljana je na drugem mestu s 162.111 točkami, tretja je Ilirija, slede Rudar (Trb.), Fužinar (Ravne), Celulozar (Krško), Branik (Mrb.), Koper, Olimpija (Lj.), Radovljica, Velenje, Neptun, Delfin, Jesenice, Pomurje in Radenci.
V TIGNESU je na prvem tekmovanju za evropski pokal v novi sezoni v slalomu zmagal Juan Ochoa, znani španski alpski smučar. Tržičan Bojan Križaj je zasedel 7. mesto. Tekmovanje v smuku so prireditelji morali odpovedati, ker je nenehno snežilo in je bila vidljivost zelo slaba. Čez nekaj dni, 10. decembra, pa je bilo v Val djlsere tekmovanje v veleslalomu za svetovni pokal. Od Slovencev so nastopili poleg Križaja še Koželj, Strel in Oberstar. Zmagal je Philip Mahre (ZDA), drugi je bil Stenmark (Švedska), tretji Švicar Hemmi.
Križaj je v skupni oceni zasedel 10. mesto in s tem osvojil prvo točko za svetovni pokal. V prvem teku . je bil 15., v drugem pa kar sedmi. Koželj in Strel sta se „zgubila“, četrti Slovenec pa je med 78 tekmovalci zasedel 34. mesto. Prvi veleslalom je bil izredni selektiven, saj se je od 78 tekmovalcev na drugi tek uvrstilo le 47.
NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU v veleslalomu v Les des Alpes v Franciji je zmagal Slovenec Bojan Križaj. Tudi ostali slovenski tekmovalci so zasedli lepa mesta: 'Strle je bil 6., Koželj 11., Oberstar, ki ima samo 16 let, pa 16.
SLOVENSKI ČASNIKARJI so izbrali za najuspešnejša športnika 1976 mariborsko teniško igralko Mimo Jaušovec in kraujskega plavalca Boruta Petriča.
V	FINALNI TEKMI za evropskega prvaka v vaterpolu sta se pomerili 12. decembra v Ljubljani dve sovjetski ekipi iz Moskve. Po precej ostri igri je zmagalo moštvo CKS VMF proti MGU s 6:4. V prvem klubu so „vojaki, drugi klub pa sestavljajo „študentje“.
V	MONTREALU so objavili uradne podatke o obisku na zadnji Olimpiadi. Skupno si je olimpijske igre s plačanimi vstopnicami ogledalo 3.288.351 gledalcev. Največ jih je bilo pri atletskih nastopih, na drugem mestu je bil nogomet, tretje po gledalcih pa plavanje. Jadranje je bilo po obisku na zadnjem mestu z 9.073 gledalci. Na otvoritev je prišlo 63.481 gledalcev, za zaključek pa 63.353.
IZZA ŽELEZNE ZAVESE „Ali je komunizem utopija?“
„Kje pa! Utopije se ne bi bilo treba bati!“
„Kakšne korake naj podvzamem, če bom opazil, da mi je za petami tajna policija?“
„Čim hitrejše in čim daljše!“
„Zakaj • pravijo, da so v Sovjetiji stereofonske naprave povsem^ odveč?“ „Ker se tam tako in tako z vseh plati sliši enaka muzika.“
ESMBM USB
Editor responsable: Miloš Star>-
Redacción y Administración: Ramón L. Falcon 4158 1407 Buenos Aires Argentina
T.	E. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavim Ir Batagelj in Tone Mizerit
v. to	FRANQUEO PAGADO
	Concesión N’ 5774
O a) h o	TARIFA REDUCTTV
"'G®	Goncesión N* 38*v
Registro Nacional de la Propiedaa	
Intelectual N* 1.311.428	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977
za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti $ 3.600.— (360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 USA dol.; obmejne države Argentine 18 'USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 UISA dol.; 'ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol.
Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213.
OBVaaTJLA NEDELJA, 30. januarja:
Družabna prireditev „Duhovnega
Življenja“ na Slovenski Pristavi.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
1 Prof. dr. JUAN JESUS »LASNIK
«
■
■
specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
■
Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja !
Capital Federal Tel. 41-1413
■
a
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto Š
od 17. do 20. Zahtevati določitev ■
ure na privatni telefon 628-4188.	:
■
Aqui e stan las cajas amarillas Kodak con el regalo perfecto.
UN REGALO PERFECTO:
NUEVA CAMARA KODAK INSTAMATIC 22
ASOLO $1.500^
Tenemos mas regalos perfectos para usted, tan convenientes corno éste. ...
Vfengä y Tlevese’ su ca'ja amürlHätTaS' un regalo que rettene para siempre el color de la vida.
Ob prvi obletnici smrti VILKA CUDERMANA
se bo darovala zanj sv. maša v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši, dne 23. januarja 1977, ob 9.30.
Mici Cuderman
	PRODUCTOS	1
Kodak		
	EN VENTA AOUI	1
FOTO OVEN
Nećochea 5280	Tablada
Espinosa 4122	San Alberto
T. E. 652-6427-9455
FOTO OVEN nudi vsem rojakom v času počitnic po izredno nizkih cenah Kodak barvaste filme, kot n. pr.
-126/20 $ C—110/20
C—135/36 E—40
628.-$ 672,-
$ 1007,-
S-8	$ 999,-
G—160 S-8
$ 1125,-
SLOGA OPOZARJA
Posmrtninska podpora ob smrti člana Sloge znaša $ 60. 000.— (pesos m/n 6.000.000.—), če je imel član vsaj 6 mesecev pred smrtjo vloženih v Slogi:
$	5.000.— do 30. leta starosti,
8 10.000.— od 31. do 50. leta starosti,
$ 15.000.— od 51. leta starosti naprej.
Naložba je vedno na razpolago, prinaša lepe obresti, v primeru smrti pa je skupaj s posmrtninsko podporo takoj izplačljiva pokojnikovim svojcem. Podrobnejše informacije v naši pisarni:
Bartolomé Mitre 97, Ramos Mejia — med uradnimi urami ponedeljek, sreda in petek od 15. do 19. ure ali po telefonu 658-6574
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
fldibuo Publico Cangallo 1642 Buenos Air*~ Pta. baja, one. z
T. E. 35-8827
Prispevajte v tiskovni sklad!
BBBBBBOBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
(90)
DOLGO POT
Ludvik Puš
NA
Domov grede naju je pot spet vodila mimo hiš in vrtov, od koder je v tistem dnevnem času kar žehtelo po jesenskem cvetju. A najine misli niso bile pri umirajočem jesenskem cvetju, ampak pri onih dogodkih pred leti v domovini, ki so storili, da sva sedaj tu v tujem svetu na poti v še bolj tuj svet. Oficirski puč v Beogradu, nemški napad na to mesto, pri katerem je nemška bomba ubila vodnika naroda dr. F. Kulovca in vse gorje, ki je potem sledilo. Nikdar bi ne bilo komunistične revolucije, ne bratomornega boia in ne pokola tisočev fantov in mož po končani vojni. Vse pa se je začelo zaradi nemškega onhlepa no tuli zemlji.
Drugi dan je bil v Grohnu praznik, čeprav ga pratika ni napovedovala. Važen dan za naju in za vse, ki so bili z nama vred napisani na črni tabli, kjer je bil pripet bel list z imeni. Klicani smo bili na določeni dan in uro na ameriško upravno oblast, kjer naj bo zadnje rešetanje za prihodnji transport čez morje: Na ta poklic smo čakali dolge dneve z močnimi željami, da bi bilo čimprej, a na skrivem smo se ga bali. Kaj če bi ameriški uradniki sedaj, na zadnji postaji, vendarle našli kaj narobe? Po tako dolgem čakanju bi bilo kaj takega jako neprijetna stvar.
Uradi so bili v upravnem poslopju ogromnega kasarniškega kompleksa, ki se je po zunanjosti nekoliko razlikovalo od enokopitnih stavb in je ležalo nekako sredi taborišča. Kadar koli je imel kdo kak opravek z ameriško oblastjo, se je motal tam okrog in v obsežnem poslopju iskal prava vrata. Vsi smo ga zatorej več ali manj dobro poznali. A prej so nas vodile notri le kake malenkosti, zdaj je pa šlo zares.
Z Minko sva bila klicana oba ob istem času. V čakalnici podobnem velikem prostoru je bilo polno ljudi, ko sva vstopila. Kazalo je, da bo treba dolgo čakati, pa v resnici ni bilo tako. Kandidati za vselitev so očividno imeli svoje papirje v redu, kajti vrsta se je hitro pomikala naprej. Ob meni je stal mlajši moški, ki je povedal, da je Poljak in je začel pogovor z menoj. Med drugim .me je opozoril, naj pazim, kaj bo rekel komandant, ko pridejo moji papirji predenj.
„Če reče OK (okej) to pomeni, da
je vse v redu in dobro rešeno. Ko zaslišite besedo OK, bodite brez skrbi. V Ameriki je to važna beseda',“ me je poučil, zgovorni Poljak.
Kmalu sem prišel na vrsto, in z menoj žena. Šlo je kakor na traku, od mize do mize. Nekateri, ki je sedel za mizo in motril del mojih .papirjev, ni
rekel nič, samo pokimal je; drugi je kaj malega vprašal. Nikjer se ni nič ustavilo ne pri ženi m ne pri meni, :n ko sva prišla pred Komandanta, je vzel v roke akt, me pogledal, se nasmehni! in glasno izrekel O K.
Čemu toliko skrbi in strahu, sem se jezil sam nase na poti v svojo kasarno. Pa vše brez potrebe. Zaman vprašanje! Skrb in strah sta neizogibna spremljevalca človeške mizerije. Ko se ublaži in poleže ta, izgineta tudi oba mučitelja in kalilca miru.
Barčica zaplavala
Končno je prišlo na razglasno desko, da bo dne 30. oktobra odplul ameriški transportni parnik „General Stewart“ iz pristanišča v Bremerhafen-u in se bodo nanj vkrcali potniki, navedeni v priloženem seznamu. General Stewart je prišel pozno, vendar ne prepozno.
Ko bi se jaz vkrcal na parnik za pot v Ameriko pred 30 leti, bi bilo prišlo ob pravem času; mlad mož, takorekoč na začetku svoje življenjske poti, s polno glavo načrtov, svežih mladostnih sil in odločne energije, se podaja v tuji svet onkraj morja iz lastnega 1 nagiba in volje. V deželi neomejenih priložnosti in možnosti bo izmeril svoje moči, se uveljavil in na ta način izpolnil svojo življenjsko poklicanost. Pred 30 leti bi bilo o pravem času. Preteklost bi bila takorekoč tabula rasa: nič drugega za teboj kot šole in šole za pripravo na
življenjsko pot; vsa vsebina, življenja leži pred teboj kot nepopisan list, da ga popišeš z deli in dejanji, za katere si bil rojen po božjem načrtu.
Sedaj je pozno, pravzaprav zelo pozno. Položaj je bistveno drugačen. Glavna vsebina tvoje poklicanosti leži za teboj, list je že precéj popisan, pa na-gloma sredi najmočnejših dejanj prekinjen. Kadar tudi leta napredujejo prek Abrahama, se oko rajši ozira nazaj kakor naprej. Tam v preteklosti živiš s svojimi deli, bodočnost bi bila le še dopolnjevanje in olepšavanje onega, kar ti je bilo naloženo storiti v močnih letih življenja. Tako bi bilo normalno. A sedanji čas in človek v njem nista normalna, vojna vihra in njene strahotne posledice so vse preokrenile. vse je drugačno: domovina je druga, ljudje niso več kot so bili pred leti, svet izgleda kot da se je postavil na glavo. V takih razmerah vzeti v roko popotno palico, se pravi begunsko palico, in se napotiti v tuji svet, je za človeka več kot težko.
Vendar ni prepozno. Še je pred teboj kos poti, ki jo moraš prehoditi, še so ti odmerjeni gotovi nalogi, ki zanje trenutno niti ne veš, a jih moraš izpolniti in poravnati. Pojdi tedaj pogumno in samozavestno tem nalogam naproti,zakaj dana ti bo moč, da jih možato izvršiš. Življenjska usoda se je obrnila: česar nisi mogel dokončati doma, boš morda v drugačni obliki in z drugačnimi sredstvi dokončal iz tujine v domovino.
Take misli so me prevevale in taki sklepi in zaključki so jeknili mojo voljo, ko se mi je na stežaj odprla pot, v Ameriko z ladjo GeneTal Stewart. Malodušnost se je umaknila odločnosti, s katero sem bil pripravljen objeti novo življenje v novem svetu. Pozno, a ne prepozno.
Ali naj popisujem vse neprijetne, dostikrat odvratne procedure, ki se jim moraš podvreči ob prehodu iz taborišča na ladjo, kakor so razna razkuževanja, cepljenje zoper nalezljive bolezni in še cel kup drugega? Nastavljali smo se v dolgih kitah in cele ure čakali, preden smo prišli na vrsto, a nobena „žavba“ ni pomagala, imeti je bilo treba izka-zila. Potem so nas naložili spet na dolg vlak in nas izložili v pristanišču, oddaljenem menda kakih 20 km od Grohna. Tamkaj je bila zasidrana ladja z napisom „General Stewart“. Ta nas bo torej prepeljala v Novi svet.
Parnik je bil del obsežnega prevoznega brodovja za transport ameriških vojakov na evropsko bojišče. V ogromnih ladjedelnicah slavnega ameriškega podjetja Kaiser so. takih ladij zgradili na stotine kar na tekočem traku, da so mogli hitro prepeljati svojo vojsko na evropska bojišča. Po dobljeni zmagi so Amerikanci glavnino svoje vojske z njimi spet vrnili domov, potem pa ladje uporabljali za prevoz beguncev.
(Bo še)
(