131. JteviM f UMM t MM, 8. MU 19IL mo. leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24*— pol leta........12 — četrt leta........ 6'— na mesce • •«•••• 2*— + upravnBtvu prejemaš*: celo leto......K 22*— pol leta ,.......11 — četrt leta........550 na mesec.......1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. . Uredništvo: Knaflova ulica št. 5V (v pritličju levo), telefon ŠL 34. aeaaHe In Inserati veljajo: peteros topna petit vrsta za enkrat po 14 vin., 2« dvakrat po 12 vin., 2i trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari --Fotimeini iteriika vel|a 19 tlftarfer.-- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, Nerodne tiskarne telefon ŠL 85. .Slovenski Narod" velja po posute Avstro-Ogrsko: aa Nemčijo; ^ leto.......K »— celo leto pol leta.......• 13* ~ četrt leta........ 650 na mesec........ 2*30 ......K lisa Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 3f>— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica al! znamka TJpravnistvo: Enailove nllca tL 9, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S Somišljeniki-volilci! Pridite na dan državnozborske volitve v torek 13. t. m. zanesljivo na volišče in oddajte glasovnice, na katerih bo napisano ime kandidata narodno-napredne stranke: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Pričakujemo, da bo vsakdo izmed narodnih in naprednih volilcev storil svojo dolžnost ter s tem pripomogel, da si bo bela naša slo- ska Ljubljana tretjič osvetlila svoje lice v letošnji volilni kampanji. V Ljubljani, dne 8. junija 1911 ^ Izvrševalni otlfcor narodno-napredne stranke. je od tega, v kaki meri bo to pot za-legel duhovski terorizem. Razmere so take, da bi pri letošnjih volitvah klerikalci izgubili vsaj dve tretjini svojih mandatov, če bi se volitve vršile svobodno in če bi duhovniki ne zlorabljali vere in cerkve. Ljudstvo vstaja in gTe z najlepšimi upanji v boj za volitev dne 13. junija. Uudstufi «ste]fi! Pa je res pravo veselje gledati to mogočno volilno gibanje, ki je nasedaj po vsem Slovenskem — proti klerikalni stranki. Nastala je pač naravna reakcija proti dolgoletni strahovladi klerikalne stranke. Vedni siloviti pritisk je vzbudil končno odpor, velik, v mnogih okrajih . srdit odpor. Ljudstvo vstaja! Ne čudimo se temu čisto nič in vemo, da bo prišlo še huje, če se naše duhovščina ne izpnmetuje o pravem času in ee o pravem času ne iz-previdi, da je postavila katoliško cerkev v službo političnih pustolovcev in katoliško vero degradirala v deklo teh ljudi. Duhovščina živi med ljudstvom in morala bi torej vedeti, da ima vsako tiranstvo svoje mejo. Desetletja >em je bil kmet ponižno orodje v luhovskih rokah. Duhovnik je ukazoval, kmet je pa moral molčati. Kmet je moral vedno molčati; nikoli nel imeti svoje volje in nikoli ni smel poslušati svoje pameti in nikoli ni smel voliti po svojem srcu. Zdaj so se mu začele odpirati [zgubil je zaupanje v tisie, ki ni u jih je njegov duhovnik predstavljal kot njegove rešitelje. Izgubil je to zaupanje, ker je sprevidel, da ga-ti ljudje samo varajo. Kaj mu vse obe-pred volitvami. Vse obljubijo klerikalci, kar kdo hoče. A sedaj, ko vidi ljudstvo, da mu klerikalni po- slanec ni prav nič koristil, da mu je samo pesek sipa! v oči, zdaj ga je prešinila sveta jeza naj brezvest-nostjo teh Ijndi in s to sveto jezo v srcu je planil v volilni boj. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo eno in isto: ljudstvo je spoznalo, da mu večni boji proti naprednjakom niso prinesli nobene koristi. Leta in leta sliši ljudstvo isto hujskarijo: vera je v nevarnosti, dan na dan pa'vidi. da veri in cerkvi no-hen človek nič noče. Leto za letom so klerikalni generali podili ljudstvo v boj proti naprednjakom, dan na dan pa vidi, da se pri tem boju debele samo ti sirokoustni klerikalni generali. Ljudstvo obrača klerikalcem hrbet in se punta proti klerikalnemu tiraustvu. Kako naj bi bilo drugače! Kaj pa veže naše ljudstvo na klerikalce? Nič, prav nič! Naše ljudstvo se je dalo nagnati v klerikalni tabor in si je dalo zvezati roke ter je odano prenašalo svojo sužnost, dokler je upalo, da mu bodo klerikalci prinesli pomoč. Sedaj pa je spoznalo, da živi "kh rikalizem od zlorabe vero in da ljudstvo samo izkorišča za profite posamični kov. Odtod ta mogočni odpor. Na eni strani vidimo, da je še vedno v duhovski odvisnosti živeče ljudstvo popolnoma apatično, na drugi strani vidimo, da so vsi pametni, razsodni ljndje šli z navdušenjem v volilni boj zoper klerikalizem. Kakšen bo izid tega volilnega boja, tega danes nihče ne ve, odvisno Poro3 blerholne stronlie u BenMCevem oliroju. Trbovlje, 6. junija. Brzopisno smo že včeraj poročali o dogodkih, ki so razburili na binkoŠtni ponedeljek celo trboveljsko dolino ter jasno ]>okazuli razpoloženje volitev v laško-trboveljsko-bre-žiškem volilnem okraju. Vs€ m mlačnežem v volilnem boju, vsem pesimistom, ki resi ./nirano drže roke križem, češ klerikalizem je naturna sila, katera prihaja nad slovenski narod kakor povodenj in toča in proti kateri ni leka in pomoči, naj služi sodba ljudstva, ki jo je izreklo v ponedeljek v Trbovljah v bodrilo, naj jih vzbudi k neumornemu delu zadnje dni pred vol it vi jo in naj jim vlije upanje na napredno zmago. Volilni okraj Laško-Trbovlje-Brežice je v danih razmerah najpri-pravneiši, da se v njem strmoglavi za vedno klerikalna strahovlada ter tako prizadene slovenskemu klerika li zrnu samemu udarec, ki bo segel v korenine. Naprednjak! naj skušajo doseči v agilnosti in neumomosti te zadnje dui ne le svoje klerikalno nasprotnike, temveč naj se vzgledujejo na^ delovanjem socijalnih demokratov ki store za svojega kandidata vse kar je mogoče. Ce jih napredna javnos doseže te poslednje dni, je zmaga naprednega kandidata dr. Kukovca zagotovljena! Bila bi to zmaga, na katero bi upravičeno gledal celi slovenski narod s pravim ponosom, bil bi to omen boljših in .srečnejših časov za slovensko ljudstvo! Naprednjaki naj se svojih dolžnosti zavedajo, ki jih imajo ne le do svojega ožjega volilnega okraja, ampak katere jim nalaga slovensko ljudstvo, ono slovensko ljudstvo, ki hrepeni, zavestno ali še ne, po svobodnem, kulturnem in socijalnem razvoju! Tembolj je treba napeti v zadnjem odločilnem tednu pred volitvami vse moči, še enkrat natančno pregledati vrste pristašev, še poskusiti pridobiti naprednemu kandidatu, napredni ideji novih somišljenikov, ker je klerikalizem spoznal baš v tem okraju vso nevarnost položaja ter organiziral vse svoje sile, da si izvo-juje zmago. V Trbovljah, kjer so se pametni duhovniki (kje so tisti časi!) z ozi-rom na velikansko napredno večino župljanov vedno ogibali posegati v politiko iz prižniee in izpred oltarja, je duhovščina zadnje dni naravnost znorela. Oba binknštnn praznika so bil«- pridige politični govori in župnik, naščuvan po svojih mlajših kaplanih se je spozabil celo tako daleč, da je z uradne razglasilne knjižice dal oznaniti pri vsaki maši: »Dne 13. junija so državnozborske volitve. Cerkev zapoveduje vsem vernikom pod kaznijo grdega greha, da volijo edinega krščanskega moža dr. Benkovca.« Tz volilne svobode so trboveljski kaplani napravili cerkveno zapoved!! Duhovnikom ni bilo mar, da je ta zloraba cerkvene oblasti učinkovala pri večini navzočih kar najslabše. Ljudje, pohujšani od takega bogo-skrunskega dela, so zapuščali demonstrativno cerkev, marsikdo je pri tej ^riliki prvič izustil grdo besedo »prokleti far« ter sklenil opravljati v N>doee svojo pobožnost brez duhovne pomoči. Naši kaplani pa so pristopili k daritvi ne zmeneč se za to, da se ravnokar izpolnjujejo nad njimi besede »Gorje onemu, ki pohujšanje daje.« Največjo predrznost pa je zakrili trboveljski kaplan J a m š e k v ponedeljek. Imel je rudarsko romar-sko mašo na Planini, katero so plavali delavci, skoraj izključno naprednjaki in socijalni demokrati. Ta mož, ki v svoji slepi klerikalni strasti ne loči več oltarja od agitačne mize, ne molitve od volilnega govora, ki zamenjuje zapovedi krščanske ljubezni z gesli političnega sovraštva, je spremenil romarsko cerkev v pivnico ter s prižniee > obdeloval« navzoče naprednjake in socijalne demokrate za »katoliškega moža«. Da niso bili delavci treznejši kot politikujoči kaplan, prišlo bi bilo v cerkvi sami do burnih prizorov. V ljudstvu vedno bolj dozoreva spoznanje, da treba ločiti med vero in politiko in klerikalci se baš tega spoznanja najbolj boje. Le tako si je razlagati, da so bili romarji, ki so se vračali iz Planine pri klerikalnem domu sprejeti z žvižganjem in zasmehovanjem — toda ne morda od naprednih volilcev, temveč od klerikalcev samih! Ce je ljudstvo že hotelo dokaza, kako cenijo duhovniki pravo pobožnost, včeraj so mu duhovniki to sami pokazali. Če so hoteli naši kmetje že izvedeti, kakšna je ljubezen in spoštovanje kaplanov do njih, so pred par dnevi izvedeli. V hipni blaznosti kg je ustrelil ugleden kmet; duhovščina, ki pri nas pokoplje grešnega liberalca, če je imel le kaj pod palcem, akoravno se je sam usmrtil (v zadnjih mesecih sta se zgodila dva taka slučaja) je nesrečni rodbini kmeta-samomorilca odrekla cerkveni pogreb. Ogorčenje med kmeti je bilo nepopisno — in prepozno so kaplani izprevideli, da je v sedanjem volilnem času vsak taktičen pogrešek nevaren. Pokazalo se je, da je ta farov-Ška odredba odtegnila klerikalnemu kandidatu v naši občini zadnjo oporo, na katero se je zanašal, — glasove naših kmetov. Nad vse značilno je tudi. da so se po včerajšnjem Ben-k ovi cevem shodu zbrali navzoči kmetje v drugi gostilni, da tam nadaljujejo posvetovanje o volitvah. Od napredne strani se t«*ga sestanka namenoma ni nihče udeležil, prepustili smo lastni razsodnosti uglednih posestnikov, da sodijo o BenkoviČu in njegovi kandidaturi. Storili so po pameti, izrekli so, da odklanjajo Ben-kovičevo kandidaturo in hočejo voliti dr. Kukovca! S svojim prihodom in s svojim »shodom« je razburil Benkovič celo dolino ter razplamtil protiklerikalni odpor. S svojim odhodom pa si je odbil še ono peščico pristašev, ki mu jo ostala. Dr. Benkovič, katerega se ne dotakne nobena roka, je molče proglasil trboveljske volilce za razboj« nike: obdan od štirih orožnikov se je dal spremiti po popolnoma mirni dolini na kolodvor! Boljše bi klerikalni kandidat ne mogel dokumentirati, kaj so mu volilci — cela .dolina ga jo razumela! Odgovor pa dobi 13. junija. Ž njim bo posekana prva korenika stranke ljudskih sleparjev. LISTEK. Skušnjave Tomaža KrmežUavčka. Šaljiva novest; spisal L. Šepetavec. (Dalje.) Kavnatelj se nikakor ni mogel sprijazniti z nazjnri svojega prijate- Železnika glede pogoja zakonski sreči. Spoznanje, da mu je žena ne-sta, ga je potrlo. »Strašno, strašno,« je stokal in si otiral pot s čela. »Kdo bi bil kaj Mkega mislil. Moja žena me goljufa, pa se s takim pobalinom. Jaz še vedel nisem, da je ta Tomaž z mojo ženo znan. Vrag vedi, kje se je ž njo seznanil. Najbrž ima Filipina to na vesti.« »Jaz pa le vprašujem, kje je va^a žena izvedela, da ima moja žena razmerje s Tomažem. Sam tega Tomaž ni izdal; je preveč prefrigan. Meni se zdi, da je Tomaž med moškimi ravno to, kar je Smoletova Natalija med ženskami. Samo za denar rnu je in peča se s starejšimi babni-fami, le da jih izkorišča. Verjemite meni, tako je in nič drugače.« »Grozno — grozno,« je jokal ravnatelj. »Moja zakonska sreča je uni-fena . . .« »Ne bodite sentimentalni,« je nekako nevoljno rekel Železnik. »Vaša zakonska sreča se bo že dala še kako poflikati . . . mislite raje, kako bi Tomaža spravili iz Ljubljane. To je za naju oba na j važne je.« »Da, proč mora! Ko bi se ga no bab bi ga dal kot zakonolomca zapreti. Oh, najraje bi ga ustrelil. Kaj pravite, ko bi ga na skupne stroške poslala v Ameriko, pa v tak kraj, da bi ga zamorci snedli?« »Saj ne po j de; fant je preveč navihan, da bi zdaj zapustil domovino, ko si je ustanovil eksistenco.« »In ko že gotovo veliko ve,« je vzdihuje pritrdil ravnatelj. »Ampak proč mora, proč na vsak način.« »Cim prej, tem bolje,« je izjavil Železnik. »Se bo že dobila kaka pot.« Železnik in ravnatelj sta še dolgo časa ugibala, kako bi se odkriža-la Tomaža, ki je med tem nepremično čepel v prostorni omari in se jezil sam nase in na usodo, ki mu je pretila pokvariti njegovo dobička-nosno in zabavno razmerje z gospo Ines in z ravnateljevo ženo. Večkrat ga je obšla skušnjava, da bi tiho odprl vrata in stopil med ravnatelja in med Železnika. Živo si je predstavljal, kake obraze bi delala, kako bi razburjeno skakala okrog njega in kako bi jih on podajal. Toda njegov praktični um je to veliko in zapeljivo skušnjavo z lahkoto premagal. »Šala bi to bila in zabava, a koristila mi ne bi nič,« je modroval. »Oba bi bila ponižana in jezna in nastalo bi sovraštvo, ki bi se ne dalo več ugasniti. In vrag vedi, če bi jaz v takem boju zmagal. Bolje bo, da se delam, kakor bi nič ne vedel in da počakam, kaj ukreneta.« Ostal je v omari in je potrpežljivo čakal, da sta Železnik in ravnatelj odšla. Čakal je dolgo in vse ga je bolelo, ko je končno prihitela gospa Ines in mu dala znamenje, da lahko zapusti omaro. »Vsi udje me bole — ves polomljen sem,« je vzdihoval Tomaž in se pustil poljubljati. »Kar domov se spravim.« »Ostani še,« je čivkala gospa Ines. »Mojega tirana ne bo k večerji. Odpočij se tu. Kar na zofo se vleži.« »A ne — na zofo pa ne, danes ne več,« je hitro izjavil Tomaž. »O ti moja ljubljena Ines, o kraljica mojega srca, ti ne veš, kako je hudo, čepeti dve uri v omari, ne da bi se človek smel ganiti.« »Moj ljubi Tomaž,« je zakoko-dajskala gospa Ines in Tomaž jo je hinavsko poljubil na ustnice, ki jih je sicer v svoji nesramnosti imenoval samo »fajmošterske žnable« ter potem skrbel, da je čim prej prišel iz obližja prostorne zofe in iz hiše. O zaroti, ki sta jo ravnatelj in Železnik sklenila proti njemu, pa ni gospe Ines ničesar povedal, četudi se mu je zdelo, da bi jo moral vsaj posvariti. Tomaž je sedaj osredotočil vse svoje misli samo na boj, ki ga. je mo- ral pričakovati z ravnateljem. Da hi bil kos vsaki eventualnosti, je šel to nedeljo celo zgodaj spat ter je naslednje jutro vstal čil in krepak in razpoložen za vsako vojskovanje. »Tak sem, kakor bi imel jeklene živce,« je govoril sam sebi. »Ravnatelj se je gotovo snoči s svojo ženo hudo prepiral, se je iz jeze napil in slabo spal in bo danes ves razburjen in slab in bolan. Mislim, da ga bom hitro ugnal.« S to zavestjo je šel v pisarno in se z veselim brezskrbnim obrazom vsedel na svoje mesto. Zapazil je dobro, da ga je ravnatelj ošvignil s srditim pogledom, a delal se jejr kakor bi tega ne zapazil. Ravnatelj je nekaj časa nemirno hodil po sobi in od strani pogledoval na Tomaža, ki je ravnodušno zvijal cigarete, kolikor jih je običajno potreboval vsako dopoldne. Naenkrat je ravnatelj stal pri Tomaževi mizi. »Slišite, Krmežljavček, ali se vam je že kdaj pri delu kaka nesreča primerila,« je sarkastično vprašal ravnatelj. »Ne! Zakaj pa vprašate?« »Ker vidim kako se dela bojite! Vse polno je dela, vi pa si pripravljate cigarete.« »Ne zamerite, gospod ravnatelj,« je sladko rekel Tomaž in pogledal kakor nedolžno jagnje svojega sovražnika. »Jaz sem obenem tndi premišljeval, zakaj je konjunktura z lnr- ško vodo tako padla in če bi se izpa-dek pri lurški vodi ne dal nadomestiti, če bi ceno skapulirjev malo kvišku pognali.« Kakor lačen pes na najdeno kost je planil ravnatelj na te Tomaževe besede. »Slišite — gospod Krmežljavček,« se je patetično razkoračil ravnatelj, »nikar ne pozabite, da služite v katoliškem zavodu! Kdor je katoliški kruh, mora tudi spoštovati versko svetinje slovenskega ljudstva.« »Mijau,« je Tomaž zategnjeno posnemal mačka, hoteč razdražiti ravnatelja, ker je vedel, da se ravnatelj v razburjenju rad zaleti. A ta dan se je ravnatelj premagal. Sicer bi bil Tomažu z veseljem pripeljal krepko zaušnico in še raje bi ga bil lastnoročno iz pisarne ven vrgel, a strah, da ga Tomaž lahko spravi vsaj ob dobro službo, če že ne v še večjo nesrečo, je krotil njegovo strasti. »Gospod Krmežrjavček,« je dejal kolikor mogoče mirno, »vi ste še otročji človek, a lahkomiseln in malopriden ste tako, da vas bodo gospodje še iz službe spodili. Slaba to-varšija vas je pokvarila! Med same liberalce hodite. Neki Kozoglav, ki se izdaja za pesnika, je vaš najboljši prijatelj, za igralkami lazite in celo iz verskih 6vetinj se norca delate! Krmežljavček — kako bo to konča-krt« (Dalje prtfcoanjfcfi.) Politično Kronika. Državna zbornica se snide najbrže dne 11. julija. Ministrski svet bo tian še ta teden natančno določil. Poletno zasedanje bo trajalo le kratek čas. Zbornica se bo konstituirala in ,v pretres vzela le en ali drog v resnici nujen predlog. Gotovo še ni, ali bo baron Bienerth v poletnem zasedanju kako politično izjavo podal. Kakor se govori, se hoče ministrski predsednik v kratkem poletnem zasedanju izogniti vsaki politični debati. Prestolni govor bo imel nadvojvoda prestolonaslednik. Menijo tudi, da so se avdijenee, ki so jih imeli grof Aehrenthal, grof Montecucco-li, grof Khuen in baron Bienerth pri prestolonasledniku, nanašale na vsebino prestolnega govora. V ogrsko - hrvaškem državnem zboru je prišlo včeraj do burnih prizorov. Posl. Sigmund V a r a d y je namreč zavračal trditve ljudske stranke, češ, da so Marijine kongregacije samo pietistična društva. Posi. Szmrecsanvi je neprenehoma delal medklice, da ga je moral predsednik končno pozvati, naj miruje. Hud prepir se je tudi vnel med posl. H u s z a r j e m in posl. F a r k a -som. Nemir je bil tako velik, da so morali sejo prekiniti. Ko je predsednik zopet otvorit sejo, je posl. Far-kas prosil zbornico za odpuščanje. Posl. H u s z a r , član klerikalne ljudske stranke je izjavil, da ni hotel posl. Farkasa razžaliti. Končno je izjavil, da mu daje izjava posl. Farkasa popolno zadoščenje. Vendar je pa prišlo med posl. Szmreosanvjem in posl. Farkasoni do dvoboja. Prvi je dobil več lahkih ran. * O položaju v Albaniji poroča be-rolinski »Lokalanzeiger«, da se med albanskim prebivalstvom širijo pozivi, a* katerih se zahteva ustanovitev samostojne Albanije. Pozive so raz-dali v :200.000 izvodih. Pri Kopliku je prišlo do krvavih spopadov. Turki so imeli 200 mrtvecev in ranjencev. — Alessio je napadlo 1000 Albancev, od katerih jih je bilo 300 dobro oboroženih, ostali so imeli sekire, jatagane in revolverje. Torghut Šefket naša je mogel do zdaj poslati le dva bataljona v to ogroženo pokrajino. • * Turški sultan je prišel na bojni ladji »Haireddin Barbarossa« včeraj ob 3. popoldne v Solun. Ljudstvo ga je živahno pozdravljalo. * Francoski viničarji se zopet puntajo. Posebno v departmaju Bar sur-Aube je vznemirjenje veliko. Včeraj zjutraj so korakali viničarji, oboroženi z lovskimi puškami, proti Bar-sur - Aube. Pripravljen je bil en bataljon pešcev in pa kavalerijske patrulje. Viničarji so si z raketi dajali znamenja in so na cesti streljali na kavalerijske pat rulje. Vse prodajalne v Bar - sur - Abe so zaprte. Vojaštvo ima ostro nabite patrone. * * * Nemška zunanja vlada se neprenehoma bavi z maroškim vprašanjem. Če general Monier ne bo v osmih dneh zapustil Maroka, bo Nemčija diplomatičnim potom protestirala v Parizu. Francoska je že pred ornimi dnevi sporočila v Berolin, da Monier zapusti Maroko. To se pa do danes še ni zgodilo. — Privatna poročila! pravijo, da skušajo uporni Ka-bili francoske kolone obkoliti in da se mora v kratkem vršiti odločilna bitka. Volilci! Someščani! Vabimo vas na shod državnozborskili volilcev ki bo danes, v četrtek, 8. t. m. ob 8. zvečer v Mestnem domu". Na shodu govori kandidat narodno-napredne stranke g. dr. Vladimir Ravnihar. Volici! Pokažite svoje zanimanje tudi za ta volilni boj, ki ga bo bila narodno-napredna stranka dne 13. junija. Zato pa vsi na shod! izirimiii liter tMmmn strnit Stolersl Krščanska dejanja in nji* plačilo. Iz Trbovelj nam pišejo: Javili smo že, da se je pred dnevi v hipni blaznosti ustrelil v Trbovljah ugleden kmet Zupančič p. d. Ulihc. Duhovščina je prepovedala zvoniti ter mu odrekla cerkveni pogreb. Kaplani so hoteli, da se nesrečnega kmeta zakoplje, kakor poginjeno žival v »brczverskem kotu« pokopališča in le odločnosti župana, se je zahvaliti, da je bil Zupančič pokopan na grobišču, kjer počivajo njegovi sorodniki in starši. Pokopališče je namreč občinsko in občina je pokazala več krščanske ljubezni, kakor nje poklicani zastopniki. Zupanova odločba je pa tudi preprečila, da ni prišlo ob priliki pogreba do burnih prizorov, kajti med kmeti vlada nad brezsrčnostjo duhovnikov velikansko ogorčenje. Možje, ki so od nekdaj hodili za duhovniki čez drn in strn, so se v trpkih besedah izražali o čudnem krščanstvu svojih kaplanov in po ganljivo končanem pogrebu, katerega se je udeležila množica najodličnejših mož, proglašali, da se jim zdi tak skromen način pokopa lepši iu pobož-nejši, kakor pa cerkvene »vigilje«. »Naši duhovniki imajo vedno le kupčijo v mislih« tako so modrovali kmetje, »pred uradnikom in gospodom imajo strah, ter ga pokopljejo, če se tudi stokrat ustreli, ako le dobe plačilo, kmet, ki je v nesrečnem trenutku nameril z orožjem proti sebi samemu, jim je živina.« Tako so kmetje govorili, tako je mislila tudi pokojnikova žena, ki je na nasvet odličnih kmetov darovala ubožni blagajni trboveljske občine 50 K mesto stroškov za cerkvene ceremonije. Ta velikodušen dar, ki je obenem naj-ostrejša demonstracija kmetov proti naši duhovščini je bil v nedeljo in ponedeljek javno razglašen; občinstvo je to obvestilo sprejelo z velikim odobravanjem. Kmeti in delavci pa pravijo: Koliko lepše je potolažiti siromaka, kadar nas zadene nesreča in žalost, siromaka, ki se bo ko sprejme naš dar naših dragih pokojnikov spominjal s pobožnimi željami, kakor pa plačati kruha sitim duhovnikom, da brezsrčno odpojejo par nerazumljivih pesmi. In po dolini se je že sprožila misel, odpraviti cerkvene pogrebe, nadomestiti jih z meščanskimi, spomniti se pa pri teh prilikah naših mnogoštevilnih siromakov, katerih vroča molitev bo za dušo pokojnih stokrat več izdala, kakor pa brezčutne besede kaplanov v ornatu. Iz Trbovelj nam še poročajo o ponesrečenem Benkovičevem shodu: V nedeljo popoldne je priredil dr. Benkovič v klerikalnem društvenem domu shod za »somišljenike«. Socijalisti so imeli svoj shod za Cobala v Gaberskem. Po shodu so prikorakali socijalisti z godbo na čelu pred društveni dom. Most pred tem domom je stražilo 8. orožnikov iu dva policaja. Toda straža ni nič pomagala. Delavci so vdrli čez most, pritisnili žandarje in policaje nazaj, oklofutali nekaj klerikalcev in zahtevali dr. Benkovi-ča iz doma. A Benkovič, ta pogumen možakar, se še prikazal ni in se je počutil čisto srečnega za vrati, katere so stražili orožniki. Ko so se socijalisti naveličali demonstrirati, so zapustili bojno polje in priredili pri Kukenbergu velikanski shod, na katerem sta govorila dr. Kramer in Sitter. Dr. Kramer je v krasnem govoru postavil Benkovičeve zasluge v državnem zboru v pravu luč. Dr. Benkovič pa je med tem časom v senci bajonetov prav korajžno zabavljal na Kukovca in Cobala. Asistirala sta mu dva fajmoštra in nekaj mladoletnih čukov. Zvečer bi se dr. Benkovič kmalu seznanil s trdimi delavskimi pestmi na kolodvoru. Cel shod je za BenkoviČa le poniževalen: Kandidat, ki se pred volilce ne upa drugače ko v spremstvu orožnikov, ne vzbuja, pri nas prav nobenega rešpek-ta. Benkovič bi si pot v Trbovlje resnično lahko prihranil. Iz Celja. Gg. dr. Korošec in dr. Benkovič sta na binkoštni ponedeljek oba krvavi pot potila — dr. Korošec v Vojniku in pri Novi cerkvi, dr. Benkovič pa v Dolu, kjer so ž njim naprednjaki in delavci tako temeljito obračunili, da mu je še zginilo tisto malo upa na zmago, kar ga je imel doslej, kadar je bij dobre volje. Dr. Korošca niso mogli v Vojniku niti orožniki obvarovati blamaže, o kateri se je vest raznesla že po celem okraju in silno deprimirala njegove pristaše. Kajti dejstvo, da »voditelj slovenskega ljudstva« in general mogočne klerikalne armade na Sp. Štajerske sramotno zbeži iz občine s 450 volilci, kaže, da so se postojanke za R obleka povsod utrdile in da živi v ljudstvu splošno trdno prepričanje o Roblekovi zmagi. Dr. Ben-koviča pa zapuščajo v njegovem okraju njegovi najzvestejši pristaši in pravijo, da ne dajo za njegovo zmago niti počenega groša. Tako žalostno je dogospodaril predrzni in prevzetni dr. Benkovič. — Dr. Korošec pa ni imel sreče v nedeljo niti na Pokali, kjer bi bilo vsaj pričakovati Banj miren in veličasten shod. Ker si v gostilno ni upal, si je poiskal zavetišče v kaplaniji. Prišlo je na shod kakih 60 volilcev, ki so itak njegovi in ni z njimi ničesar pridobil; drugo so bile ženske in mladina. Stražilo ga je 12 orožnikov pred naprednimi kmeti. Skoda, da ga ti orožniki ne bodo mogli obvarovati tudi dne 13. junija pred porazom! Marsikateri shod je Korošca prepričal, da ga gg. duhovniki slabo informirajo, deloma njegovega volilnega boja niti ne odobravajo, kakor je videl pri Novi cerkvi. Ni čuda zato, da je pripovedoval njegov prijatelj Kemperle: Hudič, ni več za vzdržati. Korošec je tako divji, da bomo ušli vsi! Popolnoma razumljivo, saj Človek, in najsibo tudi dr. Korošec, nima železnih živcev. Čemu pa se je Šel vojskovat v Savinsko dolino, dasi smo ga vsi svarili. Iz Plškovega okraja nam poročajo: Drugekrati so minile pri nas volitve skoraj neopaženo, sedaj pa se je razvilo zelo živahno volilno gibanje. Štajercijanski kandidat Kresnik pridno prireja shode in dosega posebno v mariborski okolici uspehe, ki se utegnejo pokazati tudi v številkah. Dr. Leskovar, ki je določen za Piško-vega naslednika, se skuša uvesti v politični boj iu prihaja na Kresni-kove shode. Toda godilo se mu je precej slabo, ne le v Hočah, temveč posebno v Slivnici. Tam so ga kmetje celo tepli ravno tako kakor urednika Kemperla. Končno so se morali Pi-škovci prav neslavno umakniti. To se je godilo v Piškovi domači fari! Cele vasi v tej stoje pod vplivom Nemcev in nemškutarjev, ne da bi vsegamo-gočni klerikalni štab v Mariboru le z mazincem zganil. Se ve, gospoda ne utegne, saj je po njeni misli treba kujskati po narodni Savinski dolini in drugod. Če pa nekega lepega dn^ pade Piskov mandat v nemškntar-ske roke. kdo bo potem kriv? I no, liberalci! Cela armada v vsakem ozi-ru neodvisnih duhovnikov je v Mariboru, ki se za okolico niti ne zmeni pač pa strastno hujska proti — Slovencem, ki se ne vesijo iz dobička-željnosti na farovške frake. Ne vem, če je bilo prav, da se ni postavilo v našem okraju števnega kandidata, da bi združil nase napredne glasove in najsi bi jih bilo še tako malo. Franjo Roblek na Gomilskem. V torek zvečer je obiskal kandidat Franjo Roblek tudi svoje Gomilčane. Dasiravno je bil shod razglašen šele v zadnjem trenutku, se ie vendar zbralo pri Kunstu nad 200 ljudi, večinoma volilcev, da čujejo in vidijo svojega kandidata. Predsedoval je g. Blaž Mazil iz Grajske vasi. Robleko-va kandidatura je bila soglasno sprejeta. Kako poroča »Slovenec« o volilnem boju na Spodnjem Štajerskem. Da bi obdržal vsaj prsr. župnike in kaplane pri dobri volji zadnje dneve pred vol i t vi jo, je priobčil »Slovenec« minuli torek najneverjetnejše race o klerikalnih shodih ob binkoštnih praznikih. Korošec je bojda imel »zmagovalni pohod« po Savinski dolini. V resnici je zboroval z orožniki in ženskami na Vranskem in Polzeli, z Nove cerkve pa je sramotno že pred shodom zbežal. — O vojniškem shodu poroča »Slovenec« tako - le: »Ljudstva, skoro sami volilci, se je zbralo relo veliko. (Pa pred zborova ln i m lokalom Korošcevim. kjer so tako demonstrirali, da je dal Korošec zakleniti vrata) Navdušenje za kandidata ie bilo splošno.« Žalibog, gosp. dr. Korošec, da za Robleka, ne za vas. \ko bodete tako lagali po »Slovencu«, bo g. dr. Gregorec še bolj jezen na vas. kakor je. O »zmagovalnem pohodu« iz Nove cerkve »Slovenec« vendar molči. O Roblekovih shodih na Tebarjib in v Knlobju gre le en crlas: Lepi so bili. Da nismo na Te-barjih zborovali pri Cajhnu in Šnšta-riču. je vzrok ta, ker ta »narodna« gostilničarja narodnemu kandidatu nista dala prostorov. Pa nas to nič ne boli! Dr. Verstovšek trka v »Slovencu« na »znano strankarsko zavednost« Ljubnega. Luč in Solčave, kjer župniki komandirajo volilce in kjer se voli po dva- in trikrat. Pa tokrat ne bo šlo! Največ veselja nam je napravil dr. Benkovič v »Slovencu«. Piše, da so vsi »naši številni shodi lepo uspeli«. Pri tem pa so ga iz Trbovelj in Dola nagnali, oziroma odklonili njegovo kandidaturo. Laž je torej zadnje sredstvo, s katerim dela »Slovenec« svojim ljudem pogum, da se bojujejo za — sveto vero. Volilni shod gosp. Fr. Robleka v Št. Jakobu pod Kalobjem. Iz Št. Jur-ja ob juž. želez, nam poročajo: Nad 200 ljudi se je zbralo na binkoštni ponedeljek v Št. Jakobu pod Kalobjem v Grasellijevi gostilni, da slišijo kmečkega kandidata Robleka. Ko je kandidat prišel, so ga volilci burno pozdravili. Shod je otvoril veleposestnik gosp. Podgoršek p. d. Cestni Jože, ki je predlagal za predsednika shodu kmeta Rozmana iz Kalobja. «•+ Gosp. Roblek je ob navdušenem odobravanju poslušalcev razvil svoj program. Govorili so še gg. ITrlep, Podgoršek, Culek, A. Mahne iz Trnovelj in Mastnak iz Slivnice. Roblekovo kandidaturo so vsi zborovaJci razven Štirih odobrili. Imamo pri Če za to, da je kalobški župnik Kostanjevem nagovarjal nekatere revčke, da naj Fr. Robleku ustavijo konje, njega same-ga vržejo z voza in tako preprečijo shod. Lep pastir svojih ovčic! Dr. Karel Verstovšek lovi nemške glasove. Po občinah Gradišče in Kaplja širijo neznani, gotovo od mariborskih duhovnikov poslani ljudje letake, v katerih se poziva Nemce, naj glasujejo za dr. Karla Verstov-ška, ker je on Nemcem večji prijatelj ko napredni kandidat Verdnik. Ta letak kaže v najlepši luči »narodno radikalnost« in značajnost klerikalcev. Nas obrekujejo, da smo v zvezi z Nemci, sami pa ponujajo Verstovška Nemcem, češ, da jih bolj ljubi ko g. Verdnik. Fej taki hinavščini! Iz Celja. G. Kari Piihl, jermenar in tapetar v Celju, ki je še-le pred kratkim dobil 500 K podpore od »Siidmarke«, izvršuje vsa dela za katoliško - narodni hotel pri »Belem volu« v Celje. Brez vsakega nadalj-nega komentarja in priporočila. Iz Ormoža. Izpit za otroško vrt-narico je napravila v Ljubljani z izvrstnim uspehom gospodična Minka Richterjeva. Čestitamo! Iz Vranskega nam pišejo: V noči od četrtka na petek je neki klerikalni nesramnež namazal s črnilom vse hiše, na katerih so bili Roblekovi lepaki. Splošno leti sum na mežnar-ja in na pismonošo. Slednji, ki je strasten Korošcev priganjač, je sploh v zadnjem času toliko zagrešil, da bomo morali govoriti odločno besedo na merodajnem mestu. Kako bo takrat Janezu pri srcu, ne vemo, sigurno pa je, da si ne bo več po Vranskem trgal podplatov ne za Korošca, ne za koga drugega. Izlet na goro Oljko se vrši v nedeljo, dne 11. junija v dveh oddelkih. Prvi se odpelje zjutraj ob 7. uri 43 minut; drugi opoldne ob 12. uri 46 minut s savinjskim vlakom do postajo Polzela. Sestop z vrha do Rečiške vasi in od tam z vlakom ob 7. uri 39 minut zvečer nazaj v Celje. Vabljeni* ste vljudno k udeležbi. Planinski pozdrav! K. Drobne novice. V pokoj sta stopila poštna ekspeditorja Jože Go-stinčiČ in Franc Hausmann v Mariboru. — Iz Spielfelda poročajo sledečo veselo dogodbo: V torek popoldne je radgonski vlak naenkrat obtičal na murskem mostu, ker se je lokomotiva izkazala za preslabo, da bi potegnila vlak, obstoječ iz celih 6 malih vozičkov, majhno navkreber na kolodvor. Morali so dva vozička odpeti, da je mogel potem železni konjiček griček prernaerati in dospeti srečno na kolodvor. Ker je stal na kolodvoru ravno isti čas dunajski br-zovlak, so se pasažirji istega sevega od srca nasmejali. — Podporo v znesku 400 K je dovolilo naučno ministrstvo orgijarski šoli v Celju. — Iz Rogatca nam poročajo: Štajerski deželni odbor je dovolil nagemu okrajnemu zastopu pobiranje okrajne doklade v znesku 56%. — Prestavljen -je poštni pristav Franc Miha j lov ič iz Maribora v Ljubno na Zg. Štajerskem. — H u -d o n e v i h t o so imeli na binkoštno nedeljo po Dravskem polju. Toče k sreči ni bilo. Kolera v Celju? Celje, 7. junija. V mestu vlada veliko razburjenje, ker se širijo različne vesti o koleri, katerih ni mogoče vseh kontrolirati. Uradno se dementira, da bi zbolel neki poštni asistent (imena ne povedo!), ki se je pripeljal na binkoštno nedeljo v Celje, na koleri. Zbolela sta bojda še neki dijak in vojak na znakih kolere. Tudi v Laškem trgu je en slučaj sumljive bolezni. Upamo, da bode celjski magistrat vse storil, kar je v takih slučajih potrebno, zlasti pa da se bode z uradno izjavo razburjene ljudi pomirilo mesto jih s skrivnostnim molkom razburjalo. Naknadno se nam poroča iz Celja, da so vesti o sumljivih slučajih obolenja v Celju in Laškem kombinacije brez vsake podlage, ki so nastale zgolj iz raznih govoric, razširjajočih se po mestu in okolici. Mestni urad celjski vse te vesti odločno dementira. Koroiko. Zasačen razgrajač. Nekemu civilnemu policistu se je posrečilo, prijeti v Beljaku zloglasnega razgrajača 261etnega pleskarskega pomočnika Rudolfa Glabučnika. Razgrajal je po več gostilnah, dasi že izgnan iz Beljaka in napravil precej škode. Pri aretaciji se je silno branil in le s pomočjo drugih se je policistu posrečilo, spraviti razgrajača na varno. Prijet ropar. V Podkloštru so zaprli tovarniškega delavca Antona Krebsa, ker je močno na sumu, da je napadel in oropal tovarniškega delavca Franca Turko. Zopet požar. Posestniku Mihaelu Rednaku pri Brezah je pogorelo veliko gospodarsko poslopje. Mirnemu vremenu in takojšnji pomoči so ima zahvaliti, da je ostala hiša nepoškodovana. Zaprli so nekega 151etnega dečka, ki je na sumu, da je nalašč ogenj podtaknil. Nepošten mesarski vajenec. Me-sarski vajenec Ivan Verbič, doma na Kranjskem, je služil že delj časa pri nekem mesarju v Beljaku. Pred kratkim pa se je naveličal Koroške in Be napotil skrivaj na Kranjsko. Za popotnico si je pa izposodil pri svojem mojstru brez njegovega dovoljenja 148 K, vsled česar so fanta hitro poiskali in oddali tamošnjemu sodišču. Pretep na kegljišču. V Celovcu so se sprli na nekem kegljišču vojaki. Posledica spora je bila, da so morali desetnika 17. pešpolka odpeljati z rešilnim vozom. Dobil je namreč med pretepom težke poškodbe z bajonetom na glavi in po rokah. Med vožnjo je skočil z vlaka neki laški delavec v Spitalu ob Dravi. Hotel se je namreč tjeljati v Fran-censfeste, pa je vstopil v napačni vlak in šele med vožnjo pomoto zapazil. Pri skoku je padel na bližnji tir in se težko poškodoval na glavi in rokah. Nezavestnega so odpeljali na rešilno postajo. Nesreča z avtomobilom. Hlapce, stavbene tvrdke O. Madile je peljal v Prevaljah težko obložen voz po cesti. Srečal je avtomobil, pred kat. -rim so se konji splašili in ga vrgli i voza. Padel je tako nesrečno, da so inu šla kolesa čez nogo in mu kost popolnoma zdrobila.Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Gozdni požar vsled neprevidnosti. Kajžar Martin Somrok iz Osojni-ce je zakuril v gozdu in pustil ogenj brez nadzorstva. V kratkem se je ogenj razpihal in vnel lep gost gozd. Dasi so ogenj prebivalci takoj opazili in prišli gasit, je vendar pogorelo tričetrt joha gozda in 50 kubičnih metrov lesa. Škoda, ki zadene tri po* sestnike, je cenjena na 1330 K. Primorko Volilni nemiri v Trstu. Na trgu Sv. Jakoba v Trstu se je vršil sn<»< okoli 7. pod milim nebom velik volilni shod, katerega se je udeležilo ako-ro 3000 socijalistov. Pred gostilna »Al Buso« pa se je zbralo kakih 100 nezadovoljnežev, ki so glasno zabavljali proti volilcem. Prišlo je kmalu do pretepa, med katerim so padli tudi trije streli iz samokresa. Zadet ni bil nihče. Napadalci so se morali nato umakniti v gostilno nazaj, kjer je dobila pri izgrednikih policija VM tri samokrese, na katerih so se pozna li sledovi strelov. Aretiranih je bilo vsega skupaj 25 oseb. Po shodu je >lo kakih 700 zborovalcev po mestu. Razbijali so med potjo okna in hoteli iti pred »Narodni dom«. To pa se jim ni posrečilo, ker jih je policija preje razgnala. Ponesrečena goljufija. V Trstu so zaprli 271etnega peka Alojzija Germeka in njegovo priležnico Veroniko Jank. Imela sta na cesti Ponra-nino svojo pekarijo, na katero pa gtf se precej zadolžila. Že prejšnji mesec pa je Germek obrt prodal za 2000 K in naložil denar skrivaj v dveh bankah. Dolgov seveda ni plačal, vsled česar so ga naznanili upniki vsled po-izkušene poneverbe, nakar je policija oba aretirala. Železniška nesreča v Trstu. Br-zovlak št. 501 je zavozil v sredo pri uvozu na državni kolodvor v ustav-ljalni hlod. Pri tem je hlod odlete], pri stroju pa sta se potrla oba odbijača. Druge škode se pri vlafcu ne opaža. Pri sunku se je 12 potnikov lahko poškodovalo, železniškemu osobju pa se ni nič pripetilo. Stroj -vodja odklanja vsako krivdo in trdi, da je povzročilo nesrečo le to, da je bila prva lokomotiva (vlak je v namreč z dvema lokomotivama) za ta izredno dolg in težak vlak veliko prelahka. Neprevidno ravnanje s samokresom — ali samomor? Včeraj so pre-peljali na rešilno postajo v Trstu 17-letnega mesarja Vincenca Juča. Imel je težko rano na spodnjem delu telesa. Ravnal je namreč tako nerodne in neprevidno s samokresom, da se mu je v roki sprožil in mu je krogla udarila v spodnji život. Izključen«' pa ni, kar trdijo nekateri, da se je fant sam nalašč ustrelil. Sam noče dosedaj še nič izpovedati. Slučaj kolere v Trstu. Parnika »Saksonija«, na katerem se je pripeljal za azijatsko kolero umrli mornar Sandor Bersi, niina z mestom nekake zveze in se bo v Trstu popolnoma desinficiral. Med potniki in moštvom še ni nihče obolel. Ker se te rej dosedaj v mestu še ni pripetil neben slučaj in je tudi na ladjah vse zdravo, se lahko trdi, da je Trst p**-polnoma prost kolere. Usodna pomota. Snoči se je vršil od dela 171etni mehanik Izidor Libro-vič v Trstu. Prosil je pred večerjo svojo sestro, da mu da čaŠo žganja. Sestra je hotela bratovi želji ustreči, toda v naglici se je zmotila in nalila brat u fenilne kisline. Brat je to naglo izpil in še-le ko je padel, se j* odkrila zmota. Odpeljali so ga takoj na rešilno postajo, kjer upajo, da bode okreval. Urednika tržaške »Triester Zei-tung« in »Triester Tagblatt« Franca Luga je zadela v sredo zvečer srčna kap, kateri je na mestu podlegel. Pokojni je bil Tržačan, rojen 1864. V uredništvo omenjenega lista je vstopil leta 1887. in vodil njihovo odgovorno uredništvo od leta 1894. Bil je oženjen. Kot domačin se je veliko zanimal in tudi jako dobro poznal domače razmere in našo zgodovino. Potres. Hidrografični urad v Pulju zaznamuje v sredo ob 2. uri 19 minut močno valovanje zemeljske skorje, katero povzroča približno 5300 km oddaljeno močno potresno ognjišče, bržkone kje v Turkestanu. Dubrovnik — letovišče. Cesar je sinkcijoniral zakon, s katerim poštaru1 Dubrovnik letovišče s pravico, da muc terjati od svojih izletnikov in postov letoviščno takso. Tam namerava napraviti vlada tudi trgovsko šolo. Stavke na Reki. Stavkujoči delavci v tovarni za torpede, ki so vstopili v stavko minuli teden, so pričeli zopet z delom. Mornarji Un-*raro - Croate pa stavkajo še nadalje, ker ravnateljstvo vsako poboljšanje odklanja. Trdi namreč, da služijo delavci pri drugih družbah še pod slabšimi pogoji. „Glavna" pred sodiščem. (Izpred porotnega sodišča.) (Nadaljevanje.) Predsednik prične nato z zasliševanjem Franc Jošta. Franc Jošt najprej pove, da je revidiral Glavno trikrat in sicer leta 19015 ID06 in zadnjikrat 1. 1908. On jo bil nastavljen najprej pri Zadružni zvezi v Celju kot pisarniški uradnik in ker je Zveza morala za revizijo svojih članic nastaviti revizorje, je bil tudi on za to določen. Zveza je imela v celem 7 do 10 revirjev, ker je bil njen delokrog zelo obširen, obsegal je namreč vse slovanske pokrajine. Prvotno sicer niso bile posamezne članice podvržene reviziji, to je ugotovljeno šele z zakonom iz leta 100o. vendar pa je Zadružna zveza to revizijo prostovoljno že prej izvrševala. Predsednik Pa j k prečita nato poročilo o reviziji 1. 1901. iz tega poročila izhaja, da je bilo pri Glavni posojilnici takrat še jako mnogo formalnih pomanjkljivosti. Predsednik Pa j k se pri tem spomni, da je obtoženega Rogla pozabil vprašati nekaj. Zato ga sedaj vpra ša: »Slišite vi Rogl, vi ste tudi pristopno izjave, katere niso bile podpisane, kar sami podpisali. Kako to opravičite? Rogl: Priznam, da sem to res storil in da nisem imel za to pravice. Podpisal sem le tiste, ki so bili zunaj Ljubljane, in sem mislil to pozneje s pravimi pristopnicami nadomestiti, eno sem pa na. to pozabil. Predsednik Pa j k potem nadaljuje z zaslišavanjem Jošta in mu pnzna, da je prvo revizijsko poročilo precej natančno, ker navaja toliko po oreškov. Jošt utemeljuje te pogreške s da je bil zavod še mlad in da se uradništvo še ni zavedalo vseh predpisov. Iz revizijskega poročila od leta katerega čita. deželni sodni fmk V e d e r n j a k, izhaja, da so ■ pri zavodu v prvem revizijskem poročilu navedeni formalni pogreški odpravili. Kritizirajo se pa visoki krediti posameznih tvrd k in se opozarja upravni svet, da to ni preveč dobro za zavod. Tudi revizijsko poročilo iz leta 908 se peča z najdenimi pogreški in daje nekatera navodila glede nadalj-aega postopanja. Zopet se omenjajo »zredno visoki krediti, ki samo pri nekaterih osebah presegajo nad dva in pol milijona kron in se opozarja zavod, da so taki posli pravzaprav le bančni posli. Zato se vodstvu priponka, da naj gleda na to, da se ti krčili ti čim prej znižajo. Kar se tiče knjigovodstva, pravi to poročilo, da so se našle knjige v najlepšem redu. Bilanca je natančno napravljena in odgovarja popolnoma stanju knjig ter je tudi pravilno podpisana. Gotovina v blagajni je tudi v redu. Na prošnjo zagovornika drja. J r 1 a n a prečita nato predsednik dvorni svetnik Pa j k one paragrafe iz zadružnega zakona od leta 1873. o katerih je goior v teh poročilih in na katere se obtoženi Jošt v prvi vrsti sklicuje. Predsednik je naziranja, da revizor še ni izvršil svoje dolžnosti, ako je pregledal knjige in jih najde formalno popolnoma v redu, po njegovem naziranju je njegova dolžnost tudi, da se prepriča o tem, v koliko so oosamezna posojila varna. Obtoženi Jošt pravi, da je svojo dolžnost storil, ker je iz zapisnikov, listin in zatrdila upravnega načelnika moral posneti, da so vse terjatve varne, vsaj se nam je zatrdilo, da du-bijoznih terjatev ni in temu zatrdila je moral zaupati, posebno še, ker si je upravni svet pri posameznih trgovcih izgovoril še celo revizijo knjig. S tem je bil prvi del Joštovega zaslišavanja končan. Na predsednikovo vprašanje, kako je Jošt prišel tudi drugače še •v zvezo z »Glavno«, pripoveduje Jošt sledeče: Leta 1905 je izšel zakon, ki je dovolil, da so si posamezne zadruge smele ustanoviti centrale blagajne. S 1. januarjem je začela tudi »Zadružna zveza« v Celju poslovati s svojo centralno blagajno, ker je imela takrat okrog 100 članic. Utemeljuje tudi, zakaj je bilo tako poslovanje potrebno. Po pravilih je določeno, da vsaka članica dobi pri centrali lahko za vsakega zadružnika 500 K kredita. »Glavna posojilnica« je bila včlanjena v celjski »Zvezi«, zato se je leta irOO obrnila do nje za kredit. Dr. Hudnik je prišel enkrat osebno v Celje in se obrnil nanj,ki je bil v uradu, z vprašanjem, kako bi bilo mogoče tak kredit izposlovati. On mu je pojasnil, kako določajo pravila in mu priporočal, naj napravi »Glavna« uradno vlogo. Povedal mu je namreč, da je > Glavna« večji znesek posodila konzorciju Thal. Vsled tega bi bilo za »Glavno« dobro, da ima tudi drugače denar na razpolago in da ne pride v kake denarne stiske. Kdo je v konzorciju, mu je bilo znano, ker m ti je dr. Hudnik imena povedal in to kupčijo kot jako plodonosno označil. Za moje posredovanje pa mi je obljubil pod pogojena, če bodo lepi dobiček napravili, posebno odškodnino. Vprašal je dr. Hudnika tudi, kako mislijo postopati pri grajščini Thal in ko mu je to pojasnil, mu je tudi rekel, da bo lepe tisočake tudi on — Jošt — dobil, govorjeno je bilo o kakih 10.000 K. Predsednika zanima izvedeti, zakaj je Jošta takrat visokost provizije zanimala. Jošt se vsled tega nekaj časa zvija sem ter tja, končno pa ne da nobenega povoljnoga odgovora, češ, da no ve, kak namen je imel s tem. Ko je bila potem od »Glavue« prošnja vložena, se jej je dovolil v smislu pravil kredit do največjega zneska 300.000 K. Izrabljanje kredita je bilo različno, včasih več, včasih manj. Koliko jo »Glavna« izrabila kredita, o tem so bili upravni svetniki in nadzorstvo natančno poučeni, ker so se skoraj vsak mesec, gotovo pa vsakih 6 tednov vršile seje, pri katerih je knjigovodstvo podalo izpisek o izrabljenem kreditu. O kaki nevarnosti ni nihče kaj slutil, ker so imeli take kredite tudi drugi zavodi, nekateri še celo večje. Koliko je »Glavna« tudi vrnila, mu natančno ni znano,misli pa, da do zneska 50.000 K, sploh vse. Državni pravdni k dr. N e u p e r-g e r je mnenja, da je moral Jošt biti o slabem stanju »Glavne« prav dr> bro poučen in da bi moral na to okolnost opozarjati. Predsednik preide nato na razmerje med »Glavno« in »Zagorsko posojilnico« ter želi od Jošta tudi v tem oz:ni pojasnila. Jošt pravi, da je bil o tem, da ste stopili te dve posojilnici v zvezo obveščen po načelniku Maver ju in da tukaj on ni imel ničesar opraviti. V tem času se je namreč začelo med posameznimi zvezami tekmovati za članice in vsled tega je bila vsaka zveza, zlasti pa celjska, kateri se je na Kranjskem od gotove »Zveze« preveč članov izgubilo in zato so, če so le mogle, dovoljevalo posameznim članicam kredit. Predsednik želi pojasnila, kako je prišlo do tega, da je »Zagorska posojilnica« vzela za se kredit pri »Zvezi« in ta kredit odstopila »Glavni posojilnici«. Jošt pravi, da tega ne ve. Predsednik pride nato na posojilnico v Gotovljah. Jošt pravi, da se je takrat lahko dovolil kredit 50.000 K. Sploh je pa ta kredit popolnoma poravnan. Predsednik prečita pismo, ki se je našlo pri dr. H u d -n i k u in katero je pisal Jošt njemu. V tem pismu namreč Jošt zahteva zase nekako brezobrestno posojilo, ki naj bi se mu za njegovo delo polagoma odpisovalo. Predsednik sklepa iz tega pisma, da sta bila dr. Hudnik in Jošt v dobrih zvezah med seboj in da torej dr. Hodnikov zagovor ne odgovarja resnici. Vname se precejšnja debata zaradi tega, v katero poseže tudi dr. Hudnik ter predsedniku predbaci-va, da pri razpravi omenja edino-le one stvari, ki so neugodne zanj; pri takih pa, ki se dajo tudi njemu v dobro tolmačiti, pa preide preko njih. slabo. Dr. Hudnik je v svojem zagovoru trdil, da je osebno jako malo občeval z Još tom in pri tem tudi vztra- ja, sad niti pismeni stik ni bil posebno velik. Na predsednikovo vprašanje, zakaj si je pustil Jošt nakazo* vati provizije na naslov svoje žene, pravi ta, da je bil zelo mnogo iz Celja odsoten in da ni maral, da bi se v pisarni njegova privatna korespondenca in druge stvari sprejemale in da se je le na ta način mogel zavarovati proti temu, ker je bila v Celju navada, da je poštni sluga tudi rekoman-dirana privatna pisma oddajal kar v pisarni. Glede prej omenjenega pisma skuša predsednik na vsak način kaj več izvedeti od Jošta, ta se pa sklicuje na to, da je izraz »zaupno« le v zvezi z delnicami »Laske pivovarne«, katere je hotel s pomočjo dr. Hudnika spraviti v denar, ker se je prepričal, da so bile te delnice takrat slabše, nego se ie na o njih govorilo. Kar se tiče občevanja med dr. Rudnikom in Joštom, je po naziranju dr. Hudnika in Jošta ravno iz tega pisma najbolj razvidno, da si tudi celo leto nista dopisovala, Da se pa dajejo provizije, je splošno znana stvar in splošno znano je tudi, da se vsakdo varuje izdati ta svoj zaslužek. Ob 1. popoldne prekine predsednik razpravo, ki se ob štirih nadaljuje. Pri včerajšnji popoldanski razpravi je bil kot prvi zaslišan knjigovodja »Glavne posojilnice« Fran Knific, ki je izpovedal, da je bil pri posojilnici nastavljen od oktobra 1902 ter podrejen odboru in tajniku. Knjigovodja je bil le po imenu, njegov posel pa jo obstojal v tem, da je iz dnevnika prenašal postojanka v knjige, podpisoval je pač tudi korespondenco to pa šele od leta 1905 ali 1906. Podpisoval pa je skupno z Pošljem ali včasih {udi sam,če ni bilo nikogar v pisarni. Njegov podpis pa nasproti državnim oblastim ni imel prav nobene veljave. Za bilanco so ni nič zanimal. Kadar je šlo za kako posojilo je napisal tudi eirkulandum na npravn* svetnike in le tfH ta posojil0 je vedel, kar pa se je v sejah sklopa lo, za to on ne ve in se tudi zanimal ni. Da so se delile provizija, oziroma nagrade, je vedel in ni videl v tem prav nič posebnega, ker je to običaj pri vseh trgovinah. Vedel je tudi, da je dobival provizije Sach^er in za Jošta je vedel, da je dobil enkrat nagrado 900 K. Teh provizij pa ni mogoče najti v krrjrgah in jih tudi nikdo ne more najti, kdor ni informiran. Na opozoritev dr. S a b o t h y -i a . da ga državno pravdnišfvo toži v prvi vr^ti zaradi tega, da je na goljufiv način pisma podpisoval, pravi, da je imel to pravico, če ni bil nor potom okrožnic. Pozneje pa je sele izvedel, da se ni upoštevalo popolnoma vseh odborovih ukrepov. Tako je izvedel tudi šele pozneje, da ima Lavrenčič večji dolg pri »Glavni j>osojilnici«, ta posojila nam prej niso bila znana. Jaz s Turkom sem se postavil na to stališče, a odbor teh posojil ni dovolil. Naknadno pa smo izvedeli, da so bile to trgovske menice. Zahtevala sva, da mora Lavrenčič dovoliti, da pregledava vse njegove knjige, da vidimo ali smo glede naših terjatev i>okriti ali ne. Pozneje smo dobili pri seji poročilo, da so bile Lavrenčičeve knjige pregledane in da je vse v redu ter da je firma Lavrenčič - Domicelj aktivna. Sklenili smo, da Lavrenčič ne sme dobiti nobenega posojila več, ki ga upravni svet ne dovoli. Ko smo izvedeli, !a je prevzel Lavrenčičevo trgovino Meglic, se je splošno govorilo, da je ta trgovina zlata vredna. O posojilih Meglica nismo vedeli ničesar in kar je bilo vknjiženo so bile baje same trgovske menice. Na seji smo sklenili pozvati ga, da nam poroča o stanju in da eskomptira menice, da izvemo koliko nam je firma dolžna. Med tem nam je prinesel Rogl Megličevo bilanco, ki je kazala, da je MegliČ aktiven. Izvedel sem pa pozneje, da stoji firma slabo ter sem zahteval, da pregleda Rogl njegove knjige. Obenem pa smo sklenili, da mora posojilnica za vsako posojilo nad 100 K zahtevati potrdilo upravnega sveta v seji. Izvedel sem pozneje, da je Meglič nesmiselno razmetaval denar in da je njegov dolg pri nas narasel. Zahteval sem sejo in tam sem stavil predlog, da je treba Meglice ve knjige pregledati. Ker pa nisem nikomur več zaupal sem šel sam. Stopil sem k Turku v pisarno, ki pa je bil takrat zaposlen, pa je prišel za menoj. S seboj sva vzela Knifica. Pregledali smo knjige in Megličevo posest ter našli čez 140.000 K deficita. Meglič tega ni hotel pripoznati in nam je računal vse mogoče, klub tistim njegovim računom pa je ostalo še vedno kakih 80.000 ali 90.000 K deficita. Ko smo izvedeli za dr. Hudnikov dolg, smo takoj zahtevali sejo. Hudnik je bil parkrat zadržan, ker je imel obravnave, končno pa je vendar prišlo do seje in doznali smo, da je konzorcij Thal že 2 ali 3 leta dolžan kakih 600.000 K. Takoj sem predlagal, da se grem sam prepričat ali nudi graščina Thal pokritje ali ne. Jaz in Putrich sva se nato odpeljala in Rogl je šel knjige pregledat. Takoj pri prvi žagi smo že pri vhodu prišli na nepravilnosti. Zahtevali smo od mojstra pojasnila, ker smo mislili da je les v teh neobičajnih merah naročen. Les je bil namreč žagan po povsem neobičajnih merah. 6meterske žaganice sploh nimajo trgovske mere. Zahtevali smo od mojstra njegove knjige, — te so bile popolnoma v redu, in videli smo, da se je v resnici mnogo lesa sežagalo, kam pa je šel ta les, o tem nismo dobili nikjer pojasnila. Našli pa smo še druge nerednosti. Stroji so ležali kar naravnost po travnikih. Tudi smo izvedeti, da je napravil Lavrenčič neko pogodbo v Gradcu za zaboje, da spravijo v denar les, ki je bil od ležanja že crn. V Thaln smo našli, da je bilo vse, kar je bilo le mogoče, že poseka, no. Povedal nam je na našo intervencijo logar, da je vse to delo Lavren-čiča. Iztisnili smo nadalje iz logarja še razne druge 6tvari. Ne morem reči sicer, kakor bi hotel, ker bi me Lavrenčič morda še tožil zaradi razžaljenja časti, ne morem reči da je goljuf. —- Povabil na« je Lavrenčič na gostijo, kar pa smo odklonili ter šli zopet svojo pot. (Veselost med občinstvom.) Šli smo skozi posekan gozd in ko se je seč naenkrat nehala, smo izvedeli, da je baje štajerski deželni odbor prepovedal nadaljnje sekanje. Prišli smo do druge žage, kjer se je zopet žagal les, pa ne domač les, ker je bil ta že ves požagan. Žagal je tu Lavrenčič, a o tem ni obvestil nikogar. Pomisliti je treba le, da stanejo žage, da stanejo delavci, vse to pa je šlo na račun konzorcija. Mauer nam je povedal, da je stal tu na tem kraju enkrat velik go«d in da je bil to najlepši del cele okolice. Res, grad je bil lep in je imel gotovo veliko vrednost, dokler je bil gozd v bližini. Kam je šel ves lepi denar mi je neumljivo. Mogoče je, da denar ni šel v pravi kraj, to je edino, kar morem misliti. (Veselost.) Ko smo prišli nazaj v Ljubljano, smo zahtevali takoj zopet sejo in naročili dr. Hudniku, da nemudoma odstavi Lavrenciča ter ga takoj ovadi državnemu pravdništvu v Gradcu zaradi goljufije. Rekel sem dr. Hudniku, da jc ta kupčija za njega nezdrava in da se bojim, da bo vsled tega trpela tudi »Glavna posojilnica«. Silil sem nato tudi v njega, da se iznebi graščine. Dr. H u d n i k je na to Lavrenciča res odstranil; prej pa je bilo že odpovedano oskrbniku. Za tega smo zahtevali, da ostane v Thalu, ker nam je dal vse podatke. To se je tudi zgodilo. Tudi je ohljubil dr. Hudnik, da se bo držal na^ih navodil, toda Lavrenriča ni oddal državnemu pravdniku. Tudi Mauer je dal svojo 100.000 K vredno hišo kot varščino za to graščino. Odbor je tedaj storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Državni pravdnik: Ali ste dovolili v seji 9. maja 1905 posojilo za Thal v znesku 160.000 K po 5V<%? Maček: To ni prišlo nikdar na razgovor v sejah. Državni pravdnik: Po-tem je bil zapisnik ponarejen! In povejte mi, ai je bilo v sejah kdaj govor o tem, da je šlo v Thal leta 1908 109.000 K, leta 1909 46.000 K in leta 1910 39.000 K? Maček: O tem mi ni bilo nič znanega. Tudi ni tega posojila upravni svet dovolil in o tem v sejah ni bilo govora. Predsednik: Tudi v zapisniku ne? Maček: Tudi tam ne. Ce stoji to v zapisnikn, se ta del ni prečita!. Državni pravdnik: To vse se je godilo tedaj za hrbtom upravnega sveta! Dr. Novak: Kako mnenje imate o osebi dr. Hudnika! M a č e k: O njem imam prav dobro mnenje, samo to mislim, da je imel preveč zaupanja v uradništvo. Dr. Sabothv : V katero uradništvo? Maček: Pred vsem v Rogl ja. On je bil več, kakor predsednik. Ce sem prišel v urad, sem bil navadno strog in izvedel sem pozneje in priča za to je lahko sluga iz posojilnice, da se je izrazil Rogl: »Da bi le hudič vzel tega Mačka, da bi ta prokleti branjevec ne hodil sem sitnosti stresat!« (Veselost med občinstvom.) Ko sem videl, da bo izguba, sem silil konzorcij, da naj da vse Mauer-jevo posestvo vknjižiti v korist Glavne. To pa se ni zgodilo in jaz ne vem zakaj ne. Tudi ne vem, zakaj dr. Hudnik ni oddal Lavrenciča državnemu pravdniku. Državni pravdnik: Državno pravdništvo ga bo že prijelo, za to bomo že mi skrbeli! Obsodba »Slovenca«. Dr. T r i 11 e r: Dovolite mi, da posežem v osebno razmerje mojega klienta do »Glavne posojilnice« in to samo zaradi perfidnib napadov nekega ljubljanskega lista na osebe, ki so bile v upravnem svetu. Državni pravdnik: Pridružujem se želji gospoda odvetnika in obsojam kar najbolj tako pisanje. Dr. T r i 11 e r: Čim bi se poka* zal som, da pade na moje kliente tudi le senca krivde na veliki nesreči, katera je zadela upnike in zadružnike »Glavne posojilnice«, bi jaz niti trenutka več ne ostal na tem za govorniškem mesto. Včerajšnji »Slovenec« je namreč pisal, da so zadružniki, ti moji klienti spekulirali na rovaš »Glavne posojilnice« in očitno priznam, da take podlosti niti daleko nisem pričakoval. Tako je orožje nasprotne stranke. Državni pravdnik: Popolnoma v mojem smislu, to sem hotel ♦udi jaz pripomniti. Dr. T r i 11 e r: Koliko »te dolžni feGlavni posojilnici! Maček: Bil sem dolžan ob polomu Glavne 557 K, katere pa sem takoj poplačal. Dobička od Glavne nisem imel nikdar niti vinarja. Največ, kar sem bil sploh kdaj dolžan Glavni, jo bilo 2000 K. Enkrat sem pač prosil za 1400 K, pa tega posojila nisem dobil. Pripomnim pa, da sem še lani prevzel za »Glavno posojilnico« pri »Kreditni banki« poroštvo za 110.000 K ter to poroštvo podpisal, to pa zaradi tega, ker sta »Kreditna banka« in »Žalska posojilnica« zahtevali svoj denar in ker je grozila »Žalska posojilnica« z rubežnijo. Dr. T r i 1 1 e r: Moj klient je to fi»toril v najboljši veri, da reši Glavno in takim ljudem se drzne očitati »Slovenec«, da so spekulirali z denarjem Glavne! To je nehonetno do skrajnosti! Nato vpraša dr. Triller Roglja, ali je bil pokojni Hren dolžan kaj Glavni 1 Rogl: Mislim, da je bil enkrat dolžan 2000 K. 4 Dr. Triller: Toliko, da varujem spomin umrlega svojega klient a. Maček: Glede Roglja pa moram poudarjati, da nisem še nikdar govoril drugega, kakor resnico. Nisem se hotel z njim prepirati zlasti zato ne, ker nisem imel nobenega pravega dokaza. Če bi se bil z njim prepiral, bi me bil morda še zaradi razžal jenja časti tožil in kakor se mi je zgodilo že enkrat, ko sem pri neki seji grajal nekatere nepravilnosti, ter sem moral svoje besede pri seji preklicati, bi se mi tudi tu lahko zgodilo, da bi bil obsojen. Predsednik: Tega >e vam sedaj ni treba bati. M a e e k: Nekega popoldneva, «— ne spominjam se več natančno kdaj je to bilo, sem stopil mimogrede v posojilnico in izročil Rogiju 200 kron, da jih vpiše v dobro na moj konto. Ob tednu ali morda tudi v 10 dneh pa sem zopet prišel, da poravnam ostali znesek, ki sem ga bil po mojih mislih še dolžan in naložim na svoj račun nekaj denarja, kar bi mi ga še ostalo. Ko mu položim znesek, ki sem vedel, da sem ga bil še dolžan, na mizo, mi reče. da je premalo. Povedal sem mu, da sem pred toliko in toliko dnevi odplačal 200 K. Toda Rogl se je postavil in vprašal: »Meni? Jaz o tem ničesar ne vem!« Med razgovorom, ki je nato sledil, je stotu 1 Rogl k blagajni in mi pokazal knjižico, ki je prej nisem nikdar videl, in ki je bila namenjena za pokritje eventualnih izgub. Rekel je, da bi lahko pokril teh 200 K iz te knjižice, da pa tega ne bo storil. Kaj sem hotel, — u trpe t i sem moral denar sicer bi me še oddal državnemu pravdniku. ki bi mi preskrbe] do kazni,po katerem paragrafu,menda po § 199. (Zločin goljufije, kamor spada tudi kriva prisega.) Umevna je veselost, ki je zavladala med pravniki in med občinstvom. Rogl je hotel tudi pred enim letom dobiti prokuro za Glavno. Toda to se mu ni posrečilo. Bil je že tako ošaben, da človeka na cesti sploh pogledal ni. Da je bila Glavna v dobrem denarnem jnoložaju, sem moral sklepati 5>o tudi iz tega. ker je nameravala zgraditi na prostoru bivšega vojaškega oskrbovališča svoje poslopje. Hudnika pa sem imel tudi vedno za 3>oštenega človeka. Na vprašanje dr. F r 1 a n a , kdaj je izvedel, da je Glavna pasivna, odgovori Maček, da tega ni vedel prej, predno se ni reklo, da Glavna ne bo yeč izplačevala. Dr. Ravnihar: Ali ste poročali o onih 200 K pri seji? Maček : Ne, ker sem se bal, da se mi ne zgodi tako. kakor prvič. Zaslišan je bil nato upravni svetnik poslanec Josip T u r k , ki izpove v bistvenem enako i Mačkom. Vse izgube in vsa krivda poloma Glavne pezi na treh imenih in sicer na LavrenčiČu, na Pavšlerju in na Thalu. Ko sem izvedel, kako stoji z Lavrenčičem, sem takoj v seji dosegel sklep, da se izterja od njega 50.000 K in da se mu ustavi vsak nadaljni kredit ter se mu da kredit k večjemu od slučaja do slučaja. Glede dunajskih hiš pove, da je naprosil Kavšeka, da si jih ogleda in Kavšek je ros šel na Dunaj in si ogledal te hiše. Menil je, da so vredne kakih 170.000 K. Pri seji je nato predlagal, da se Glavna na hiše zavaruje. Pri polomu Glavne pa se je izkazalo, da je pravzaprav edino Pav-šler kriv, oziroma da so drugi gospodje krivi, da je prišlo z Glavno tako daleč. Klicali smo Pavšlerja pismeno in brzojavno v Ljubljano in vedno smo dobili točne in precizne izjave, da je z deželnim odborom že vse natančno dogovorjeno. Vedeli smo pa tudi, da je Pavšlerjev načrt najboljši. Sklenili smo, da mora Pavšler vsak teden odplačevati po 12.000 do 15jOOO K in takrat smo res dobili nekaj svojega denarja. Glede Meglica smo s%enili, da mora vse svoje terjatve prepustiti Glavni in pritisnili smo na dr. Hud* nika, da naj ga takoj zarubi. čim bi Meglic tega ne storil. Storil je to, toda Kmetska posojilnica in še ena druga nas je prehitela. Dr. Hudnik je bil predober človek, toda če bi ne bilo Pavšlerja, trdim še danes, da bi ne bilo prišlo do poloma. Zapisnike sej smo podpisovali vedno v naglici, ko so včasih že čakale stranke, zaradi tega tudi nobeden zapisnikov ni prečital. Državni p r a v d n i k : Seje so bile tedaj vedno ob takih urah, da se je na koncu že mudilo. Obtoženci, tudi upravni svetovalci temu ugovarjajo. Na dr. Triller je vo vprašanje, koliko je bil dolžan Glavni, pove T u r k , da je pri polomu bil dolžan še 69.000 K, ki jih je imel na konto-kurentu, da pa je dobil tekom 24 ur denar pri Kreditni banki in ves svoj dolg poravnal. Dr. Frlan: »Gospod Turk! Ali ste vi bili obveščeni o revizijah, katere je izvršil g. Jošt?« Turk : »Ne! Le to vem, da se je potem, ko je g. Jošt revizije izvršil, nam povedalo, da je g. Jošt revidiral, da je revizija dobro izpadla, da je našo posojilnico kot jako dobro poslujočo pohvalil, da je vse našel v najboljšem redu, da sploh vzorno posluje. Jaz g. Jošta nisem poznal, mislil sem pa, da je revizija, ki jo je izvršil kot revizor Zadružne zveze v Celju, katere članica je bila naša posojilnica in kateri smo za to plačevali tudi po 1200 K na leto, bila vestno izvršena in sem se na tega možakarja zato tudi moral zanesti, da je vse pravilno pregledal in da je res vse v najboljšem redu, ker se je tako izjavil o poslovanju.« Državni p r a v d n i k N e u-b e r g e r : »Gospod Turk! Ali ste vi kaj vedeli o provizijah, ki jih je dobival g. Jošt ?« Turk: »Tega prej sploh nisem vedel, da so se kake provizije dajale. Še-le pozneje smo prišli na to, ko se je našla vknjižena ona provizija za Šakserja. To pa je bilo pozneje.« Dr. Frlan: »Gospod Turk, prosim povejte nam tudi še to, ali so se vam v sejah upravnega sveta pre-čitala kdaj revizijska poročila g. Jošta?« Turk : Ne, nikoli ne. Samo reklo se je, da je bila revizija in da je revizija prav dobro izpadla. Rogl: »Seveda so se prečitala vsa poročila!« Turk : »Ne, nikoli!« Predsednik : »Jaz nimam ničesar več vprašati. Ali želi še kdo kako vprašanje?« Ker se nihče ne oglasi, prične predsednik zasliševati er. Josipa Čada. Predsednik : »Kaj ne, gosp. Čad, vi ste se premalo brigali za posojilnico, da bi vedeli v kakem položaju je? Ste vse zaupali g. doktorju?« Čad : »Jaz se v tem oziru sklicujem popolnoma na izvajanja gosp. predgovornika. Jaz nisem govornik, zato tudi nisem spraševal, kaj je s stvarjo. Le to vem, da se je veduo povpraševalo, kaj je z menicami, kaj je z dolgom Pavšlerja in tudi s Thalom niso bili zadovoljni- Jaz sem le temu pritrjeval, kar so drugi povedali.« Predsednik: »G. Čad! Ali ste vedeli, koliko dolga je imel Thal pri posojilnici?« Čad: »Pravzaprav jaz prav nič. Jaz sem mislil, da je vse v redu, ker je dr. Hudnik zraven.« Predsednik : »Ali ste se tudi vi popolnoma na dr. Hudnika zanesli?« Čad : »Kako pa drugače?« Jaz sem mislil, da je vse v redu. Za velike dolgove sploh nisem ničesar vedel. Za male smo pač vedeli, pri teh je pa tako kakor tako bilo rečeno, da ta ali ta žirira in so dosti zavarovani. Za velike dolgove pa res prav nič nismo vedeli.« Dr. Triller: »G. Čad! Ali ni pri vas vse do zadnjega lista zarubi jeno? Koliko pa ste imeli vi posojila pri Glavni?« Čad: »Ja, vse, prav vse so mi že zdavna zarubili. Dolga sem imel tam nazadnje 1096 K.« Dr. Triller: »In koliko največ in kdaj?« Gad: »Tega pa ne vem natanko, mislim da največ 3000 K, pa pred več leti.« Dr. Neuberger: »Ali ste vi kaj vedeli o provizijah, ki so se dajale Joštu?« Čad: »Tega nisem čisto nič vedel.« Dr. Neuberger: »In če bi vedeli, ali bi bili vi to dovolili, da se ttVBL dajejo?« Čad: »Tega ne bi dovolil. Će bi vedel, da je dobro svojo stvar izvršil, da je nam na dobro delal, bi bil tudi za to, da se mu da kaka nagrada, ampak tako pa ne.« D r. N o v a k : »Ali ste vi, gosp. Čad mnenja, da je imel g. dr. Hodnik z nakupom Tnala Glavno posojilnico rešiti?« Cad: Glede tega ne morem nič reči. Dr. Novak: »Ali ste imeli vi dr. Hudnika za poštenjaka?« čad: »Seveda.« Ker ne stavi nihče nadaljnih vprašanj, prične takoj nato predsednik z zasliševanjem Antona Putricha. Po predsednikovem raztolmače-nju, zakaj je tožen, in vprašanju, kaj ima k temu navesti, pravi g. P u -t r i c h : »Jaz se strinjam s tem, kar so drugi povedali.« Predsednik : Ali ste morda vi vedeli, da je posojilo konzorcija Thal tako veliko? P u t r i c h : »Ne! Samo enkrat je bilo posojilo dovoljeno v znesku 160.000 K. Za drugo pa nisem vedel, ker sem bil mnenja, da je to drugod krito. Nihče ni vedel, da je toliko posojil. V nobeni seji se ni tega obravnavalo.« Predsednik : »Kdaj ste pa zvedeli, da vendar ni vse v redu? To ste vendar vedeli, da ima firma Lav-renčič & Domicelj veliko dolga.« P u t r i c h : »To smo zvedeli šele takrat, ko se je šlo za kup graščine Thal. Mi smo bili takrat hudi, zakaj se je toliko zaupalo in zakaj se njegovih knjig ni bolje nadzorovalo. Zato je bil dr. Hudnik prisiljen to kupiti, da tako dobimo vsaj nekaj nazaj. Predsednik: »Vi ste bili tudi v Thalu? Kaj ste pa tam našli!« P u t r i c h : »Da je bilo vse v neredu. Zato sem zahteval, da uu Lavrenčiča odstavi od vodstva in komu drugemu odda.« Predsednik : »Ali ste vi tu-- d i kake menice podpisali?« P u t r i c h : »Seveda, tudi!« D r. T r i 1 1 e r : »G. Putrich! Ali ste vi tudi zarubi jeni?« P u t r i c h : »Da! Imel sem čez 150.000 K premoženja, pa je vse za-rubljeno. Poleg tega sem imel tudi žirokonto pri Glavni, iz katerega bi moral tudi dobiti okoli S00O K, ker sem toliko več vplačal, pa je to tudi izgubljeno.« Dr. Triller: »Ali ste imeli pri Glavni kako posojilo?« Putrich : »Da, hipotekarno, pa že iz prejšnjih let sem.« Predsednik : »Vi ste tukaj v preiskavi rekli, da je bil Rogl nesrečen dr. Hudnikov svetovalec. Putrich : »Saj je tudi res. G. dr. Hudnik ga je pošiljal pregledovat knjige k Lavrenčič & Do mi cel j u in drugim, on je pa poročal, da je vse v redu in potem se je dalo posojilo brez vsake varnosti.« Dr. Hudnik: »G. Putrich! Prosim, ali niste vi, ko ste prišli v Thal, ko sem stavil predlog, da naj se g. Mauer gori pošlje, ali niste takrat ves les prehodili in svetovali, da naj se najprej iztrži, kar je posekanega?« Putrich : »Tisti les, kar ga je ležalo in ki je bil že napol vničen. tisti les je bil še vedno okoli 50.000 K vreden. Kar je pa drugega lesa okoli ležalo, ki je bil popolnoma za nič, je bilo tudi še preeej in bi bil vreden okoli 17.000 K in je bil ta denar ven vržen.« Predsednik : »Cela uprava v Thalu je bila torej prav slaba?« Putrich : Izsekanega lesa je bilo 40.000 kubičnih metrov in za ta les se lahko računa, da bi se dobilo za njega nad 600.000 K, ker se ga je lahko plačalo na licu mesta po 15 do 16 K za kubični meter. Računjeno, da je stal v gozdu 12 K, bi še vedno vrgel nad pol milijona. Dr. Novak: »Po vašem mnenju, g. Putrich kupčija graščine Thal ni bila slaba, če bi se bilo pravilno gospodarilo?« Putrich : »Vse prej kot slaba, ker je bilo že samo lesa čez 90.000 kubičnih metrov v gozdih. Če bi se bil samo les prodal po 6 in pol gld., samo izsekal In prodal, bi se že za to dobilo uad 1,150.000 K. Potem pa še ostane celo posestvo, če bi ne bilo Lavrenčiča zraven, bi bilo to vse ven potegnilo, tako nas je pa Lavrenčič vse z dr. Hudni'kom vred nesrečne napravil. Dr. Hudnik je ravno tako Lavrenčičeva žrtev, kakor mi vsi. Dr. Novak : »G. Putrich! Ali ni imel dr. Hudnik namen z nakupom graščine Thal »Glavno posojilnico« iz prejšnjih nesreč rešiti?« P n t r i c h: »Seveda, da se reši dolga, da se z dobičkom vse poplača, kar je bilo dolga.« Ker na g. Putricha ne stavi nihče več vprašanj in ker je s tem zaslišanje obtožencev končano, odredi predsednik ob polu 7. odmor 10 minut. Po odmoru stavi najprvo predsednik na obtoženega Mačka še sledeče vprašanje: »Vi ste povedali v preiskavi, da ste enkrat Rogla zasačili, ko je vaše podpise ponarejal.« Maček: »Ja! Jaz pridem enkrat, sicer ne vem s kakim oprav- kom, v pisarno in najdem tam Rogla, ko ni imel nič opravka in je na eni poli bilo vse polno mojih podpisov. Jaz mu pravim: Kaj pa delate tukaj! Saj veste, da tega ne smete. Takrat tega nisem tako resno smatral, sedaj sem pa začel premišljevati in se mi stvar zdi zelo resna. Zato tudi nič ne dam na moje podpise. Takrat je Rogl še tudi rekel, da je moj podpis najtežje ponarediti.« Dr. Ravnihar: Gosp. Maček! Ali je g. Rogl kaj skrival pred vami te podpise. Ali jih je skrivaj delal?« Maček: »Ne, skrival jih nič ni, kar tam na mizi so ležali. Predsednik: »Ampak v vaši prisotnosti jih pa ni delal!« Maček: »Tega pa seveda ne.« Dr. Sabothv: »Samo to še, g. Maček! Če ste imeli glede g. Knifica kak povod za pritožbo?« Maček: »Jaz sem ga imel skoz-inskoz za poštenjaka. Pri neki priliki sem ga še celo s seboj vzel,da sva pregledala knjige. Potem sem še Rogla v roke vzel, Češ, kako pa gledate na našo posojilnico, da ste tako velika posojila dovolili. To sem mu rekel takoj, ko sva s Knifieem prišla od revizije nazaj v posojilnico.« Nato stavi dr. Triller predlog, da bi se njegovim klijentom, ki so itak na prostih nogah, dovolilo, da jim ni treba prisostvovati celi razpravi, ker je to skrajno mučno, za nje pa pravzaprav brez vsakega interesa. Zaslišanih bo 54 prič, ki o njih nimajo ničesar izpovedati. Nekateri njegovih kl i jen tov so povrh še bolni, t:1 ko da je ta predlog res umesten in humanitaren. Državni pravdnik se pridruži temu predlogu, na kar predsednik sodnega dvora odredi, da se sedaj zaslišijo nekatere povabljenih prič, o predlogu samem pa bo sodni dvor sklepal pozneje. Zasliševanje prič. Vsled predsednikove odredbe pride nato v sodno dvorano celo vrsto prič, katere je občinstvo pri vstopu vsekega posebej prav pozorno pre-motrilo. Predsednik sodnega dvora določi nato, katere priče hoče še danes zaslišati, ostale pa prosi, naj pridejo prihodnje dopoldne zopet k sodišču. Kot prvi je zaslišan Karel Kauscheg, upravni svetnik »Ljudske posojilnice«. Predsednik ga vpraša, če mu je kaj znanega, kako je bilo ob smrti Veršeca, če se je tedaj kaj govorilo o tem, da je zmanjkalo v »Glavni« okoli 30.000 K in če ni bil dr. Hudnik pri vdovi Veršec, da naj bi nekaj podpisala. Gospod Kauscheg je bil namreč varuh otrok. Gosp. Kauscheg pravi, da mu niso podrobnosti znane, vendar pa se spominja, da je dr. Hudnik tedaj trdil, da je pokojni Veršec porabil za-se ali 5000 gld., ali 5000 K. Zaradi te stvari so bili tudi pri dr. Šu-steršiču, kot pravnemu zastopniku Veršečevih in tam je potem dr. Hudnik odstopil od svojega zahtevka. Na predsednikovo izrecno vprašanje, kak je bil pokojni Veršec v de^ narnem oziru, odgovori priča bolj nejasno in konča: »Seveda, bogatije ni bilo.« Na vrsto pride nato grajščina Thal. Predsednik : »Vi poznate grajščino Thal? Ste jo menda tudi kupovali?« Kauscheg : »Seveda jo poznam. Lepo posestvo je to.« Predsednik : »Ali ste si posestvo dobro pregledali? Koliko ste pa cenili Vi vse skupaj?« Kauscheg: »Kvečjemu na 700.000 K.« Predsednik : »Pravijo, da je v gozdih bilo najmanj za milijon kron lesa.« Kauscheg : »To je nemogoče.« Predsednik : »Torej po Vašem mnenju ni bilo toliko lesa notri?« Kauscheg: »To je naravnost nemogoče.« Dr. Ravnihar: »Ali ste si pa tudi posestvo natančno ogledali?« Kauscheg : »Da!« Dr. Novak: »Koliko časa pa ste bili v Thalu?« Kauscheg : »Toliko časa, da je popolnoma zadostovalo, da sem si ogledal stvar.« Dr. Novak: »Gospod Kauscheg! Ali se niste Vi pozneje proti neki osebi izrazili, da je sicer grajščina precej vredna, da pa bo Lavrenčič vse »naliniral«?« Kauscheg: »Tega pa pač nisem rekel.« Predsednik : »Ampak to ste pa rekli, da se je slabo gospodah rilo.« Kauscheg: »To pa tako celi svet ve.« Dr. Hudnik pojasuuje nato, da je svoje zahtevke proti vdovi Veršec umaknil raditega, ker je bila neka hranilna knjižica izročena od posojilnice v Pišecah. Ta jo je imela v dobri veri. Zato je bilo nemogoče s tožbo zmagati. Tožba je bila tudi že vložena in mora biti to razvidno iz aktov pri deželni sodniji.« Kauscheg odgovori na to, da mu o tem niso podrobnosti znane.« Predsednik zasliši nato Benjamina Kuneja, revizorja »Zadružne Zveze« v Celju, ki je na prošnjo likvidacijskega odbora pregledal knjige posojilnice in napravil sirovo bilanco ter pri tem prišel do zaključka, da je pri posojilnici za 1,200.000 K dubijoznih terjatev, ne oziraje se na posojilo Pavšler, glede katerega mu je bilo rečeno, da je popolnoma varno. Pri tem je tudi našel, da se je večina posojil Šele naknadno odobrila. Ker je pa bil med tem časom konkurz proglašen, ni mogel natančno pregledati posameznih kontov. Predsednik vpraša nato pričo kot izvedenca, če je po njegovem mnenju zadosti, da revizor pregleda knjige in druge pripomočke, ali pa se mora glede posameznih posojil tudi drugače prepričati, če so zadostno zavarovane. Priča je mnenja, da se mora revizor o vsem natančno prepričati. Daljše prerekanje nastane tudi glede pripisovanja obresti h glavnici, kar pa ni posebne važnosti. Ko priča pregleda revizijsko poročilo iz leta 1908, pravi, da to poročilo odgovarja popolnoma tedanjim razmeram, še-le šola je tu prinesla drugačno postopanje. Vsled nadaljnega prerekanju med pričo, obtoženim Joštorn, zagovornikom dr. Frlanoni in državnim pravdnikom, se ugotovi, da priča provizije, ki jih je dobival Jošt kot ravnatelj »Zadružne Zveze«, ne smatra niti za kaznive, niti za nečastne, vendar pa da bi jih on ne sprejemal. Ravnotako se ugotovi postopanje Jošta pri »Zve*zi«, ki pa ni posebno važno za to zadevo. Državni pravdnik dr. N e u p e r-ger in zagovornik se pri tej priliki tudi malo živahnejše zgrabita, seveda le z besedami. Nato se zasliši kot priča Jakob Zalaznik, ki je bil prejšnjo čase tudi upravni svetnik »Glavne posojilnice«. Njegove navedbe glede po-stopanja pri tem zavodu soglašajo z navedbami dane> obtoženih upravnih svetnikov. Tudi njegova izpoved glede Ro-glu izročenih 200 K odgovarja trditvam obtožnice. Zato pride na koncu do ostrega nastopa med pričo in obtoženim Roglom, kateri dvomi o istinitosti navedbe gosp. Zalaznih češ, da g. Zalaznik lažje utrpi onih 200 K, kakor pa Rogl. Prihodnja priča Franc Pust, tesarski mojster v Ljubljani ne ve povedati nič bistvenega, samo ono, kar so časopisi že zdavna o »Glavni pisali, samo ono, kar je izvedel od likvidacijskega odbora, oziroma predsednika dr. Oražna. Predsednik zasliši nato kot pfičo Maksa Bradaško, ki je kot član likvidacijskega odbora tudi napravil na sodišče vlogo, da se otvori čez »Glavno« konkurz. Njegova izpoved se nanaša na delovanje likvidacijskega odbora in na stvar ki jih je šele likvidacijski odbor ra kril. Takrat so po tem prišli do zaključka, da znaša primanjkljaj nad 2,200.000 Kron in vsled tega je tudi on napravil vlogo na sodišče. Dr. Novak vpraša pričo, koliko so takrat cenili dr. Hudnikove duna:-ske hiše, na kar odgovori priča, da na 1,600.000 K, dočim jih obtožnica ceni samo na 1,300.000 K. Nadalje njegove navedbe so manj važue, posebno pa ue odgovor, ki mu ga je državni pravdnik tako-rekoč v usta položil. Značilno za to pričo je, da je le po zaslišanju ostal v bližini obtožencev in da jo med tem časom v je i zasebni pogovor med gg. dr. Novakom ia dr. Ravniharjem ter da se je radi tega pritožil pri predsedniku in sicer na ta način, da je kot majhen šolarček začel moleti roko proti predsedniku. Roza Počivalnik, uradnica »Glavne« izpove kot prha zaslišana., kako se je izvršilo radira-nje že večkrat omenjenega imena Sakser, odnosno nadomestitev imena Jošt z imenom Sakser. Na vprašanje zagovornika drja. Sabothv ja omeni priča, da je bil njen delokrog v pisarni enak onemu obtoženega Knifica in da jo delala ona ravno isto, kakor gospod Knifie. Šele sedaj pride pravzaprav na vrsto priča B r a d a š k 6 s .svojo pritožbo radi opazke dr. Novaka: »Jaz poznam njegovo stališče!« Dr. Novak zaradi tega še enkrat ponovi: »Stališče g. Bradaške mi je popolnoma znano,« noče pa dati pojasnila, kako s tem misli, ker je to njegova zasebna stvar. Karel K resa 1, sluga pri »Glavni« izpove kot priča zaslišan, da jo pač vedel, kadaj se vrše seje upravnega sveta, ker je oseb- no nosil do upravnih svetnikov vabila, zanika pa na predsednikovo vprašanje, da bi imel vpogled v kreditne operacije, ker ni bil pri sejah navzoč. Glede posameznih posojil ve tudi, da so se dovoljevala brez sej, ker so se dovoljevala tudi na ta način, da je potom cirkularja upravni svet dovolil posojilo. Glede Roglovih pritožb radi gospoda Mačka izpove priča, da se je ta nad Mačkom včasih jezil, da je g. Maček malo siten. Glede zadeve Zalaznik-Rogl priči ni nič natančnega znanega*. Dalje prizna priča, da je lahko mogoče, da je nesel tudi k Zalazniku kake zapisnike o sejah upravnega sveta v podpis, katerih g. Zalazni]?: ne bi smel podpisati, ker ni bil več v odboru. Glede njegove trditve pred preiskovalnim sodnikom, da je g. Rogl }K>tratno živel, pripomni priča, da je to iz tega sklepal, ker ima kljub precejšne plače vendarle še dolg. Ob 8. zvečer prekine predsednik zaslišavanje do 9. zjutraj drugega dne. Napredno politično in gospodarsko društvo za Vodmatski okraj prired? v petek 9. junija t.1. ob 8. zvečes* zaupni voli sestanek v gostilni gospoda Ivana Pavška na Sv. Martina cesti 36. Na sestanku se bo predstavil naš držav-nozborski kandidat gospod dr. Vladimir Ravnihar. odvetnik v Ljubljani. Somišljeniki, vsi na sestanek, Dnevne vesti. + Narodna tiskarna. Občni zbor Narodne tiskarne bo danes zvečer ob 6. v uredniških prostorih. + Volilni shod poljanskega naprednega političnega okraja v Torkovi gostilni se je vršil včeraj zvečer ob jako povoljni udeležbivolilcevtega okraja. Shod je otvoril predsednik g. Jos, Kozak, ki je ogorčen za-vračal pobalinske besede dr. Kreka, ki si drzne kot tujec Ljubljančanu-domačinn zabrusiti v obraz nesramnost, katero je izrekel v Unionu, namreč, da spadamo tja, kamor spadajo psi. — Iu taki ljudje, privrženci take stranke si drznejo prosjačiti nas glasov, ne. Narodno-napredna stran'ka ima svojega kandidata, tega homo volili in to je dr. Vladimir R a v n i h a r. S tem je predsednik kandidata svojim zborovaleem predstavil in mu izročil besedo. Dr. R a v-n i h a r je v kratkem, jedrnatem nagovoru razvil svoj program, ki bazira edino le na programu narodno-napredne stranke. Boj se ne vrši sedaj le na Kranjskem, ta boj se je razširil po celej Avstriji, in s strahom ga zasleduje tudi vlada. Razpustila je prejšnjo zbornico, ker je poslanci niso hoteli vsega dovoliti Pridejo drugi mehkejši, toda zmotila se je, še radikalnejši pridejo, ki ne bodo gledali na korist in špekulacije vlade, marveč na dobrobit ljudstva. Povdarjal je govornik gos}K>darsko -a I išče in pojasnjeval jako točno, kako bi se dalo izboljšati. Očitanje klerikalcev, češ kaj bo en sam zastopnik na Dunaju, naj ne moti. Važna je naloga poslanca, tem važneja, če je sam, ker njegova naloga ni le, da kaj napravi, marveč da strogo kontrolira tiste dunajske kupčije, katerim se imamo zahvaliti za siste-natično germanizacijo pri sodniji in drugih uradih po Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Končno je govornik omenil obrat v Avstriji za časa nastopa dunajskih krščanskih socijalistov za časa dr. Luegerja, ki pa padajo in izgubljajo vso moč. Značilno jih je primerjal z našo S. L. S. ki je sorazmerno z njo rasla, pa bode tudi in mora pasti. Napredna mi-ftel je prodrla do sedaj vse ovire — in občinske volitve, deželnozborske volitve nam pričajo, da tudi 13. junija stoji zavedna Ljubljana kot en mož za programom in kandidatom naroflno napredne stranke. Burno odobravanje je sledilo tem izvajanjem, nakar se je razvil živahen prosti pogovor. + Volilni sestanek prf Frohli-chu. Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo je sklicalo za ponedeljek zvečer sestanek volilcev, da se jim predsta-\ i državnozborski kandidat gosp. dr. Vladimir Ravnihar. Prav dobro obiskan sestanek je otvoril društveni predsednik gosp. Smole, ki je po kratkem uvodnem govoru, oziraje se na za narodno - napredno stranko prav ugodno izpadlo občinsko volitev in sijajno zmago pri nadomestni deželnozborski volitvi, pozdravil voli lce in navzočega gospoda kandidata. — Gospod dr, Ravnihar, burno uklamiran, omenja y daljšem govoru dolžnosti in naloge, ki čakajo poslanca ljubljanskega v gospodarskem, političnem, narodno - kulturnem in socijalnom oziru. Burno odobravanje, ki je ves čas prekinjevalo govornika, ni hotelo ponehati in je koncem govora privrelo s podvojeno silo na dan. Nato sta govorila gg. L j n -biČinVizjak,ki sta prav na drastičen način predočila »delovanje« klerikalcev v deželnem in državnem zboru. Govornika poživljata navzoče volilce k podrobni agitaciji od moža do moža in da na dan volitve manifestirajo za narodno-napredno stranko. Ko je govoril še socijalist železničar g. Grilc, okrcavši makinacije klerikalcev, zaključi predsednik do dve uri trajajoči in lepo uspeli sestanek, s pozivom, da naj gredo vsi zavedni volilci na dan volitve z orožjem v roki, namreč z glasovnicami, v boj proti klerikalnemu terorizmu in nasilstvu in na ta način dokažejo, da se ga ne boje in ga poteptajo v prah. + Volilna dolžnost in delavci. Kdor ne pride volit, ga zadene denarna kazen. Ta postava velja tudi za delavske sloje, torej tudi za one uslužhence, ki dobivajo plačo od dneva. Zdaj pa nastane vprašanje, ali >me delodajalec delavcu, ki gre med delavnimi urami volit in zamudi torej nekaj delavnega časa, utrgati za tisti čas, ko delavca ni bilo v službi. Postava v tem oziru ničesar ne določa. Ako je delodajalec umazan, bo svojim delavcem utrgal za čas, ko so zapustili delo in šli volit, ker se bo izgovarjal, naj gredo volit opoldne, ko imajo prosto. Ako pa bi vsi delavci šli k volitvi med opoludanskim odmorom, bi istotako zamudili delavni čas, ker je čisto izključeno, da bi mogel tisto uro ali poldrugo uro vsak opraviti volilno dolžnost, zraven pa še použiti čeprav skromno kosilo. Narodno - naprednim delodajalcem priporočamo zato, da dajo svojim uslužbencem za izvrševanje volilne dolžnosti toliko prostega časa, da jo morejo opraviti, ne da bi kdo utrgal i le vinar, pa naj bodo delavci potem narodno - naprednega ali pa kakega drugega mišljenja. + Po legitimacije na vlado! Marsikateri volilec ni dobil izkaznice, da sme voliti, ker se je preselil iz enega okraja v drug del mesta. Zato pozivamo vse pristaše, ki še nimajo j teh izkaznic, da jih gredo takoj iskat na vlado, da nam ne odpade niti en glas! + Kdor je izgubil glasovnico ali se mu je skvarUa, naj gre z legitimacijo ali izkaznico z njo na vlado, da dobi drago. Tudi če zgubi kdo še to drugo glasovnico, mu mora vlada dati še eno. To omenjamo, da bo vsak vedel, kaj mu je storiti, če pride ob glasovnico. -f- »Slovenec« jo je skupil. Porotno razpravo zaradi »Glavne posojilnice« je pozdravil »Slovenec« s sramotilnim spisom, da bi iz gospodarske nesreče koval politični kapital. Nažgal je člane upravnega sveta »Glavne posojilnice« kot brezvestne špekulante, ki nič nimajo in so s tujim denarjem hoteli obogateti. Ožigosali smo to nesramnost že včeraj, ka- i kor je zaslužila, saj je pa tudi nezaslišano, da »Slovenec« na tak način napada Turka, Predoviča, Mačka, ki so vse svoje obveznosti do Glavne do zadnjega vinarja poravnali, med tem ko nima nobene besedice za klerikalca Pavšlerja, ki je eden največjih dolžnikov Glavne, pa od svojega dolga še ficka ni odplačeval ter se s tem postal eden glavnih provzroeit« ljev I konkurza »Glavne posojilnice«. Nečuveno početje »Sloveneevo« je dobilo zasluženi odgovor že včeraj pred j porotnim sodiščem samim. Opozarjamo čitatelje še posebe na tisti del našega poročila. Tam bodo videli, ka- j ko sodbo je zagovornik dr. T r i 1 1 e r izrekel o »Slovenčevem« početju in kako se mu je popolnoma in brezpogojno pridružil celo državni pravdnik. Tako je bil »Slovenec« pred porotnim sodiščem od zagovornika in od drž. pravdnika ožigosan in postavljen na sramotni oder. + Gostinčar in oblastnije. Dika vseh klerikalnih kandidatov, Joža Gostinčar, vodi zdaj že nekaj tednov vse oblastnije za nos. Proti možakarju, ki je nesramno zlorabil svojo poslansko imuniteto, je vložena tožba, a ta tožba še mu ne more dostaviti. Gostinčarja ni dobiti. Sicer hodi Gostinčar po shodih v svojem volilnem okraju, ali dotične tožbe se mu ven-der ne more dostaviti. Tudi v Ljubljano prihaja Gostinčar, a vendar mu tožba še vedno ni dostavljena. Vse kaže, kakor bi Gostinčar vžival protekcijo, morda na magistratu! To je čisto gotovo škandal. Pomagalo to Gostinčar ju seveda ne bo nič, kajti stvar je že tako daleč, da Gostinčar-ju tudi imuniteta v slučaju izvolitve ne bo več pomagala, ali pribiti je treba, da se možu že pred tedni vložena tožba še vedno ni mogla dostaviti in to je škandal in sicer škandal za oblastnije. -f- Volilni manever. Pod naslovom: »Ali je to res!« piše »Jutro« iz Idrije, da sem na shodu narodno- napredaih somišljenikov v Idriji, dne 2. t. m, izjavil sledeče: »Veseli me, da ste prišli do spoznanja, ki ga imam jaz za svojo osebo, da mi je ljubši klerikalizam, kot socijalna demokracija, kajti klerikalizem se strinja z nami v narodnosti, socijalni de-raokratje so pa naši (narodno-na-predni) stranki najhujši sovražniki.« Obenem poroča »Jutro«, da se v novem občinskem odboru pripravlja narodno-klerikalna alijansa. Temu nasproti izjavljam, da besed v zgo-rajšnjem smislu nikdar govoril nisem in so vesti o narodno-klerikalni alijansi čisto navaden volilni manever, uprizorjen zelo nespretno od so-cijalnodemokratične stranke same. »Jutro« naj se v bodoče informira naravnost pri stranki, ne verjame pa besedam Antona Kristana. — Alojzij P e g a n . kr. notar v Idriji. + Volilni shod v Idriji priredi politično društvo »Jednakopravnost« v soboto ob 9. zvečer v prostorih delavskega bralnega društva. Na shodu se predstavi svojim volilcem na-rodnonapredni kandidat g. Ivan Si-cherl iz Logatca. Somišljeniki naj se shoda polnoštcvilno udeleže. Drugi dan v nedeljo 11. t. m. priredi kandidat g. Sicherl volilni shod v Žireh pri »Katri« z začetkom ob 11. dopoldne. Somišljeniki razvite za udeležbo na shodu najintenzivnejšo agitacijo! + V Črnem Vrhu nad Idrijo je minoli ponedeljek popoldne priredilo politično društvo »Jednakopravnost« iz Idrije volilni shod pri Blažu Zajcu. Dasi je bil shod le malo razglašen, se je vendar zbralo lepo število naprednih mož in mladeničev, 'ki so z zanimanjem sledili izvajanjem naprednih govornikov. Z velikim navdušenjem se je končno sprejela Sicherlova kandidatura. Dopoldne je Gostinčar imel shod, ki se je v cerkvi oglasil. Na tem shodu pa se slamnatemu klerikalnemu kandidatu Gostinčarju ni posebno dobro godilo. Ugovarjali so mu lastni ljudje in ga spravljali v nemalo zadrego. Po shodu jo je hitro in natihoma, kakor je prišel, odkuril s Ornega Vrha. Zelo značilno, da se je že v Črnem Vrhu pričelo svitati, kjer je bila doslej tako trdna klerikalna postojanka. Na željo črnovrških domačinov se vrši v soboto dopoldne še en napreden shod, da se da Gostinčarju pošten odgovor. -f- Na volilnem shodu v Starem trgu je govoril Jarc, da je neki Skala bil proti zgradbi starotrške ceste, oziroma vseh Poljanskih cest. Za pričo je navedel Jarc tri vinarje plaču-ioeega davkoplačevalca. Dotični Skala pa tu nasprotno odgovarja na lažnjivi Jarčev govor, da so ravno Jarčevi pristaši (katerih imena za sedaj še zamolčimo, a so na razpolaganje) zahrbtno na to delali in se tudi že z nekaterimi udi cestnega odbora (imen še ne imenujemo) domenili in sporazumeli, da bi naj se ne gradila cesta Stari trg - Kot - Ln-ščiee do Kolpe (meje hrvaške) in d a naj bi se ta črtala. Ta Skala pa je šele z največjim trudom in prepričevalnim dokazovanjem pri seji cestnega odbora izposloval, da se cesta iz Starega trga vendar gradi. Ako hoče Jarc še kandidirati in shode prirejati, svobodno mu, ni pa treba na shodih lagati in z lažnjivimi besedami ljudi slepiti, ampak naj govori pravično, pošteno iu stvarno. Gosp. Jarc — svaka sila do vremena! — Peter M, a j e r 1 e , državnozborski kandidat. -j- Kregar in Štefe obtožena! V slovenskih časopisih se je že mnogo pisalo o sleparstvih, ki sta jih izvršila bivši podpredsednik trgovske in obrtne zbornice in bivši klerikalni kandidat za ljubljanski državnozborski mandat Ivan Kregar in urednik »Slovenca« Ivan Štefe pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Te goljufije so bile tako gorostasne, da se je za stvar končno jela zanimati tudi državna oblast ter uvedla kazensko preiskavo proti Kregar ju in Štefetu. Sprva sta Šteto in Kregar ogorčeno zanikala, da bi bila v kakršnikoli kazenski preiskavi in sta celo samozavestno napovedovala, da bosta v »Slovencu« priobčila uradno potrdilo od državnega pravdništva, da sta nedolžna kakor, novorojeno jagnje in da nista v nobeni kazenski preiskavi. Toda to napovedano uradno potrdilo ni v »Slovencu« nikoli zagledalo luči belega dne iz enostavnega vzroka, ker je že na obeh počivala težka roka državnega pravdnika. Sedaj pa smo v položaju javiti, da je državno pravdni-štvo že dvignilo obtožbo proti Ivanu Kregarju, proti Ivanu Štefetu in njegovi ženi radi raznih hudodelstev, ki so jih le-ti skupno s pomočjo pomožnega uradnika Eržena izvršili pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Svoječasno smo na-glašali, da imamo v aferi Kregar-Štefe popolno zaupanje v naše pravo-sodstvo in da smo prepričani, da bo roka pravice zadela tudi Štefeta in Kregarja, ako sta res zakrivila ona dejanja, katerih sta bila obdoižena v javnosti. Z zadoščenjem danes bele- « žimo, da se v tem prepričanju nismo varali. Oblast je storila svojo dolžnost in krivci so danes pod obtožbo. Kregar in Štefe sta sicer vložila ugovor proti obtožbi na višje deželno sodišče v Gradcu, toda uverjeni smo, da sloni obtožba na tako krepkem temelju, da ni sploh nobenih pravnih sredstev, ki hi jo mogli izpodbiti. Obeta se nam torej zanimiva obravnava, ki bo vsemu svetu pokazala, da so klerikalci sposobni za vsak zločin, ako domnevajo, da bi ta zločin lahko služil njihovim strankarskim koristim. 4- Kregar izključen iz klerikalne stranke? Splošno se opaža, da je postal pasar Ivan Kregar v zadnjem času silno ponižen. Ob času občinskih volitev ljubljanskih je stal še na čelu klerikalne agitacije. Povsodi ga je bilo polno, povsodi je imel svoje prste vmes, da se ga je že prijelo ime »Hans Dampf in allen Gassen«. A že pri nadomestni volitvi v deželni zbor se je splošno opažalo, da je Kregar inalodane izginil s površja, a sedaj se klerikalna agitacija vodi popolnoma brez njega. Kaj naj to pomeni? se ljudje vprašujejo, kaj je vzrok, da je preje tako agilni Kregar postal naenkrat tako apatičen? Kot odgovor se širi po Ljubljani ta-le verzija: Kregarja so potisnili v kot radi znane njegove afere, nanašajoče se na manipulacije pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. V kazenski preiskavi zaradi te afere je baje Kregar zvalil vso krivdo na Štefeta, obdolživši ga, da je on njega pregovoril k onim proti postavnim dejanjem. Vsled tega je prišel tudi Štefe v »lebet«, tega pa klerikalci Kregarju ne morejo odpustiti, za to so ga sedaj postavili pod kap. R^gi-strujemo to po dolžnosti kroničarjev. -f- Škof proti župniku Bercetu. Prijatelj g. župnika Berceta je nam sporočil, da je dobil g. župnik pismo te-le vsebine: »Oastitemu g. Antonu Berce, upokojenemu župniku na Gradu v Ljubljani. Ker ste list knez.-škofijs. ordi nariata z dne 3. junija št. 2327 in svoj odgovor z dne 4. junija neposredno ali posredno objavili v listu »Jutro« z dne 6. junija št. 456, torej v listu, ki je cerkveno pod grehom prepovedan, ki je že kar naravnost tajil božanstvo našega Zveličarja in ki razširja ne le mržnjo do cerkve in njenih naprav,am-pa'k žali tudi krščansko nravnost: Se pozivljete, da do 12. junija incl. v istem listu to svojo neposredno ali posredno objavo obžalujete in dotično štev. kn. šk. ordi-nariatu pošljete. To se Vam nalaga sub poena suspensionis. Ako lista z zapovedanim obžalovanjem kn. šk. ordina-riat ne dobi do večera 12. junija t. 1. se Vam bo zagrožena kazen naložila. Ta opomin velja enkrat za trikrat. Kn. šk. ordinariat v Ljubljani, dne 7. junija 1911. t Anton Bonaventura, škof.« Radovedni smo, kako bo ta boj med škofom in župnikom Bereetom končal, zlasti pa, če bo župnik Berce zaukazano mu izjavo priobčil v »Jutru«. + Reklame »Glavne posojilnice«. Državno pravdništvo očita »Glavni posojilnici«, da je v svojih inseratih v domačih listih in v ameriškem »Glasu Naroda« delala z neresničnimi navedbami reklamo in vabila občinstvo, naj pri njej nalaga denar. Ob sebi se razume, da takega početja ne bo nihče odobraval. Ker pa je vprašanje o takih reklamah že prišlo sedaj na razgovor, bo morda državnemu pravdništvo ustreženo, če je opozorimo na podoben slučaj nemške hranilnice ljubljanske. Ta nemška hranilnica je namreč v ravno tistem »Glasu Naroda«, kakor »Glavna posojilnica«, objavljala reklame in je a' dotičnih inseratih trdila, da ima 67 milijonov vlog, med tem ko jih je v resnici imela le 45 milijonov. Mi smo to že izrecno in natančno konstatirali že tedaj, ko je nemška hranilnica delala tako reklamo. Upamo, da nam bo državno pravdništvo za to opozoritev hvaležno. -f- Najhujši agitator za pobeglega Gostinčar ja v Planini je gospod Pechaček, uradnik Haasberga. Opozarjamo vsakega, komur bi hotel ta gospod glasovnico podpisati z različnimi namigavanji, da to nemudoma javi kakemu našemu zanesljivemu človeku ali pa direktno okrajnemu glavarstvu. Za g. Pechačka pa bi bilo mnogo bolje, ako se na stara leta drži lepo svoje pisarne in pusti Gostinčar ja, katerega itak že sodnija zasleduje, v miru. -f- Shod zaupnikov narodno - napredne stranke v Spodnji Šiški vrši se dne 9. t. m. v petek zvečer ob 8. uri pri Ančniku v Spodnji Šiški. Za-upniki,oziroma člani političnega društva »Vodnik« se radi važnosti shoda uljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. -f Volilni shod v Kamniku. Na nedeljo, dne 11. t. m. sklical je dr. Tavčar volilni shod v Kamnit Shod bode ob 11. dopoldne y veliki dvorani »Društvenega doma«. — Varnostne naredbe proti koleri. Smrtni slučaj kolere, ki se je pripetil v Gradcu, je povzročil poizvedbe, katere so dognale, da je dotičnik si nalezel bolezen v Benetkah. Mestni fizikat je vsled tega že od časa, ko se je to zaznalo, nadzoroval tujski promet iz Benetk, tako da ostanejo taki došleci pet dni pod zdravniškim nadzorstvom, sicer pa popolnoma neovi^ rani. Da se tako nadzorovanje more točno izvršiti, treba je, da gostilničarji, hotelirji, sploh osebe, ki se pečajo z oddajo prenočišč, oziroma stanovanja, ravno tako pa tudi družinski poglavarji takoj naznanijo pri zglaševalnem uradu došlece iz Bell netk ter prijavijo tudi vsako sumlji-' vo obolenje. — Ta naznanila so prvi I pogoj, da je mogoče zatreti bolezen • koj v prvih slučajih. Občinstvo bodi opozorjeno na naredbe, ki jih je izdal lanskega leta mestni magistrat, predvsem pa na to, da je stroga snažuost, osebna snažnost in snažnost po hišah in stanovanjih ter zmernost v jedi in pijači najboljše varstvo proti okužhi. Bolnica za silo, katero so zapustili binkoštno soboto zadnji po kozah ozdravljeni bolniki, razkužila se je takoj temeljito iu se zopet uredila za slučaj potrebe. — V interesu trgovstva vprašajo interesent je, kako se je trgovsko društvo »Ilirija« etabliralo v Sodni ulici? Kakor nam znano, je to n a r o d-na trgovina s šivalnimi stroji, »d r u š t v o« pa obstoji iz dveh Koče var je v. Za danes se vzdržujemo na-daljne kritike, če bo pa treba, Dođemo pa natančnejše ]>ojasnili, kaiko se slepomiši z nedovoljenimi trgovskimi naslovi. Za dan^s samo vprašanje: Ali ni v Ljubljani nobene oblasti, katera bi Kočevarja Tschinkel-Hofferle-ta podučila, kako se »društva« od njune trgovine razločujejo. — Uradne ure pri Mestni hranilnici ljubljanski so za stranke ob sobotah in dneh pred prazniki od 8. dopoldne do 1. popoldne, sicer je od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 4. popoldne. Ob nedeljah in praznikih hranilnica sploh ne uiaduje. — Umrl je noslovodja tvrdke Fr. Ks. Souvan v Ljubljani gospod Fran U r e k. N. p. v ni.! — Kopališče v Koleziji je že od 15. maja odprto. Kopališče ima v najemu g. Ivan G r i 1, ki ima tudi gostilno, v kateri se toči izvrstno domače vino in se dobe tudi okusna mrzla jedila. Poleg kopališča je krasen senčnat park. Priporočamo občinstvu kopališče in gostilno. Med spanjem v gostilni ukraden je bil na binkoštno nedeljo dninar Ivan C e 1 e š n i 1; v Spod. Šiški. Zmanjkalo mu je iz žepa 4 K 50 vin. Na sumu je neki zloznan postopač v Spod. Šiški, katerega so tudi aretirali in oddali sodišču. L'kradcn lOkronski bankovec. Kuharica Rosa H a b j a n je pustila na nekem gostilniškem vrtu v Spodnji Šiški gramofon in svojo denarnico. Odstranila se je samo za kratek čas. Ko se je vrnila, je zapazila, da ji manjka v denarnici bankovec za 10 kron. Tat je še nepoznan. Čudne razmere na dolenjskih železnicah. Prijatelj nam piše: Na progi Ljubljana-Straža so se zadnji čas vpeljali v promet taki vozovi II. razreda, ki nimajo nikakih stranišč! Ako se pomisli, da se vozijo po tej progi revmatični in na putiki trpeča bolniki, ki se hodijo lečit v Dolenjske. Toplice in koji na raznih postajah ne morejo skakati iz vagonov ter letati na postajna stranišča, potem si lahko vsak razumen človek napravi pravično razsodbo, da morajo na tej progi krožiti taki vagoni, ki imajo udelana stranišča (klosets). Prosimo upravo nujne odpomoči! Razne nezgode. Minoli petek se je igral 31etni sinček kajžarja V i u -gor c a na Igu s svojo mlajšo sestrico. Med igro je pograbil fant za sekiro in odsekal deklici prste na levi roki popolnoma pri korenini. — Rudniški delavec Miha M a r i u s v Kočevju je padel med delom s tira pod stroj in si pri tem zlomil desno nogo. Neznan nočni napadalec. Delavca Petra V e r b i č a iz Trzina je napadel na poti domov okoli polnoči na binkoštni ponedeljek neznan napadalec, bržkone tudi kak tovarniški delavec, z nožem. Ranil ga je večkrat in tako močno, da je moral iti drugi dan v bolnico. Hlapca Antona Hostnika v Medvodah je. pritisnil v težak tovorni voz vprežen konj ob neko drevo. Hlapec je dobil težke poškodbe na prsih in na levi roki. Vojaški nabor v Škotji Loki so je vršil za mesto in okolico 1., 2. in 3. junija. Poklicanih je bilo vsak dan 112, 104 in 116 nabornikov, izmed katerih je bilo potrjenih prvi in drugi dan po 25, tretji dan pa 26. Obesil se je v Kranju znan Ljubljančan, poslovodja tvrdke »Souva-nove«, g. Ure k. Moža, ki je že okoli 50 let star in oženjen, so pogrešali že včeraj in nihče ni vedel, kam je izginil. Danes zjutraj pa je došla iz Kra- O H 7V fija vest, da je hodil U rek voeroo cei dan po Rranjn, po noči pa se je na Stari posti obesil. Mož je bil vobče dober in priljubljen človek. V zadnjem času pa je moral biti bolan, kajti opažalo se je na njem znake, da ni vedno popolnoma normalen, kar kaže tudi njegov konec. Dijaki c. kr. državne realke v Idriji prirede v nedeljo dne 11. junija t. 1. na dijaškem igrišču javno telovadbo pod vodstvom g. učitelja telovadbe Iv. B a j ž e 1 j a. A'spored obsega naslednje točke: 1. Vaje z lesenimi palicami, izvajajo dijaki nižjih razredov. 2. Proste vaje, izvajajo dijaki višjih razredov. 3. Bradlja in igre: Po trije, tekanje za žogo v »kromu izvajajo dijaki nižjih razredov. 4. Na orodju telovadijo učenci višjih razredov v treh vrstah z enokratno menjavo in sicer drog, konj všir in koza; prosti skok v višino, drog in bradlja. 5. Nastop na dveh bradljah v dvojicah, telovadijo izbrani dijaki višjih razredov. Začetek telovadbe je ob pol 4. popoldne. Sedeži so po 1 K, stojišče po 20 vin. za osebo. Čisti dohodek je namenjen »Podpornemu društvu za dijake na realki v Idriji«. Iz prijaznosti sodeluje »Godbeno društvo v Idriji«, 'ki priredi po javni telovadbi koncert na Zemlji. Vstopnina h koncertu je 20 vin. V slučaju neti god nega vremena se vrši vsa pri-reditev prihodnjo nedeljo dne 18. junija t. 1. Sankcioniran dež.-zborski sklep. C-esar je sankcioniral sklep deželnega y.bora z dne 18. februarja 1911, ki dovoljuje občini Celje, okrni Postojna pobirati za L 1911 174% občinsko doki ado. Ekektro-Bioskop v Lattermanno- odmori današnje vrtne predstave ob J), uri nastopi v v a rije t ni sijajni točki /.namenita plesalka na vrvi Miss Pavlina s svojim komičnim slugom licsehhifom. V petek zvečer se predstavlja velik pariški kabaret, ki nudi krasne zalkulisne pariške slike najnovejšega izderka. Vstop imajo samo likanii se odlikujejo Moric kavalir«, »Fantastni potap-Jjavec« in »Bambula, komični črni hišni sluga < . Obisk je torej vsestransko izplačljiv. Čigavi sta zapestnici? Pri neki hišni preiskavi je policija konlisko-vala tudi eno granatno in eno srebrne) /a}>estnico z obeskom, kateri nedvomno izvirata iz nepoštene pro-venienee. Lastnik naj se zanje zglasi pri policijskem uradu, soba št. 5, pr-yo nadstropje. Okraden krošnjar. Krosujarju Ljudoviku Michitschu je bilo v Pre-vojab ukradenih šest rjuh s črkama s M. P.<:, štiri zimske ogrinjače, 30 K denarja in 15 kg sladkorja. Na delo čakajoči kosci so se sprli včeraj na Cesarja Jožefa trgu in malo polasali. Red je napravila policija s tem, da je najhujše sršene odvedla y »panj«. Neprevidna kolesarja. Včeraj je delavec Fran Rupnik po Tržaški ce-sii tako neprevidno vozil, da je zadel i.'Hetno šolsko učenko Angelo Sokli-čevo in jo na desni roki telesno po škodoval. Tudi po Poljanskem nasipu je nek kolesar tako neprevidno dirjal, da. je zadel in podrl kletnega Friderika Jordana ter ga istotako znatno telesno poškodoval. Aretacije. Mestna policija je danes po noči aretovala 4 osebe in sicer dve zaradi izgreda, eno zaradi pijanosti in ležanja na cesti, eno pa za radi nedostojnega vedenja napram Mraznikn. Mlad vtihotapec. V hiši na Dvor t! c ni trgu št. 1 se je v sobo vtihotapil nek okoli 15 let star fant in stranki ukradel zlat poročni prstan in še dva zlata prstana« z rdečim in modrim kamenom. Pozor preti nakupom! Pri vpreganju konj sta se na ne kem dvorišču v Kolodvorski ulici sprla in si naposled skočila v lase dva hlapca, pri čemur je med pretepom bil eden znatno i>oškodovan. bode razsodila pristojna Zadevo ob tast. Zlobnost. znan zlikovce dišču ukradeno zidarskemu polirju g. Ivanu Kramarju že obrabljeno »Preciosa«-kolo, vredno okoli 60 K. Kolo je črno pleskano in nima desnega probkovega ročaja. Policija je pa nekemu 151etnemu fantu, že na sledu. Zblaznela je v Gradišču št. 5 kuharica Marija Kumljeva in sicer tako močno, da so jo morali na zdravnikovo odredbo z rešilnim vozom odpeljati v deželno blaznico. Samotežni voziček je bil 6. junija odpeljan na Vodnikovem trgu posestnici Jeri Mahkotovi iz Krakovske ulice št. 7. Vreden je 14 K. izgubljeno in najdeno. Ga. Beti Gregerjeva je izgubila 12 žepnih robcev s črkama »A. G.« in »G. G.« Natakarica Frančiška Brusova je izgubila bankovec za 10 K. Šolska učenka Anica Lipovškova je našla ženski solnčnik. Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri, v petek, od pol 7. do pol 8. zvečer v »Tivoli«. Spored: 1. Eilenberg: »Vedno čvrsto«, koračnica. 2. I. Strauss: Ouver-ttira k opereti »Princ Methusalem«; 3. O. Strauss: »Trilala\, valček iz operete »Pogumni vojaki«. 4. Gou-nod: »Cvetke ljubljene ve...« pesem iz opere »Faust«. 5. \Vagner: Krmar-jeva pesem in zbor mornarjev iz opere »Večni mornar«. 6. Morena: »Te-lefunken«, potpouri. Vsi na volilna shoda ki se vršita v nedeljo 11. junija ob 3. popoldne ji Štajercu" (A. Kališek) la Fužina!) ob 5. pa „pri Jftškii" na preSovicevera selu. Na shodih govori pravi kandidat slovenskega Iiudstva za državni zbor gosp. Josip Tribuč, posestnik na Glincah, ki se bo v resnici zavzemal za pravice in koristi posestnikov, obrtnikov in delavcev ljubljanske okolice. Pridite vsi v svojo lastno korist, da vsaj slišite resnico in se odločite za pravega ljudskega zastopnika. Volilni odbor. nik« v Spodnji Šiški, da ne pride do neljubih kolizij, ki bi gotovo občutno škodovale na obeh straneh. Pedagoško društvo v Krškem (okrajno učiteljsko društvo) slavi letos svojo 251etnico. V proslavo priredi dne 2. julija slavnostno zborovanje in koncert. Prosimo vsa cenjena društva, da se na to ozirajo. Natančnejše poročilo o prireditvi sledi. ni: naznanilo. Danes po noči je ne-pri veznih vratih na Slovenskem trgu št. 3 potrgal bakrene plošče ter tudi z dletom poškodoval vrata. Bele vojaške hlače je včeraj nek uzmovič odnesel z okna domobranskih l>arak, kjer so se sušile. Zopet kolo ukradeno. Danes zjutraj je bilo v skujem vojaškem skkt- Klnb ljubljanskih diletantov vpri-zori v soboto v areni Narodnega doma ob 8. uri dramsko študijo Z. Jelov-škove „Pijanec". Tudi komični nastopi z petjem so na sporedu. Vstopnina 40 v. — Ker traja spored samo do polu 10. ure, se vrši dalje ples in prosta zabava. — Pri tej priliki se nehote spominjamo zadnje predstave ljubljanskih diletantov, ki se je vršila v korist Sokoiskega tekmovalnega sklada, ki je pa vsled slabega obiska našega občinstva dosegla velik deficit, zato pa pozivamo naše občinstvo, da se te predstave mnogoštevilno udeleži. Slovenski football klub. V Ljubljani se snuje football klub in se s tem opozarjajo dotični gg., ki se zinimajo za ta šport, da se z ozirom na ugodni čas vežbanja takoj prijavijo pripravljalnemu odboru, oziroma direktno g. Jos. Rohrmannu. Ustanovni občni zbor se vrši najbrže žc ta petek in se že danes vsi gg. člani opozarjajo, da se ga sigurno udeleže. Slovenski football klub „Sparta" ima dne 9. t. zvečer ob 8. v gornjem salonu restavracije „Pri roži" svoj ustanovni občni zbor. Pešizlet ljubljanskega Sokola v Domžale bo v nedeljo, dne 11. jun. t. 1. Domžalski Sokol pride naproti v Dragomelj, kjer bo kratek odmor. Na to skupen odhod v Domžale, kjer si ogledamo novozgrajeni Sokolski dom, ki bo slovesno otvorjen dne 6. avgusta t. 1. Potem bo sestanek na vrtu pri bratu Kuharju. Prijatelji Sokolstva dobro došli! Za izletnike v civilni obleki, ki ne gredo peš v Domžale, je pripraven tisti vlak, ki odhaja iz drž. kolodvora ob 205. Bratje Sokoli! Udeležite sc iega pešizleta v kroju polnoštevilno! Zbirališče v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu točno ob pol 2. popoldne. Odhod točno ob 2. uri popoldne. Pov-ratek z večernim vlakom. Na zdar! „Sokol* v Domžalah priredi svoj prvi letošnji pešizlet v nedeljo, dne 11. junija t. 1. v Dragomlje, kjer se snide z Ljubljanskim Sokolom in odkoder potem skupno odkorakajo v Domžale. Zbirališče je v telovadnici Sokoiskega Doma v Domžalah ob 2. uri popoldne, kjer bodo redovne vaje. Odhod točno ob 3. uri. Na zdar! Odbor političnega društva »Vod-nik« v Spodnji Šiški poživlja s tem vsa izvenšičenska društva, ki bi event. nameravala prirediti kako svojo veselico ali drugačno priredbo v Spodnji Šiški, da blagovolijo vsakokrat popreje pravočasno stopiti v dogovor s političjiiiu društvom »Vod- Prosveta. Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi izlet na Sv. Jošta in v Škof jo Loko, dne U. junija t. 1. Odhod z Južnega kolodvora ob 6. uri 48 minut zjutraj, prihod na postajo Sv. Jošta ob 7. uri 46 minut. Odhod iz Škofje Loke ob 10. uri 50 minut, dohod v Ljubljano ob 11. uri 22 minut zvečer. „Glavno" pred sodiščem. (Izpre^ porotnega sodišča.) (Nadaljevanje.) Začetkom današnje razprave po-dado dr. Novak, d rž a v n i p r a v d n i k in dr. R a v n i h a r nekatere faktične popravke, potem nastopi kot zastopnik konkurz-uega sklada Glavne posojilnice dr. Josip Oblak, ki se pridružuje pravdi ter daje nekatera stvarna pojasnila. Proti tvrdki Lavrenčič in D o in i c e 1 j ter njih nasledniku Meglic U in drugim tečejo tožbe zaradi (500.000 K. Konkurzni sklad nima se nobene rešitve, zaradi tega je tudi popolnoma izključeno natančno določiti, koliko bo iztiri ji vo. Pri M e g 1 i č u jo 200.000 K izgubljenih, iztoži se 177.000 K, toda tudi od te vsote bo le nekaj izterljivo. Popolnoma neumevno je, kako je mogel imeti Meglic tako visok kredit. Pri njem pa je ekskucija tudi najbolj komplieirana. Treba je eksekucije Moste-Žirovnica, v Spodnji Šiški, v Gradišču in mobiliarne eksekucije. Velja sedaj načelo, da imobilij ne prodamo potom javne dražbe, predno ni mogoče dobiti kakega drugega kupca, sicer so izgube prevelike. Glede nekaterih nepremičnin to seveda ni mogoče, ker je treba tudi nekaj stvari poplačati. Megli č je v vseh stvareh vedno pretiraval, tako tudi nasproti Tri-buču, ko je rekel, da je njegov travnik v Šiški vreden 300.000 K. Izvedenci pa cenijo travnik po 3 do 4 K kvadrat meter, drugi zopet po 10 K. Glede svojega posestva v Mostah pravi Meglic, da je vredno 60.000 K. Posestvo je res lepo, toda pomisliti je treba, da je bilo prodano leta 1909 na javni dražbi za 27.000 K. Sicer je tudi od tedaj uiuogo popravljenega na posestvu, vendar pa se prava vrednost ne da tako lnliko dognati. Približno tako je tudi s P a v -š 1 erjem, ki dolguje 992.557 K. Najtežavnejše pri njem pa je, da je tu izključena vsaka izvršilna dražba in ker se vrednost vodnih sil ne da udejstviri. On pravi, da so vredne 1,600.000 K, drugi pa pravijo, da niso vredne nič. Tako tedaj ni mogoče si vsivariti v tem oziru prave podobe. Obrnil sem sem se na dr. P e -g a na zaradi onih obveznih izjav deželnega odbora, obrnil sem se tudi na dr. L a m p e t a, ta pa je zanikal, da bi bile kake obveznosti. Pravil mi mi je, da je Pavšier že prej hotel s to svojo gospodartfko-politično idejo napraviti kupčijo. Pavšier je naku-poval za velikanske vsote mline, kakor pa mi je zatrjeval dr. Lampe, ui govora, da bi dežela kupila njegove pravice za tako pretirano ceno. Deželni odbor ponuja pol milijona in zahteva, da Pavšier svoj projekt očisti dveh nedostatkov, da namreč prizna neko pogodbo in da popravi neko napako. Zasledoval sem kar se je obravnavalo med Pavšlerjevim zastopnikom Walentschaggom in Majdičem Ta izravnava sedaj spi, ker se nobe den obeh prav ne upa nastopiti. Dr. L a m p e mi je rekel, da dežela še vedno reflektira na njegove vodne sile, pa samo, če cena ue bo pretirano visoka, ker ima. sama še 12 drugih vodnih sil na razpolago. Dr. Hudnikov dolg v znesku 1.567.937 K je škoro ves zavarovan deloma na Thalu, deloma na dunajskih hišah. Mobiliarna eksekucija je dala 7000 do 8000 K. Kolika bo pri dr. Iiudniku diferenca, se še ne da do ločiti, vendar pa ne bo tako velikanska. Za dunajske hišo se zanimajo agentje, toda ti skušajo znižati pro dajno ceno, drugi pa zopet pretiravajo. Resnica bo pač v sredi. Ogledal sem si hiše, ki so na podlagi poročila nadsvetnika Višnikarja vredne 1,707.000 K. Hiše se morajo prodati iz proste roke in za to mora dati dr. Hudnik pooblastilo. Ceno smo nasta vili na 2,450.000 K ter napravili tak ofert v zavesti, da bomo morali odnehati. Drugič smo nastavili ceno na 2,000.000 K. Bil sem nato na Dunaju, kjer sem «e posvetoval z dr. Siegfri-dom Reichom. Hiše prinašajo sedaj na leto 115.000 K in dr. Reich je mnenja, da imajo hiše solidno vrednost 1,500.000 K. S tem tedaj lahko računamo, d asi ravno ponujajo agenti za hiše 1,240.000 K. Govoril sem tudi z dr. Johani-Rom, koncipientom pri dr. Grandiču, ki je prisilni upravitelj teh hiš ter izvedel, da toži tudi finančna prokura-tura za okroglo 7000 K. Pri hiši v Pflnggasse, to je ona, ki jo imenujejo agentje najslabšo, lahko podražimo stanovanja in se bo to tekom prisilne uprave *udi še večkrat zgodilo. Kdaj pa bomo prišli mi do pokritja, se danes še ne da vedeti. Hiše so vse nove in hiša na Elizabetni promenadi je vredna gotovo 700.000 K, cenjena je 797.000 K. Tudi dr. Reich je mnenja, da je bila ta kupčija dobra. Na graščini Thal je vknjiženih 106.000 K. Informiral sem se pri sedanjem oskrbniku posestniku Chv-tračka, ki mi je povedal, da je Chy-traček zelo drago kupil. Lesa je še za kakih 57.000 m3, začetkoma pa je bilo lesa za kakih 97.000 m*. Dognati jc treba, kam je prišel denar za ta les in koliko je dobila vrnjenega Glavna. Terjatev dr. Hudnika je na šestem mestu vknjižena. Tudi tu ne bo najbrže izguba tako velikanska. Chvtra-ček hoče namreč posestvo razkosati in poprodati in tudi zanimanje je precej veliko, zlasti za graščino, o čemer sem se prepričal. (Dalje prthodnjHLl Telefonski; in irajran Kolera v Celju. Dunaj, 8. junija. Ces. kr. kore-pondenčni biro dementira, da bi bil >d okrajnega glavarstva v Celju dobil kako poročilo, da vlada v Celju in okolici kolera. Biro dementira to vest. Pogreb bolgarskega ministra. Dunaj, 8. junija. Danes se je vršil pogreb bivšega bolgarskega ministra Radcva ob navzočnosti raznih slovanskih dostojanstvenikov. Zlasti ginljiv je bit prizor, ko so pokojnikovi sorodniki v jamo sipali prst, ki so jo pripeljali sabo z bolgarske domovine. Pogreba se je udeležil tudi bolgarski poslanik Salaba^ev. Roparski napad v dunajskem Pratru. Dunaj, 8. junija. V Pratru je bila snoci napadena neka prostitutka in oropana. Napadalec je izginil, vendar pa se je policiji posrečilo izslediti in aretirati napadalca v osebi nekega Madžara Kovacsa. Prostitutko so spravili v bolnico. Potovanje srbskega kralja. Belgrad, 8. junija. Pravi vzrok, da se je odgodil obisk kralja Petra v Parrzu, je baje ta: Med Avstrijo in Francijo so se razmere v zadnjem času znatno zboljšale. Za to se je tako v srbskih, kaor v francoskih vladnih krogih mislilo, da bi bilo bolje, ako kralj Peter obišče najprvo avstrijskega vladarja in se na to odpelje v Pariz. V resnici so sc tudi začela med srbsko in avstrijsko vlado glede obiska kralja Petra nova pogajanja, ki so dozorela že toliko, da se lahko smatra za popolnoma gotovo, da obišče kralj Peter cesarja Frana Josipa na jesen, najbrže meseca oktobra. Cesar bo kralja Petra sprejel ali v Pešti ali pa v dvorcu na Dunaju. Turško budgctno pravo. Carigrad, 8. junija. Konflikt med turško zbornico in turškim senatom glede budgetuega prava grozi postati zelo resen in bo imel morda dalekosežne notranje politične posledice. Turški listi presojajo situvacijo kot zelo vznemirljivo. Avtonomija Albanije. Carigrad, 8. junija. Porta ofici-jalno priznava, da so proglasili Miri-diti avtonomijo Albanije, ter vpo-stavili provizorično vlado. Iz Skadra je 6 bataljonov na potu v Leš. V Skader pride te dni še več bataljonov turškega vojaštva in dve bojni ladji. Turški listi dolže Crno goro, češ, da se v teh spornih vprašanjih vede zelo sumljivo. Parlamentarna kriza v Italiji. Htm, 8. junija. Italijanska javnost je zelo razburjena zaradi nameravanega zavarovalnega monopola. Snočna poloficijozna »Tribuna« grozi z razpustom zbornice. Grozen potres v New Yorkn. Pariz, 8. junija. Iz New Yorka brzojavljajo, da je razsajal včeraj ob 4. tam grozovit potres, ki je zahteval 180 človeških žrtev. Po brzojavnih poročilih je izguba človeških življenj še mnogo večja. Potres je trajal 6 minut. Med mrtvimi je zelo veliko otrok. Električne napeljave in plinove cevi so raztrgane. Po mestu je vladala danes po noči popolna tema, vsled česar je bila panika še veliko večja. Mnogo hiš je demoliranih. Viničarsko gibanje v Campagni. Pariz, 8. junija. V okraju Cam-pagne vlada mir. Vendar pa bo viničarsko gibanje imelo dalekosežne politične posledice. To gibanje je zlasti nevarno tudi za francosko zbornico in listi zatrjujejo, da je celo stališče francoskega kabineta zelo omajano. Kolera v Benetkah. Berolin, 8. junija. »Morgenpost« poroča, da se je kolera v Benetkah razširila iz neke pralnice, v kateri je bilo perilo s parnika, ki je došel od nekod iz Azije. V Benetkah razsaja tudi legar. nai Mg&lilir Pod tem naslovom je izšla agitacijska brošurica, v kateri se opisuje pogubna in škodljiva politika bivših klerikalnih državnih poslancev. Ta brošurica mora rred ljudstvo. — Poživljamo vsa politična društva žn vse nase somišljenike, da kupile v večjem številu ta krafaro, ter jo razdele med valile*. Ljudstvo naj izve, kam vede klerikalna politika. En izvod stane 20 vinarjev, po pošti 23 vinarjev. — Naroča se direktno v »Narodni tiskarni«. Izjava. Poroča se mi, da so v volil-nem okraju Krško - Kostanjevica-Trbovlje-Mokronog klerikalcem pošla poštena bojna sredstva in da zato agitirajo z zavijanjem, lažmi, obrekovanjem in najpodlejšim natolcevanjem proti meni. Med drugim lažejo ti ljudje, da sem govoril na shodih v Cerkljah in drugod za razporoko in proti zakonu. Prosim somišljenike, ki bi čuli nasprotnike širiti take in druge laži, da mi to takoj naznanijo, ker bom vse take obrekovalce poklical pred kazenskim sodiščem na odgovor. V Ljubljani, 8. junija 1911. Adolf Ribnikar, živinozdravnik. Darila. Za knjižnico gospodarskega naprednega drušva za St. Jakobski okraj v Ljubljani naklonil je gospod Peter Šterk 7 K. — Hvala! Izdajatelj ln odgovorni urednik: Kasto Pustoslemaek. Žitne oene v Budimpešti. Dne 8. junija 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. . za 50 kg 11 46 R2 za oktober 1911 ... za 50 kg 930 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 6 93 Oves za oktober 1911 , . za 50 kg 8 30 Efekti«. H6s. Mnenje gospoda M. Modiana, bivše* ga zdravnika generalne medicinske klinike kralj, vseučilišča v Turinu Solun. Gospod J. SerravaJlo Trst. Že mnogo let zapisujem Vaše Serravallovo kina - vino z železom z izvrstnim uspehom rekonvalescentom po malaričnih mrzlicah in po nalezljivih boleznih na splošno. Solun, 29. maja 1909. Dr. Modiano. ki mn je kaj do zdravega negovanja las in zlasti hoče odpraviti prhljaj In osivenje ter pospeševati rast las, rabi dosledno 526 Bay-rum s konjičkom (znamka konjiček) Berptnan.a * Co. Dečln n. L. v steklenicah po 2 K in 4 K. Dobiva se po vseh lekarnah, drogerijah. parfamerijah ia brivnicah. i Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. tiaafcsroejše jamstvo. Ilrcrravani ceniki brczpUčno. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Special. tiiimia s kotesiifl posan. deli. I z pogojevanje koles. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek pristnega „FL0RIAN-a"! Človek! Pomni treh besed: želodca red! Postavno varovano. Neteorologično poročilo. VUisa nad morjem 306*3. Srednji zračni tlak 73.-0 mm a 8. Čas ■58? S* cas i biro- «* »» °Pa_zo; I metra vanja v M E 2 > o Nebo 2.pop.| 741*0 9.zv. 740 0 7. zj. 739-7 25-9 190 14-9 si. jjvzh. si. szah. si. svzh jasno brezoblč. Srednja včerajšnja temperatura 18*9«. norm. Padavina v 24 urah 0*0 mm. -Zahvala. Potrti vsled bridke, izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega soproga, očeta, brata In svaka, gospoda Bogdana Oblaka se ne moremo zahvaliti vsakemu posamezniku posebej. Izražamo torej tem potom za mnoge dokaze ljube-znjivega sočutja, kakor tudi za častno število spremstva pri pogrebu, svojo najiskrenejšo zahvalo. Dolenji Logatec, 7. junija 1911. 2056 iaJnlooi »stali. Telegram! *ftt2SS,ka| Raidali bomo K 1200*— v daiillli ia v ———— gotovini! ——— Za rešilce slike smo razpisali gori imenovani znesek. — Vsak, kdor gospodinjo najde in prevlece dobi moško sil damsko nro v vrednosti 20 K ali na željo 15 K w gotovini« Pogoj je, da vsak vpošiljatelj pošlje tudi naročilo na izvrstno »Diana« imit. zlato verižico in znesek za to, K 175, pošlje v pisemskih znamkah-Po dospetku rešitev se razdele darila. Vse pošiljatve naj se naslavljajo na: P&tria-Zentrale A. Setfert, Dunaf VII., Neuban-gasse 63. 2062 Natakarica m»e.?£a""s0ba teoliiva. slovenske?* in nemške« w fjF ^ VIIW s#wlr§§ zanosijiva, slovenskega in nemškega jezika zmožoa, mm tprtjme takoj na račun g kavcijo ali z mesečno plačo po dogovoru. 2061 Naslov: Gostilna kolodvor, Središče. Sprejme se dobro izurjena, spretni 2060 prodajalka mestne stroke v večjo trgo-:: :: vino na deželi. :: :: Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda." xxxxxxxxxxxxxx Ugodna prilika! Imam 50 metrskih sežnjev lepih, suhih Ime Kraj: Cesta: bukovih 2059 drv k?tere moram rad | prostora umakniti ter bi jih po ceni prodal. A. Kajf ežy Kočevje XXXXXXXXXXXXXX Glogowski & Co. c in kr. dvorni dobavitelji Dunaj I., Franz Jozefs-Kai 15 in 17. specialna tvrdka za kartoteko* Registratairne kartne naprave. je Jacobi — Pristne samo cigaretnem zaboj-Cku 2 imenom Jacobi! 601 Mravil.._i«cPle.= f/ARAZDIHSKE TOPLICE (Hrvaško) železnična, poitna, telefonska in brzojavna postaja.' NOV ZDRAVILIŠČIH HOTEL Z ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO. Staro slavni radiaktlvni ivepleni vrelci 4- 58° G 2003 priporočljivi za PROTIN, REVMA, ISCHIAS itd. "M Pitno zdravljenje £^°™^X.'*Ži~L:TZ£.JL Elektr. masaža, lažne, ogljikovokisiinske in solnčne kopeli. Otvorfeno vse leto. — Modern komfori. Novi hoteli. Prekrasna okolica. Vojaška godba. Prospekte daje zastonj kopališko ravnateljstvo. Ilica 40 Skrbić, Zagreb Z električnim pogonom urejena tvornica ia-luži]! ieleznUi in lesonita rolet u okna ta trgovine, vseb vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, iz platna, damasta, gradla, satina, rtpsa Itd. —— Cenovni Id in proračuni na zahtevo zastonj. —— Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492. Št. 17.911. Razglas. 2042 Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se bodo počenši s Is junijem 1911 vsak četrtek popoldne ob 3. uri brezplačno stavile koze v veliki dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi starši, kojih otroci še niso cepljeni, da prineso te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istern kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče se tudi spričevala o cepljenju, ter bodi posebno še povdarjeno, da se v smislu ministerijalne naredbe zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo spričevalo o vspešno cepljenih kozah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 30. maja 1911. Za oskrbovanje občinskih oaravil mesta Ljobljase začasio postavljeni c. kr. sezetne vlade svetnik Laschan, I. r. s posebnim vhodom v Salendrovi nlici št 4, parter. Kuharica za privatno kuhinjo z okoli 40 udelež-niki se liČe« Lahko to kuhinjo prevzame tudi v lastno režijo. Ponudbe na knjigotrtnico A. Bromaska, Reka. se sprojme :: za Kranjsko in Spodnje Štajersko. :: Franz Feldner, Dunaj IX, Koliogasse 17. Prednost imajo taki, ki so že potovali in so dobro uvedeni. 2041 Proda se prav lepo posestvo »Prenushof« ki meri 47 oralov in sicer 7 oralov lepih sadonosnikov z Žlahtnim sadnim drevjem, \?\ se naredi lahko 20 polovnjakov sadnega mošta, dalje 4 orafe lepega vinograda z lepo trto, kjer priraste na leto najmanj 40 polovnjakov dobrega vma, 8 oralov lepih travnikov, kjer se na leto trikrat kosi, potem rodovitne njive, 2 vrta za zelenjavo, dalje gozd z mešanim lesom, drva se brez skrbi proda ven za 4000 K, potem 7 lepih poslopij, ena velika enonadstropna vila "z 8 lepimi sobami, kletjo in kuhinjo ter zraven vile mlin in park, 1 velika gospodarska hiša s 3 sobami, zopet ena gospodarska hiša, zraven shramba za žito, preša, spodaj 2 kieti, 1 viničarska hiša, zraven preša, spodaj lepa klet, velik goveji in konjski hlev, veliki lepi svinjaki, vse obokano in podano, en velik kozolec ter dobra voda takoj povsod zraven poslopja. — To posestvo je prav lepo in rodovitno ter ne v bregu, leži na prijaznem mirnem kraju ter leži celo posestvo skupaj. Pripravno je za vsako obrt in živinorejo. K posestvu ostane vinska posoda, 2 voza, pljugi in brane. Oddaljeno je četrt ure od železniške postaje in od okrajne ceste Proda se zaredi smrti po prav nizki ceni 28.000 K in lahko ostane polovica na posestvu vknjižena. Več pove g. Josip Sajelšnik, gostilničar pri Sv. Jerneju, Sv. Duh-Loče pri Konjicah, Štajersko. NB. Posestvo se tudi zamenja za kako manjšo obrt, gostilno ali trgovino. *i Celju star»znani topli vrelci 37° Celzija ter jeklen pitni vrelec, 397 m nad morjem, Železniška postaja Celje, tople kopeli, pitno zdravljenje, zračne, peščene, soinCne in električne kopali, masaža, elektroterapija itd. Izborni zdravilni uspehi za ženske in živčne bolezni, protin, rev- matizem. bolezni v mehorju itd. Izvrstne restavracije, prekrasen park, vodovod planinskega izvira, električna razsvetljava, po£tna in brzojavna postaja — Nizke cene. Zdravnik in ravnatelj: Dr. A.Hiebanm. — Pojasnila in prospekte daje brezplačno zdraviliško ravnateljstvo ozir. 1605 rentni urad. :: Avtomobilni omnibns Celje-Neulians. :: Sezifa: 10. mala do oktobra. >. Prvi slovenski .\ fotografski atelje b. R0V5EK 33 v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a. Ustanovljen leta 1890. Št. 17759. Razglas. 1980 Zaradi oddaje betonskih in kljnčarskih del pri napravi ograje okoli stališča državne obrtne šole v Ljubljani vršila se bode m 10. MU 11. ob 10. dopoldne javna pismena razprava pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada. Kolkovane in s 5% vadijem, določenim na podlagi ponujane skupne svote opremljene ponudbe, v katerih je navesti enotne cene in preračunjene skupne zneske v Številkah in besedah, vročiti je do določenega časa dražbin-ski komisiji. Na ponudbe, katere bi ne odgovarjale razpisnim določbam in na take, ki bi se pogojno glasile, prepozno ali naknadno vložene bile, se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico oddaje del tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Proračun, načrti in pogoji so razgrnjeni v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovi ulici, vsak dan od 8. do 12. dop. in od 2. do 6. pop. na vpogled. Mestni agistrat ljubljanski, dne 29. maja 1911. Za oskrbovanje občinskili opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik Laschan 1. r. Gg. botrom in botrica priporočam svoja birmanska darila Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „ „ „ „ 9*70 14 kar. zlata ,, Nikelnasta damska „ „ Prava srebrna „ „ „ 14 kar. zlata „ Uhani zlato na srebro 14 kar. zlati uhani . , h „44-— „ 8-50 „ 9-50 „ „20--„ 1-80 4*50 11 :: Največja in najsolidnejša tvrdka e: H. SUTTHER Mestni trs (naproti rotovza). Sv. M\i testa 8. Lastna tovarna ur v Švici. Tvomiška znamka nIkoa, •10 Št. 979. dražbe. 1983 Občina Bovec pol. okraj Tolmin razpisuje tem potom lila v . TI vodovoda na Plolnah na podlagi projekta, izdelanega po deželnem stavbenskem uradu v Gorici. Gradnja je proračunjena na 6100 K in so bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračun, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni ob uradnih urah. Pismene ponudbe z varščino 400 K v denarju ali pupilarnovarnih vrednostnih listinah je doposlati podpisanemu županstvu najkasneje do 25. junija t. L Županstvo si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb. Izid dražbe se naznani ponudnikom tekom 14 dni. Županstvo trga Bovec. dne 30. maja 1911. LEOPOLD JONKO, župan. ][ ir=nr ir Oljnate barve priznano najboljše Kranjski f irnež in laneno olje Fasadne barve edino stanovitne proti vre* menskim vplivom lil Steklarski in mizarski k!ej tal Prašno olje za pode Lake angleške in lastnega izdelka čopiče za vsako obrt Karbolinej k in gips garve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje iti). priporoča Adoll Hanptmann prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, Ukc in steklarski klej. Zahtevajte cenike 1 =1'- Zahtevajte oenikel Lastni— in tisk »Narodne tiskarne«. 7677