i ADVERTISE IN 1 1 THE BEST 1 j SLOVENE NEWSPAPER | 1*1 I Conunerical Printing of | I All Kinds 1 ..................................................................n.l L m v A LI NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI e I OGLAŠAJTE V I i NAJBOLJŠEM j i SLOVENSKEM | i ČASOPISU I I ★ I I Izvršujemo vsakovrstne | I tiskovine | rk3iiiininiiiniiiiiHiiniuiiiimiiinc}m(mtiiiic3imiimin[]iimmiiii[3)mmiiiir VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) FEBRUARY 14, 1955 ŠTEVILKA) NUMBER) 30 ALI Ш, KO TRDI SAM O SEBI, DA JE LAGAL... V ameriškem senatu in tudi v spodnji zbornici obstojata odbora, katerih naloga je, da preiskujeta delo tistih Amerikancev, ki da so do Amerike nelojalni. Navadno gre za lov za komunisti. Senator Joe McCarthy se je kot na-'čelnik senatnega pododbora kot glavnih prič posluževal bivših komunistov, ki naj pričajo zoper komuniste. Eden preminila v St. Vincent Charity Harvey Matusow, ki je sedaj izdal svoj življe- bolnišnici Prances Svete iz North ^hicago. 111. Nahajala se je ne-Ч tednov pri svoji hčeri Mrs. ^агу Braidech na 21169 Clay-bourne Rd., Shaker Heights, O., 1 je soproga zobozdravnika F. - Braidech. Pokojnice dekliško: kadar je nastopal pred raznimi ime je bilo Mavec, p. d. Varskova j odbori in sodnijami kot priča. Doma je bila iz vasi Goričica, fa-: glavna priča je nastopil naj-'■a Preserje, odkoder je prišla 25 krat. Bil je priča tudi Ameriko leta 1902. S " ' " ' ' FRANCES SVETE Včeraj zjutraj ob 9.40 uri je njepis, knjiga pa nosi naslov: "Krivo pričevanje." V tej knjigi se ponavlja, da je Matusow krivo pričal. Matusow je služil obema pod-'*' odboroma v dobi treh let kot glavna priča. Od tega je tudi živel, ker mu je vlada plačevala, ^ . --------- soprogom artmom, ki je umrl 10. oktobra , sta pred dvemi leti obhaja-a zlato poroko. Njen dom je bil "a 1102 Park Ave., N. Chicago, Bila je članica S.N.P.J. in društva Krščanskih mater. Pokojnica zapušča otroke: i Drugi proces je obravnaval ■Mrs. Frances Copp, Mrs. Julia j Clintona Jencksa, zastopnika de-^erlak, Mrs. Mary Braidech ' Savske unije iz E1 Paso, Texas. Martin, Mrs. Theresa Miks, Mrs!' ko je šlo za dvoje velikih komunističnih procesov. Prvi od teh procesov se je končal s tem, da je bilo 13 komunističnih voditeljev obsojenih na zapore, ker da so propagirali idejo, da se s silo vrže vlada. Emily Petrusky in Mrs. Sylvia , ^ vnukov in 10 pravnu- T Mrs. Jennie Trav- nika V knjigi "Krivo pričevanje" Matusow brez nadaljnjega priznava, da kar je pričal, ni bila resnica, marveč laž. Delal pa je ^ na Shawnee Ave. v Cleve- pod vplivom Roya Cohna, ki je u, Mrs. Mary Pristavec v | bil popreje pomočnik justičnega o nstown. Pa., in Mrs. Peterlin i tajnika federalne vlade, pozneje ^ stari domovini. Truplo je bilo i zlasti iz velike senatne razprave odpremljeno danes zjutraj ро-јр^ glavni svetovalec Joea Mc-om pogrebnega zavoda A. Grdi-; Carthya. Ime Roy Cohn je znan ainovi v pogrebni zavod 8a- - iz velike senatne razprave | P()(J niČlO Ш V aa v North Chicago, 111., za po-' McCarthy-Stevens, kdo se je ne-j Republikanci v zadregi WASHINGTON, 13. februarja —Republikanska stranka je sestavila posebni odbor, ki naj preišče, koliko federalnih služb je na razpolago in koliko republikancev je prišlo pod republikansko administracije ad streho. Izkazalo se je, da ^ jsilci za ta mesta morajo biti pač kvalificirani. Tako zahteva obstoječi zakon. Od 20,212 prostih mest je imelo pogoje le 274 republikanskih pi'osilcev, da ta mesta lahko zasedejo; drugi so bili odbiti, ker pač niso imeli kvalifikacije. Republikanska tolažba je sedaj ta, da so si demokratje znali tekom dvajset let vladanja izobraziti sposoben kader federalnega uradništva, do katerega so republikanski kandidatje po kvalifikaciji brez moči. ^^op tamkaj. ; pravilno vtikal v ameriško voj i sko. ,T snegu Mrzli sneženi val, ki nas je Harvey Matusow se nahaja v 1 presenetil v petek in ki ne odje-procesu. Ali je lagal takrat, ko nja, ni bil omejen na neposredni Ciang Kajšek govori 13. februarja — Po ^^itvi otočja Tachen je se- brani le por^o ^^, be javno pozornost ali "puhlici- skoraj po vsej Ameriki, pred- cadores če , . ocjem e^i^^. ,, jg у službi pravega vsem v njeni sredini, severovzho- od strani кч/ izvrsi ^apa i da namreč hoče dis- ----- Kitajske, ali pa tudi;, ,.,. ,. ... , amensko javno ob je pričal zoper komuniste, ali pa laže sedaj, ko priča zoper samega sebe. Ali hoče postati v Ameriki "junak dneva," dobiti za se- ameriški sever ob kanadski meji. Bil je tretji po vrsti, ki prihaja iz Kanade, izvor pa ima na skrajnem severu. Razširil se je РЗ' ga hoče imeti zase tudi odočnosti čiang Kajšek, ker J® važno za obrambo Pormo-0^ Večkrat se imenujeta a Quemoy in Matsu, ki leži-2 Kitajsko in med Pormo-da i, Kajšek je dal izjavo, , °odo nacionalisti ta dva oto- last, češ, kako jo je lahko voditi za nos. Zopet razprava, o kateri ameriške preiskovalne oblasti ne vedo kam z njo. - [ i ctll J C V AiUZiUi V od strani Kit* "t """.Г" ' komunizma, da namreč hoče dis-1 du in zapadu, čutili so ga celo v J ajs e, a i pa u i > Floridi. V letovišču Miami Beach v Floridi so kopalci obesili mokro kopalno obleko, da se preko noči posuši, zjutraj pa so našli zmrznjeno, trdo kot kozji rog. Zmrzovalo je vse doli do države Texas. V Indiani so imeli po nekaterih krajih deset palcev svežega snega, v severni Dakoti pa 28 pod ničlo. Napoved je, da se bo mrzlo vreme še nadaljevalo. ^'ranili. čiang Kajšek je na-l^ako da bi nastopilo dalj P^GH3irje med njim in med komunističnimi Kitajci. Ved ^ premirje se trudijo še g prestolnice velikih držav. zveza je predlagala ^^"ferenco zastopnikov ^'^pak na tej konferenci zastopnikov čiang lahif^ zadnjih poročilih se o sklepa, da ta sovjetski og ne bo sprejet od Za predi VALENTINE'S DAY Zopet dan dober za ameriško poslovni svet; 350,000|000г aznih kart, pisem ali pa telegramov bo tekom današnjega dne razposlanih po Ameriki. KDAJ PA V CLEVELANDU AVTOMATSKI MOŽGANI? Stroj "Robot"-uradnik ponuja svojo moč na delovnem trgu. O sebi pravi ta avtomat, da bo sani opravljal pisarniška dela, kar jih sicer opravlja na tisoče ljudi. Malo je znano, da te avtomatske možgane že rabi težka industrija, pa tudi \lada Vsaj pa je splošna t<4idenca, da bo v prihodnjih letih robot-a vtoinat nastopil službo po pisarnah in spod rinil nameščeno moč, ki nosi belo srajco in pisarniško obleko. V Chicagu so napo\ edali, da bodo družine dobile račun za porabljeno elektriko prav v kratkem, ta račun pa bo sestavil robot avtomat, ki bo sam opravil delo, ki ga sedaj izvršuje 200 uradnikov. Ne gre samo za navadna pisarniška dela. V Bur banku, Calif., imajo robot avtomat, ki spodriva inženirje. Podjetju, ki se peča s produkcijo letal, prihra-njuje na tisoče ur, ker morajo inženirji študirati in delati načrte, robot avtomat pa sam od sebe pokaže, kaj je napravil. V Clevelandn^'smo v Fordovih tovarnah, ko gre za produkcijo, že na poti robota a\tomata. Zaostajamo pa za drugimi ameriškimi središči, ko gre za robota, ki nadomešča možgane .. J V amerišlcem javnem življenju se že pripravljamo na predsedniške volitve leta 1956. čas gre itak hitro naprej in smo že v letu 1955. Kdo bo predsedniški kandidat? Če ne bi kandidiral Eisenhower, bi republikanci potisnili v ospredje sedanjega podpredsednika R i c h a r da Nixona. Ali bi Nixon vlekel? Pri predsedniških volitvah leta 1952 so Nixonu polagali na usta, da svoje ime razlaga, da "nix"—on Eisenhower, torej Nixon ni nič na Eisenhowerja. Povprašali so Amerikance, kakšen bi bil rezultat, če bi si stala nasproti Stevenson in Nixon? Večina je za Stcvensona. Nixon bi bil brez Eisenhowerja "nix"— nič. Zadnje vesti NIKOLAJ BULGANIN ZA SODELOVANJE Z USA; MARŠAL 2UX0V NAS BI RAD OBISKAL - SPREMEMBA V MOSKVI JE RUSKO NOTRANJA? Vremenska napoved za danes MOSKVA, 13. februarja—Ameriški tiskovni magnat predvideva gorkeje, . William Randolph Hearst, ki se mudi v Moskvi, je imel sneg. Na.i\išja t( mpt ratura dne razgovorov z ruskimi politiki. Ko je bil postavljen za va bo 32 stopinj, najnižja 24 sto- , , . , , , , at i i ■ td i • гт : predsednika sovjetske vlade Nikolaj Bulgamn, je Hearst __dobil dostop do njega in mu je Bulganin tudi dovolil raz- V skladišču Epstein Construe- govor. Tekom tega razgovora je Bulganin povdaril, da se-tion Co. na 4294 May field Kd. je dan j a sprememba v sovjetski vladi ne bo vplivala na od-včeraj popoldne prišlo na m'po- nošaje do Amerike, da pa bo nasprotno njen cilj ta, da se jasnjen načm do eksplozije, kale- gg zboljšajo. Pri tem je Bulganin naglasil, da ri ie sledil požar. Ob času eksplo- . , . , . ... govori povsem iskreno. zije se je nalia jal v prostorni so- ^ ^___ lastnik Isadore I. Epstein, star V novi sovjetski vladi je voj-^ 3 6 let, stanujoč na 4310, "i minister maršal Georgij Zu-j Churchill Blvd., ki je dobil hiidm Bulganin je ponovil staro so- J kov, v zadnji svetovni vojni naj- j vjetsko zahtevo, da se atomsko ; opekline in druge poškodbe. Na- J . , I . _ i osebnost, ki je premagal Nemce ! haja se v kritičnem stanju \ Hu- . ■> ....... , . i v niihovem srediscu v Berlinu. ron Road bolnism«. Pr^o vestem Berlinu je žukov skupno i ' nezavest, je policiji , takratnim ameriškim po- I vedal, da je baš nameraval ^^^^nte, se- j cigareto, ko je prišlo do e predsednikom Eisenhow- 1 splozije^ Bežal je iz gorečega, j in je znano, da sta si bila I skladišča, v katerem se je naha-1 generala osebno prav dobra, j gradbeni material. Njego\ a; žukov, sedaj vojni minister so-I obleka je na njem gorela. Dve j yj^tske vlade, se je enako raz-i ženski iz sosedščine, ki ste ga i govarjal z Williamom Hearstom, I skozi okno videle, ste mu pribite-j j^ateremu je enako, kakor Bul- ; le na pomoč, škoda, ki še ni oce-; ganin zatrdil, da hoče tudi on ! njena, bo znašala nad $200,000,: zboljšanja razmer med Sovjet-;in oblasti preiskujejo, da bi do-ig^^ zvezo in Združenimi drža-I gnale vzrok eksplozije. • y^mi in da je njegova želja slej ! Snoči je nastal velik ogenj tudi, ko prej nespremenjena in da tu-{v industrijskem poslopju River di osebno obišče Združene dr-! Smelting Co. na 4195 Bradley j žave. j Kd., v katerem je bilo eno leseno Žukov ni skrival, da ga je i poslopje popolnoma uničeno i>o-; predsednik Eisenhower tik po i leg vse opreme, ki se je v njem vojni v Evropi povabil v Ameri-I nahajala, škoda znaša okrog ko. Da ni prišel, je bil vzrok nje-! ii;]00,000. I govo zdravje, na drugi strani __I silna zaposlenost. Kakega nove- ! v prihodnjih dveh tednih bodo; povabila od strani Eisenhow-' lastniki zemljišč v Cuyahoga j ®rja na obisk, nima. Sedanje raz-; okraju prejeli račune za davkel^ere ne bi bile primerne, da ta I obisk v resnici napravi. Ce pa : bi se odnošaji med Sovjetsko in Združenimi državami na zemljišča za prvo polovico leta 1954. V mestu Clevelandu sa- orožje stavi pod kontrolo, oziroma da se prepove njegova uporaba v vojne namene. V Žukov-Kruščev Ko gre za osebnost maršala Žukova, žukov pod vlado pokojnega Josipa Stalina ni bil tista vojaška osebnost, tako v ospredju, kot bi moral biti spričo svojih vojaških sposobnosti, pa tudi dejanskih zaslug v zadnji svetovni vojni. Povdarja se, da je Stalin Žukova odrival in mu od-kazoval manj važna mesta. Kar je bilo pričakovati, je bilo to, da bi Žukov moral biti že po vojni sovjetski vojni minister. Stalin se je bal njegovih sposobnosti pa tudi slave, ki jo je užival med sovjetskim ljudstvom. Znano je le to, da je maršal Žukov živel po vojni dolgo časa v Odesi ob Črnem morju, kjer naj bi se bavil s sovjetsko stia-tegijo v vzhodnem delu Evrope, zlasti v sovjetskih satelitskih državah. Stahn žukova ni maral zraven sebe in bi torej njegovo sedanje imenovanje za sovjetskega vojnega ministra ne pomenilo, da se v sovjetsko vlado povrača duh Josipa Stalina. Zopet—ogenj Pada.) Hed- ла seja Zgodba z neprevidnp kurjavo stanovanj, o pečeh, ki se primitivno kurijo, pa tudi eksplodirajo, se nadaljuje. Od 30 do 40 ljudi je v raznih krajih Amerike vsled raznih eksplozij peči, kar ; je povzročilo nato ogenj, prišlo j v teh mrzlih dneh ob življenje, Gr, članice društva "Waterloo pa je postalo brez- domcev. VEČ PRAŠIČEV— V RUSIJI MOSKVA, 13. februarja—Ko gre za dvig ruskega standarda življenja, v prvi vrsti kmetov, je glavni tajnik komunistične stranke, Nikita Kruščev, pokazal na Združene države, ki pose-jejo mnogo koruze, koruza pa • 7V0ZO mem je lestvica, po kateri je ra-1 \ ^ , . , „ _ , , , a-o oi 1 -1 ■ zboljsali, bi ta obisk on, Zukov, čunan davek $3.31 na vsakih ^ ^ ., , ' . ,. „ . ' gotovo napravil. I $100 ocenjene veljave. Napnmer, ^ ! da je ocenitev za $3,000, %na%a Izvajanja Bulganina j letni davek na zemljišče $96.30. j^ovi predsednik sovjetske j nik sovjetske komunistične Najnižjo lestvico ima predmest- .^^ade maršal Nikolaj Bulganin j stranke. V tej lastnosti je spre- Nikita Krušččv je glavni taj- je Cuyahoga Heights, namreč samo $1.45 na vsakih $100 ocenitve; Shaker Heights ima $2.80, Euclid pa $2.99. je Amerikancu Hearstu razlagal jel več ameriških gostov, kate-svojo politiko do Amerike, ta i rim je naglašal, da je on, Kru- pa je: Sovjetska zveza si želi imeti do Amerike normalnih odnoša- jev. Sprememba sovjetske vlade ni Seja in predavanje Pierre Pflimlin je danes zju-traj prenehal s poizkusom, da bi i sestavil nov francoski vladni ka- j noben sovražni akt do Amerike, binet še predno je bil izvoljen za| Govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da je bil le bo predavala Bell Greve o svo jem potovanju zadnje leto po Ju-je dobro hranivo za prašiče, i goslaviji. Poleg zanimivega go- preinierja. Posrečilo se mii dobiti i le sedem članov v kabinet in ni V sredo, 16. feb. se vrši redna „logoče dobiti na sodelova-seja krožka št. 2 Prog. Slovenk; radikalne pristaše bivšega v dvorani št. 1 Slov. nar. doma | ^^pp^iierja Pierre Mendes-France. na St. Clair Ave. Seja se prične! poskušal je sestaviti vlado že točno ob 8. uri, ker takoj po seji, ^^ove št. 110 W. C. so proše- da pridejo na redno sejo dne I V Chicagu, kjer imajo tem-• februarja v Slov. del. domu' peraturo pod ničlo, je nastal a Waterloo Rd. Državna zastop- ogenj v nekem starem hotelu, ^ica organizacije bo navzoča na Vzrok še ni pojasnjen. V hotelu po seji bo nekoliko prigriz- je bilo 245 gostov, katere je Vabi se članice na čim večjo ogenj predramil v spanju. V pa-^deležbo. niki je prišlo ob življenje 25 cene _ V trgovini Century Tire Serv-i na 15300 Waterloo Rd. imajo i JOHN LEWIS 75 LET pi'iliko do večjih j Vodja ameriških rudarjev • tankov pri nabavi novih ta-i John L. Lewis je v Washingtonu ^erjev. Mr. Joseph Dovgan vam | obhajal 75-letnico svojega rojstva. Dogodek je šel mimo javnosti. Lewis se je nahajal na --------------- obletnici rojstnega dne v krogu ^'njstvo. svojih otrok in vnukov. Vzgled Amerike naj se posnema tudi v Sovjetski zvezi, je zahteval Kruščev. Od kmetijskih strokovnjakov je konkretno zahteval, naj napravijo gospodarski načrt ne za eno leto, marveč prav do leta 1960, kateri kraji Rusije naj bodo bodoča koruzna polja. Število prašičev najmanj podvojiti—je cilj novega ruskega gospodarskega načrta. o radevolje postregel v največje zadovoljstvo. Dobite razne po-•^ebščine za avto kot za gospo- vora o raznih krajih po Evropi, bo Mrs. C. O. Frick, ki jo je spremljala, kazala lepe slike v barvah, članice se vabi na sejo, na predavanje pa lahko pridejo tudi nečlanice. Dva ulična ropa Predsednik Rene Coty je v zgodnjih jutranjih urah apeliral na socialista Christian Pmeau, da bi poizkusil izvleči francosko vlado iz globoke politične krize, v kateri se nahaja od 5. februarja, ko je padla vlada Mendes-France ja. ščev, za mir, da Sovjetska zveza želi boljših trgovskih odnosajev tudi z Združenimi državami. Kruščev je za čustva, ki prevevajo eno in drugo ljudstvo; če se ta čustva Rusov in Amerikancev znajdejo skupaj čisto odkrito, ne more biti dvoma, da ne bi navidezno oster, da pa je v stva- uspeli v naših stremljenjih za ri le ijotrdil obstoječe stanje. Ni bil izzivalen. Tako izjava Molotova, kakor sedanja moja, sta bistveno iste, da gremo za mirom in za odpravo sedanje svetovne napetosti. Če so se omenile v govoru Molotova razne ameriške vojaške baze, te v resnici obstojajo. Molotov da je torej le podčrtal stanje kot je. Bulganin je nadalje podčrtal zavezništvo v vojni, ko so se Amerikanci, Britanci in Francozi skupno z Rusi bojevali zoper nacizem in fašizem. Bulganin si boljše čase. Nesreča na cesti Prošli petek zvečer je neki avto zadel 45 let staro Mrs. Mary Perusek iz 17904 Neff Rd., ko je šla preko ceste na Marcella Rd. blizu Lake Shore bulevarda. Zdaj se nahaja v Glenville-Eu-did bolnici, kjer so zdravniki ugotovili, da njene poškodbe niso resne. Finančni odbor Cleveland pod | gg sodelovanje obnovi. Včeraj sta se v teku 15 minut vodstvom George H. Vine dela mu je Hearst citiral bese- izvršila dva ulična ropa na isti! na načrtu, potom katerega bi se; jg ameriškega predsednika ulici. Mrs. Gladys Bryant iz 9115; naložilo nov davek na plačo vsar: Abrahama Lincolna iz njegove-Kempton Ave. je policiji javila,! kogar, ki dela v Clevelandu. Po nagovora v Gettysburgu (le da sta jo pred hišo na 10350 njih proračunu bi poloxica enega Kempton Ave. naskočila dva deč-. odstotka prinesla mestni vladi ka. Eden jo je tiščal za vrat, med-: povprečno $35,000,000 novega tem ko ji je drugi iztrgal ročno 1 letnega davka. Do sedaj je župan torbico, v kateri je imela $1. Ista: Anthony Celebrezze proti take-mladeniča sta 15 minut pozneje; mu davku in ni izgleda, da bi se z nožem napadla Mrs. Mary; ga že letos uvedlo, imajo pa pri-Campbell na E. 104 St. in Kemp-! pravljene načrte v slučaju nuj- ton Ave. ter ji vzela denarnico | nosti. Tak davek na plače je uve- s $35. . dlo že 19 mest v Ohio. ta 1863), da namreč ameriška vlada iz ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo, ne bo propadla, in kakšen je Bulganinov komentar teh besed, je Bulginan odvrnil, da je take besede mogel izreči le velik mož. Na vprašanje Hearsta, ali mu je bil znan "get-tyburski govor Lincolna" že popreje, je Bulganin odvrnil, da ne. 46. obletnica poroke Včeraj sta poznana Mr. in Mrs. Frank Mack iz 6833 Bayliss Ave. obhajala 46. obletnico svojega zakonskega življenja. Mr. Mack je bil dolgo let prodajalec •zemljišč in udejstvoval se je tudi pri društvih. Sedaj je član direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slav-Ijencema ter jima želijo zdravja in sreče, da bi dočakala zlato poroko ! Prvi robin Med tem ko smo se v petek na St. Clairju zunaj tresli vsled hudega mraza, je Mr. Frank Segu-lin iz Arbor Ave. telefonično sporočil, da gleda skozi okno in opazuje malega robina, ki veselo skaklja okrog njegove hiše. Morda je prišel oznanjati zgodnjo pomlad (vsaj upamo tako). STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po razuašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________00 For Six Months—(Za šest mesecev)_____6.00 For Three Months—(Za tri mesece) ____________ 4 00 UREDNIKOVA POSTA IZSELJENCI—POVRATNIKI SO BILI ODLIKOVANI Dne 15. januarja ob priliki za-; radi starosti ostal le član ple- t or Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto) f or Six Months—(Za je^t mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.0t _ 7.01 _ 4.50 Eiiiered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland. Ohio, under the Act of Congress joi March 3. 1879. SPOMINI NA ABRAHAMA UNCOLNA (1) 12. februar praznuje vsa Amerika, da, lahko rečemo, ves svet dan rojstva ameriškega predsednika Abrahama Lincolna. Ali bi bilo za Slovence v Ameriki dovolj, da bi se le omenilo čisto na kratko, če je že potreba, da je bil Abraham Lincoln pač ameriški predsednik, kdaj je bil rojen in kdaj je umrl. Večjega razmišljanja o Abrahamu Lin-colnu morda da ni treba. Preživeli smo čase raznih državljanskih vojn ne tu v naši Ameriki, marveč doma v Evropi. Celo prav v domačem kraju v Jugoslaviji in v Sloveniji. Kaj je državljanska vojna, nam je torej blizu in nekam razumljivo. Taka državljanska vojna je bila v naši Ameriki v letih 1861-1865. Bila je torej dolga, zelo krvava in zelo draga. Za kaj pa je šlo? Navadno je v mislih povprečnega Amerikanca, da je takrat pač šlo za to, da se v Ameriki odpravi suženjstvo. Sever ga po večini ni imel, jug ga je imel. Jug ga je hotel obdižati, sever na splošno odpraviti. To je res, da je bilo vprašanje sužnjev tudi en vzrok zakaj državljanska vojna. Po našem mnenju pa je bil važnejši drugi vzrok, da je prišio do državljanske vojne, to pa je bilo vprašanje, ali ostane Unija, to je ena Amerika tudi ena država, ali pa se ta država zdrobi na kosce, na razne samostojne države. To vprašanje bomo lažje razumeli. Ce smo šli v Ameriko iz bivše Jugoslavije, ali iz bivše Avstrije, pot ni vodila naravnost, marveč preko drugih evropskih držav. Zadnja leta smo napravili več obiskov &taii domovini. Tudi iz Amerike v Slovenijo nismo šli na-lavnost, razen po morju. Ce pa smo se izkrcali kje v Fran-ciji ali v Nemčiji, smo morali prevoziti druge države, pred-no smo prišli v svoj kraj. Kaj smo opazili? Slovenec se vrača recimo preko Pariza v Ljubljano. Pelje se preko Francije, Švice in Italije. Na vsaki meji je moral pokazati potni list, da mu je francoski ali švicarski ali italijanski konzulat v tujini dovolil vstop v njegovo državo. Praktično je ta potnik Slovenec že na poti takoj občutil, kaj pomeni druga država. Ali je danes Slovencu recimo v Ohio, ki gre doli v Texas ali na zapad v Califor-nijo, potreben potni list, ali kje na poti naleti na carinske oblasti, ki mu preiskujejo prtljago? To se v Ameriki ne zgodi. Zakaj ne? Ker so Združene države le ena država, to eno državo, da ni razpadla, pa je v državljanski vojni v letih 1861-1865 ohranil Abraham Lincoln. S praktičnega življenja vzeto bomo to vprašanje ene države ali več držav še bolje razumeli, če pogledamo na Evropo, pa se nato zamislimo v Ameriko. Slovenec doma se izseli v kako tujo evropsko državo. Ali je tam kar tako brez vsakega dovoljenja in ali lahko kar tako zopet brez vsakega dovoljenja prime za delo? Nikakor ne! Prvič mora dobiti uradno dovoljenje, da sme v tuji državi sploh bivati. Dovoljenje se daje za določeno dobo, ko pa ta doba preteče, se mora zopet podaljšati. Ce se pa noče, je tak Slovenec v tujini izgnan. Ce Slovenec v evropski tujini išče delo in zaposlitev, mora zopet dobiti uradno dovoljenje, da sme delati. In v Ameriki? Slovencu iz Pennsylvanije se zahoče, da poskusi svojo srečo kje v Floridi. Niti na misel mu ne pride, da bo iskal kake uradne papirje, da sme bivati v Floridi, kakor tudi ne, da sme tam prijeti za kako delo. Praktično torej Združene države kot ena država silno veliko pomenijo. Tudi v premoženjskem oziru in za njegovo svobodno kretanje. Toda te Združene države kot ena država so bil v državljanski vojni leta 1861 v težki preskušnji. Jug se je hotel lo-citi od severa. Je že izstopil iz Unije, torej skupne drŽave Amerike. Je že osnoval svojo novo federacijo. Ta ameriški jug naj bi postal ena država, pa na podlagi federacije Ce bi bila ideja ameriškega juga v državljanski vojni v letih 1861-1865 zmagala, če bi bila enotna Amerika razbita, ali si moremo zamisliti, današnje gospodarsko stanje Amerike, ki jo bila po državljanski vojni zopet enotna, na ameriške svoboščine, na gospodarske ugodnosti, ki jih imamo danes in ki se tičejo tudi nas?! • ^ C sedanja plenuma Slovenske izseljenske matice je predsednik Ivan Regent predal odlikovanja sedmim slovenskim izseljencem —povratnikom, katere je predsednik Republike Tito odlikoval z nedavnim ukazom. Odlikovanja so prejeli za svoje delo pri širjenju naprednih idej med izseljenci, za svoje delo pri organiziranju izseljencev za pomoč rojstni domovini, dalje za utrjevanje bratstva in edinstva jugoslovanskih narodov in ob po-vratku v domovino za požrtvovalno delo pri izgradnji njihove socialistične domovine. Skupno s slovenskimi izseljenci je bilo odlikovanih tudi večje število izseljencev iz drugih bratskih republik. Prav svečan trenutek je bil, ko so ti naši tovariši, ki jim je trdo delo za življenjski obstoj v tujini vtisnilo globoke brazde v obraz, vidno ginjeni sprejemali iz rok predsednika Regenta visoka odlikovanja. Ta odlikovanja 30 si res zaslužili, saj so vsa dol-%a desetletja v tujini ostali zve-rti sinovi svoje rojstne domovine, ob povratku pa so to svoje delo tudi dokazali s delom za obnovo domovine. Življenska zgodba šestinse-demdesetletnega Ludvika Med-veščka je nadvse zanimiva. Leta 1914 se je odselil iz Žabje vasi pri Novem mestu v Ameriko. V Clevelandu je iskal delo po tovarnah, ki ga pa zaradi gospodarske krize ni mogel dobiti. V sili se je priučil za barvarja lesenih enodružinskih hišic in delal to polnih devet let. Ker je bilo to delo 'e sezonsko, si je pozimi iskal delo v tovarnah, nekaj časa pa jc lelal tudi v zlatarski delavnici Slovenca Franka Cerneta v Clevelandu, ki obstoja še danes. Ludvik Medvešček se je do-ЗГО zavedal kolike važnosti so za obstoj slovenstva v Ameriki last-le podporne organizacije, slovenski narodni domovi ter kul-.urna in prosvetna društva. Zato je vse svoje sile in vse svoje proste večerne ure posvetil temu lelu. Že leta 1917 je postal taj-lik društva Naprej, št. 5, v Clevelandu, ki je bilo takrat največje društvo Slovenske narodne ■.tu je ostal prav do svojega po-v'ratka v domovino leta 1948. Od eta 1918 je bil tudi tajnik Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, za katerega zgraditev ?o takrat delali in ga v letu 1923 udi postavili. Isto leto je opustil delo barvarja, ker je bil imenovan za stalnega tajnika in ipravnika tega največjega slovenskega narodnega doma v ZDA, katerega tridestletnico so ameriški Slovenci lani slavnostno praznovali. Leta 1930 jc prevzel posle tajnika, blagajnika in upravnika clevelandskega slovenskega časopisa "Enakopravnost" in jih vodil do leta 1942. Delal jc tudi pri slovenskih naprednih organizacijah, kot pri Slovenskem •epubličanskcm združenju pri slovensko—ameriško narodnem :,vetu (SANSu) in drugod. Eno 'eto je bil tudi upravnik Cankar jevega Glasnika ter od leta 1925 numa. Predsednik Republike Tito ga je za njegove zasluge odlikoval z redom Bratstva in enotnosti I. stopnje. sindikalne organizacije, danes pa je predsednik Delavskega sveta. Pri prvih volitvah je bil izvoljen v zbor proizvajalcev MLO Ljubljana ter bil član Sveta za zdravstvo in socialno politiko, in član odbora za delo pri Mestnem ljudskem odboru Ljubljana. Pri Slovenski izseljenski matici je član nadzornega odbora. Franc Kurinčič se je leta 1929 Z redom bratstva in enotnosti i zaradi fašističnega terorja nad II. stopnje so bili odlikovani še primorskimi Slovenci izselil v naslednji povratniki: Lojze Zdravje, povratnik iz Kanade, Franc IMočilnikar in Ivan Ferčič povratnika iz Francije, Alojzij Kot, povratnik iz Holandije ter Franc Kurinčič in Mirko Ličen povratnika iz Argentine. Tudi Lojze Zdravje se je vseh dolgih 22 let v Kanadi pridno ndejstvoval v slovenskih listov "Glasa naroda," "Naprej," "Edinosti" in "Prosvete." pridno je tudi zbiral sredstva za pomoč domovini med vojno kakor tudi po osvoboditvi. Ves čas je živel v mestu Windsor v Ontariu in se je leta 1948 vrnil v domovino, kjer je začel takoj pridno delati v raznih množičnih organizacijah. Od ustanovitve Slovenske izseljenske matice je član njenega glavnega odbora. Franc Močilnikar se je leta 1924 izselil v Francijo in živel v francoski pokrajini Pas de Calais do leta 1946, ko se je vrnil v domovino. V Franciji je bil tajnik Jednote od njene ustanovitve leta 1928 pa do prenehanja v letu 1939. Od leta 1935 do 1939 je bil tudi predsednik Jugoslovanskih sindikalnih sekcij in predsednik Udružsnja Jugoslovanov v Franciji, ki je nastalo iz narodnoosvobodilnih odborov, ki so jih ustanovili med okupacijo. Ob povratku v domovino se je tov. Močilnikar naselil v Zagorju in ostal prav tako delaven tudi pri obnovi svoje domovine. Tu je član komunalnega sveta MLO Zagorje, predsednik Protiletalske zaščite, podpredsednik društva prijateljev mladine in sod-nik-porotnik Okrožnega sodišča v Celju. Je član Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice in tajnik njene podružnice v Zagorju. Tudi Ivan Ferčič se je kot iz-j seljence pridno udejstvoval v' slovenskih društvin m francoskih napiednih organizacijah. Od leta 1929 do vrnitve v domo-\rino je živel v mestu Viny v francoski pokrajini Pas de Calair. podporne iednote. Na tem me- ,, , , •• тт. ^ ^ ^ J ^_____j Med okupacijo Francije se je pridružil francoskemu odporniške Buenos Aires v Argentini. Pred svojim odhodom v Argentino je bil več let predsednik kulturno prosvetnega društva v Idrskem in nato predsednik prosvetnih društev kobariškega okrožja. To svojo kulturno prosvetno delavnost je nadaljeval tudi med slovenskimi izseljenci v Argentini, kjer je ustanovil društvo "Pro-sveta." Bil je predsednik Simon Gregorčičevega odbora za proslavo 100-letnice pesnikovega rojstva, dalje podpredsednik Slovenskega sveta v Buenos Airesu. in predsednik odbora za Jugoslovansko Primorje. Aktiven je bil tudi v Trgovskem udruženju in v udruženju "Svobodna Jugoslavija. Danes je še vedno zaposlen kot gospodarski poslovodja in predsednik delavskega sveta pri trg. podjetju "Povrtnina" v Ljubljani. Je član Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice in priden dopisnik slovenskega izseljenskega lista "Nova domovina" v Buenos Airesu. Tudi Ličen IMirko se je leta 1925 kot primorski rojak izselil v Argentino. Tudi on se je v Argentini pridno ndejstvoval v slovenskih izseljenskih organizacijah. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1946 in je bil zaposlen pri OLO Gorica kot šef uprave za komunalo in nato kot pomočnik poverjenika, danes pa je priden sotrudnik v uredništvu "Primorskih novic." Je član Glavnega odbora Slovenske izseljenske matice in tajnik njene podružnice v Gorici. Stalno tudi dopisuje v slovenski izseljenski list "Novo domovino" v Buenos Ai- "KURA GOSPODA BOMBEKA' V SLOV. NAR. DOMU resu. Mila Šenk. Članom društva "Cleveland" v naznanje CLEVELAND — Članom društva "Cleveland" št. 126 SNPJ. naznanjam, da sem tekoči teden odsoten iz mesta. V slučaju kakšne izredno nujne zadeve, so člani naprošeni, da se v času moje odsotnosti obrnejo na brata blagajnika—Frank Yakovac Jr., mu gibanja V činu podpolkovni- [ 624 E. 109 St., Tel. LI1-4614. Na ka. Od leta 1945 je bil član Glav-' snidenje na redni diuštveni seji, nega odbora in blagajnik Združe- ^ v nedeljo dne 20. februarja, nja Jugoslovanov v Franciji vsej Bias Novak, tajnik, do svoje vrnitve v domovino, leta \ -— 1946, ko se je naselil v Kamniku.; Adamičevo ustanovo * Tu je bil zaposlen kot inšpek-; tor za delo, nato kot poverjeniki za delo pri OLO Kamnik in Končno je vodil posle dn ektorja v \ živilski industriji Kamnik vse do i svoje upokojitve. Sedaj je član i odbora Društva upokojencev v' Kamniku, član mestnega odbora Socialistične zveze Kamnik in član drugih komisij. Je tajnik podružnice Izseljenske matice v Kamniku in član njenega glavnega odbora. Alojzij Kot se jc leta 1925 iz-i selil v tujino in delal v rudni- EUCLID, Ohio — Mrs. Agnes Makarovič iz 19485 Shcreland i Ave., Rocky River, Ohio, je poslala $5 za Adamičevo ustanovo za odkup njegovih spisov, in sicer v spomin svojega pokojnega moža Franka Makarovič. Zavedni ženi se odbor iskreno zahvaljuje! John Žignian, blagajnik. T,U!BEZKN DO .MAČKE NIMA MEJA . . Ktvoval v delavskih lo 1929 je bil tudi član nadzor- jah. Med okupacijo je aktivno nega odbora SNPJ največje pod- clclal v slovenski tajni oiganiza- pornc organizacijo Slovencev v ZDA, skoraj na vseh njenih konvencijah pa je bil navzoč kot delegat. Porurski miljarder Misbah kih v Franciji. T.uksenburgu Је bil lastnik mno- .... J -u 1-7 1 i TJ :gih hotelov m ze v preceisniih Nemcni, zadnjih 17 let pa v Ho-i, ... . ■, .. , .. .. • i - i J • letih, je večkrat govoril svojim landiji. Vescasse je i>ri'Jno udei-i , . . ipniateljem, da bi mu smrt nje-organizaci-l . ^ " gove enajstletne mačke povzro- čila velikansko gorje. Mačka pa se na to ni ozirala in mu je pred dobrim mesecem poginila. Bogatega hotelirja je to tako pretreslo, da se je zaprl v svoje ciji v Holandiji. Po okupaciji je bil glavni tajnik Jugoslovanskega rdečega križa in Društva Svobodna Jugoslavija. Po vr- stanovanje in žaloval več dni in Ob vrnitvi v domovino je bil | nitvi v domovino leta 1947 je na- noči. Prejšnji teden pa so ga izvoljen za drugega podpredsed-, stopil službo pri podjetju Slove-1 našli mrtvega v poste ji. Zadela nika Slovenske izseljenske mati-i nija Avto, kjer dela še danes. Tu'ga je srčna kap. Preveč ga je ce, lani pa je zaprosil, da bi za- jc bil tudi štiri leta predsednik 'prizadela smrt ljubljene mačke. CLEVELAND, Ohio—No, na pustno nedeljo, 20. februarja pa ne bomo doma klaverno sedeli. Prvič: ker dramski zbor "Ivan Cankar" praznuje 35-letnico obstoja. Drugič: ker je ravno praznik smeha, se pa gremo nasme-jat 'radikalni kuri,' po domače povedano "Kura gospoda Bom-beka." No, da ne boste preveč radovedni, vam povem, da je to ime IGRI, katera se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ob 3.30 uri popoldne. Videli boste, kako se napihnjena Gorenjka šopiri oblastno ker se je primožila na bogato posestvo in vinsko trgovino tam nekje na Priseku (menda na Dolenjskem ?) Ampak, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Dvajset let nosi hlače in zapoveduje—moža ima zaprtega, da mu brada raste kot kralj Matjažu. Vina ima v obilici za trgovino, a njemu kuha gomilce, tav-žent rože, planinski čaj, gorski mah, itd. Na mesto mesa in klobas, samo zelenjavo, itd. Namesto čistega zraka, zapre vsa okna in špranje, češ, da škoduje revmatizmu! Z ljudmi ne sme v dotiko že tri leta. Na mesto je že čisto pozabil, hčerka Jelka, katera spolni dvajset let, ga lahko vidi samo kadar nje ni dohia. ("Uf—mal' me je sram, da sem Gorenjka"—moja opomba). Ampak ko začne hčerki iskati moža, se pa opeče, ker Jelka ima že zbranega ljubčka! Nima pa slabega okusa, ker ji je tudi za sloves. Na Gorenjskem ima prijatelja, katerega sin je zdravnik. Aha— ta bo. Na povabilo se oglasi, a ker so tudi Gorenjci prebrisani, kmalu sprevidi, da nekaj ni v redu v tej hiši. Gospodinje ni doma, je v vinogradu, hčerka ni nič kaj vesela, mož pa—strah za pogledat. Kmalu pogruntajo "kuro," to je zdravilo za take bolezni. Prevarajo ženo tako, da ne ve kje se je glava drži—in vse dovoli. Potem se pa kolo za njo obrne. Nadaljuje se v Rogaški Slatini, tam so pa še bolj prebrisani. Ožbalt Bombek najde tam prijatelja Trobentarja, kateri prekosi vse strgane dohtarje. Naredijo protokol. Ceciliji je pa menda dolgčas in se tudi ona poda v Rogaško Slatino, to pa ravno ko so bili v najlepšem razpoloženju. Od strahu so skoraj omedleli ker je niso pričakovali. Ko so zbrani v gostilni "Pri Petelinčku" je Cecilija poklicana na obtožbe zaradi moža. Prav po gorenjsko se otepi je, a ne pomaga nič. Vse je proti njej. Pre-čitane so cele litanije, kako je ravnala z možem v dvajsetih letih— obtožena je celo v zapor. Tega se pa prestraši. "Oh, Ožbalt, pomagaj mi, samo ne v zapor. Odpovem se gospodinjstvu. Ja, pa saj sem ti stregla noč in dan." On ji odgovori; "Ja po življenju. Ugonobiti me je hotela. | Proč z vragom; v luknjo jo vtaknite, naj ona pije gomilce, tav-žent rože tri leta." Ona: "Oh, Ožbalt, krotka bom kot jagnje." "On: "Hlače bom nosil zdaj i jaz, in tukaj podpiši pogodbo! In| Jelka si lahko zbere ženina pol svoji volji." Ona: "Vse podpišem, vse, obljubim na kolenih, itd." Zares, zelo originalno smešna jc igra. Igralci pa tudi—njih imena to svedočijo. Steblaj, Ilče-va, Turkmanova oba, Mahneto-va, Ivan Cech, Frank Kokal, Jože Birk, Frank in Amalija Plut, Godnjavčeva (cela Madžarka), Jack in Ema Plemel, Mihevčeva, Anton Eppich, Jennie Dagarino-va in drugi. V igri je mnogo zanimivega petja. Igralci so pa člani Zarje in Glasbene Matice. Torej, vse po žnori! Tudi ni treba omenjati, da ne bodo kos vlogam. Režiser Steblaj ima sam tudi glavno vlogo—težka stvar.—Slišala sem ko je prosil igralce na] se gladko naučijo vloge, da bo njemu lažje. Za 35-letnico obstoja bo pa še poseben program. Prečitana bodo imena ustanovnih članov in umrlih članov (blag jim spomin!) in podalo se bo malo zgodovine, kajti vsa zgodovina bi obsegala celo knjigo. Mr. Vatro Grill, sam dober igralec, bo vodil ta program. Več o tem bodo drugi poročali. Po igri pripravijo naše kuharice Urška, Barbka, Rozka in pomočnice prav okusno večerjo-Tudi krofov ne bo manjkalo-Kakšna pa bi bila pustna nedelja brez njih?! Lahki pa bodo tako, da bi leteli po zraku kot "gocer-ji." Po večerji se pa še zapleše (kdor še lahko), mi drugi vas bomo pa gledali. Kaj ne, da praznujemo pustno nedeljo v nedeljo v Slovenske* narodnem domu na St. ClaiT Ave? Zbor Ivan Cankar vam zelo hvaležen! Napolnimo dvorano in pokažimo, da smo uživala vse, kar so nam podali v 35 k-tih in smo jim hvaležni! Na svidenje ! Ivanka Shiffrer, članici- PREVPČ ZLATA NA SEBU V Buenos Aires, prestolnic* Argentine, je priletelo velik" prevozniško letalo, ki je v Buenos Airesu na letališču tudi stalo. Domače carinske oblasti so opravljale svoje delo, ko so opazile potnico, neko žensko, k* je silno okorno stopala in se 1® 3 težavo premikala. Letalo 3® prispelo iz Rima. Potnica je marala na carinski urad, kjer so J" preiskali. Na njej so našli, d® ima pod obleko skrito zlato v p^' licah. Zlato je tehtalo 72 funtov in je bilo vredno $40,000. Zlato je bilo zaplenjeno. PRINAŠAMO KOT KRONISTI Po umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseille na Francoskem je vladarske P°' sle v bivši .Jugoslaviji opraviј&^ knez Pavel. Pavel ima sina Alek' sandra, ki je bil med vojno bri" tanski pilot. V kraju Cascais n& Portugalskem se je prošlo sobO' to poročil z italijansko princezi-njo Mario Pia, hčerko zadnjež^^ odstavljenega italijanskega kralja Umberta. Novoporočenca bosta nastanila v Parizu opravljala službo navadnih Zemljanov. NOVI DRŽAVLJANI Tujci v Ameriki se morajo vsako leto meseca januarja P''*" javiti in izpolniti predpisane obrazce. Januar leta 1955 je ^ Clevelandu izkazal, da v območju Velikega Clevelanda živi nad 50,000 tujcev, ki še niso ameriški državljani. Gre za zelo, zelo stare, pa tudi novodošle! Tisti, ki želijo ameriško državljanstvo-imajo na razpolago vso pomoc federalnega urada, ki se bavi z naturalizacijo. Postopanje 8*^ hitro naprej. V letošnjem letu je podalo že 209 tujcev prisego zvestobo do USA, potem, ko so oP*^ vili vso formalnosti. ENAEOPRAW" STRAN 3 PAGAN—STARO MESTO Iz Ranguna vodi posebna železnica proti severozahodu do Preme, na levem bregu Irava-dija. Proga je bila zgrajena predvsem zaradi industrijskih potreb; ob njej pa je tudi posebna arheološka znamenitost— niesto Pagan, ki zelo privlači vsakega obiskovalca Burme. Pagan je mesto verskih stavb, prava zakladnica svetišč in priča "zlate dobe" stare burmanske civilizacije. Tu je bila od 2. stoletja, polnih tisoč in sto let, prestolnica burmanskega kraljestva. Razvaline mesta se! Švesandav pagoda in Sven-staung pagoda. Švesandav pagoda stoji na majhnem gričku ob bregu Ira-vadija. Visoka je 54 metrov, okoli nje je 83 majhnih zlatih pagod, ki tvorijo okoli glavne pagode nekak zid. Pagoda ima štiri dostope; portali na stebrih iz indijskega hrasta so bogato okrašene: deloma pozlačeni, de- voznikov. Alkohol je nedvomno največji sovražnik šoferjev. Zato naj bi bila borba zoper pijančevanje, zlasti pa kadar gre za šoferje, dolžnost vsakogar. Ljudje pogosto vidijo pijanega šoferja in ga ne opozorijo, večkrat celo z njim pijejo in se z njim prevažajo. Nesreča, ki se je pripetila minuli mesec na Koroški cesti, je za tako ravnanje najbolj žalostno opozorilo. Nekaj sto metrov dalje od gostilne.: se je poln kamion izletnikov pre- ISKANJE LEKA loma poslikani, Terasa je tlako-i vrnil preko cestnega robu— vana z italijanskim marmorom. Tu je tudi velika zbirka zvonov iz vse Burme. Vhod v pagodo stražita dva mogočna kamenita ostali so štirje mrtvi in večje število težko poškodovanih. Podjetja vse preveč rada dovoljujejo prevažanje oseb s tovornimi danes razprostirajo kakih 22 km; ^^^odo so v zadnjih dveh | avtomobili in takšnih voženj ne vzdolž reke Iravadi in 6 kmT"'""'"" ' """" " ......" " ' širino od brega. Toda to niso samo ostanki dragocenih ver-spomenikov stare dobe; 'ned njimi so tudi ostanki visoke arhitekture neverskega značaja, ar zelo priteguje tako znan-s Vene raziskovalce kakor turiste. jajo. V težke milijone . di materialna izguba—oiv ..--jena prometna sredstva i", dr'% Med največje morilce sodobne-Naj omenimo samo to, < * : - && človeštva spadata rak in srč-kamion, ki se je pred dvema mc- j na hiba. Zdravniška veda že de-secema zaletel v komaj dograje-, setletja išče preprečilna in zdra-no novo avto—servisno postajo i vilna sredstva in beleži nekaj dona Tržaški cesti, uničil dve uvo- brih uspehov. Vsekakor je teh ženi bencinski črpalki in porušil | uspehov premalo in znanstveni-del stavbe. ki iščejo in raziskujejo naprej. —Slovenski Poročevalec j __I Zadnje čase so začeli razisko- j vati življenjske in druge pogoje NA MRZLI. STRAŽI j v obsežni indijanski rezervaciji ^ v , . Iv Arizoni, kjer biva okrog 75,- V tem času, ko se mi, ki bi- tj- i 000 Indijancev plemena Navaho stoletjih dograjevali in jo nazadnje še elektrificirali. Tudi Šven-taung pagoda je vsa v zlatu in obkrožena z manjšimi pagodami. Posebnost Prome je njegova stara tradicionalna zlatarska obrt. Razvija se pa tudi industrija, zlasti industrija svilar-stva. V njegovi okolici zelo uspevajo industrijske rastline. —Slovenski Poročevalec vamo v tako imenovanih zmerno gorkih krajih, radi pritožujemo zaradi snega in mraza, je priporočljivo, da se spomnimo na naše vojake na "mrzli straži" osigurajo s pametnimi spremlje-j ^^^eč na severu. Naša vlada - 'vzdržuje v Alaski in, dogovorno, Med zelo nedisciplinirane šts- s cauadsko vlado, tudi visok) j&nce pred lakom. аИ je podneb jejc 11... ometnem odseku kole- severni Canadi radarske poj.to- je ali voda ah dijeta. Večina raz-sarje. Šliri smrtne nesreče v le- i-nke obrambnega značaja za: iskovalcev se nagiba k mnenju tošnjem letu beleži; >. * u, e z -/so i prehrana ali dijeta; preživljajo I posameznih osamlje- t«.,,,. Številne prometne nesreče v Mariboru Izročila pravijo, da je bilo ne-prestolnica predan, kralj J® leta 1287 mesto napadel p. razrušil Kublaj kan, v aganu 13,000 pagod. Do danes mogoče razpoznati v raz- "'" i" okolici «"4 vseh mogočih vrst in tipov; ° zvonastih piramid do okta-gOKalnih in okrogih kupol biir-anskih svetišč in cejlonskih do fantasUčiiih variacij "Jinovih osnovnih form. Pod po- i 130 težjih m lazvh nesrečah, sebno zaščito burmanske vlade enajst ljudi izgubilo življenje ta-Pagonu 136 pagod. Med nji- pa nepreviden kolesar sile zaleti v avto, ki no. V Franmu se je , kot v jurišu zagnal inozemca in obležal : nesreč se je pripetilo ! nim—zaradi nepre" ! življenjem je plača" I je skočil z "Uninio" i pod kolesa. ali Navajo. Med temi Indijanci, ki živijo v precej skromnih razmerah, je bolezen raka zelo redka. Državne in federalne zdravstvene avtoritete ^skušajo zdaj pronajti, kaj ščiti Navaho Indi- . i.nfr letalskega napada preko da morda preprečuje raka med .'VC! nega tečaja. Indijanci omenjenega plemena Društveni koledar FEBRIjAKJA 20. febrxiarja, nedelja—Veselica Kluba društev A.J.C. na Re-cher Ave. МАВСЛ 6. marca, nedelja—Večerja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, •/ SDD, Waterloo Rd. 20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd. 27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave. APRILA 3. aprila, 1955, nedelja — Spo-mladansld koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd. helm dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.D. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pri-četek točno ob 4. uri pop. JUNIJA 26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. Ј1ЛЛЈА 10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J. OKTOBRA I Vilic C Ipic' • Evidenca prometnega odseka porasle .proinetn ; 7/a Maribor in okolico je zabele- zakrivili ob .:; ž'la letos znatno večje število prometnih nesreč kot lani. Pri 1 so tri glavne znamenitosti: a pagoda, Thathynnyu mi A-nandi Pagoda in Gavdavpalin pagoda, so vse tri na severni strani Oiesta. Manda pagoda je visoka 55 ''ov in ima sedem nadstro- koj, dva pa sta pozneje umrla za posledicami. Izreden porast nesreč, zlasti nesreč s smrtnim izidom in precejšnja materialna škoda terjata, da z več pozornosti pogledamo za vzroki tega pojava. Organi za varnost prometa j ale tri mlada ž je p} -pisati krivJ več poudarjati. Cesta ni n:fi postojank so medsebojno ■' ^ zvezana z rovi, opremljena z ži-Vec viii^ kurivom in drugimi potreb-ščinami. Z zunanjim svetom so ^ te postojanke zvezane potom ra-c, ki^jjg^ јд letal. Temperatura do-iiad^r^tikrat pade do 40 stopinj pod ničld in nižje. Dnevne svetlobe, ;o so mogoče kakšne vaje na j J v tem času samo '. . , i iki so seveda oprem-oljšimi oblačili pro-teh postojankah se cžbajo 12 mesecev. igrišče! Nemalo težav povzroča drugim se učijo grac^ti za- proraetnim organom nediscipliniranost pešcev. Največkrat upoštevajo prometna opozorila na prehodih le tedaj, če vidijo v silna bivaUšča, loviti zajce in ptarmigans (neko vrsto severnih jerebic) in si zakuriti ognje s šib jem severnih krajev. Vse to bližini miličnika. Neredko čitajo lahko za fante in marsikdaj grede po cesti, se zaustavljajo j zebe, neprimerno bolj kot na neprimernih mestih itd. РЧ; vsako nadstropje je manjše ugotavljajo, da so največji vzro poprejšnjega, sedmo nad-^^•opje pa ima obliko hindu nipljev. V notranjosti pagode je na vseh štirih straneh po en tr visok devet me- predstavljajo štiri аљ « # je po ver. „ , pojavilo doslej na i. Budov kip je boga- so zgradili ta 1066, od leta 1904 dalje pa J® v njej muzej. n pagoda je viso- li 1 4. ^^trov; zgradili so jo oko-do^ samo en Bu- Ј.;Л natanko v sredini sve-pagoda je Gavdav-nt'r ki je bila zgrajena 0 1 leta 1200 in je visoka 54 K "^e dve pagodi se razlije a od Anande po tem, da a a na vsaki strani samo eno '^e dvor je, medtem ko jih ima Luanda štiri. Nekaj pagod je znamenitih radi fresk. To so Manuha pa-° a, Nagajon pagoda, Nanpa-pagoda, Pupara pagoda in ambiuku pagoda, ki je od vseh najlepša. \ I ^agan je leta 1287, ko jc ki-j liu ^ ^^sar poslal nad mesto ve-; bi maščeval smrt g ®Jega poslanca, bil razrušen. Urmanski kralj je, kakor pravi 1 takrat porušiti ^ПО velikih in 10,000 manjših Sod, da bi njihovo gradivo ^porabil za obrambo mesta. To- bo dejanju je moral po- gniti v Dalo. Od takrat pa gan ni nikoli več imel starega in moči. niže vzdolž toka Ii o.-, . g, čok, središče burman- i $ ^ petrole.jskih polj, ki so ko- O Ч štiri kilometre oddaljena od 9 reko M ■ , . , .... 1 v _ , no jzkcnsf nn.i^ I h 0 J So j:' Igfn !4' •• ■',) Д ^rpajo v cevovod, ki teče vzdolž do samega Ranguna. Mesto Prome, kjer je končna ^ostaja, je bilo doslej že dva-rat popolnoma porušeno: raz-ejali so ga Britanci, pa tudi Ja-onci. Prome leži na levem bre-v. Iravadi. Po starih izro-ni- nekaj časa prestol- ca burmanskega kraljestva, in eei še pred našim štetjem. Nje-sove razvaline so kakih 20 km eveino od današnje Prome še anes vidne. Poglavitna arheolo-^ Zanimivost Prome pa sta ki nesreč nepravilna in nepre- Še nekaj besed o škodi, ki nastaja zaradi prometnih nesreč. vidna vožnja voznikov motornih Gotovo so največja škoda ziv-vozil, predvsem pa vinjenost Ijenja, ki jih take nezgode ter-: nas med udobnostmi civilizacije. —NEW ERA. glasilo AB2 Oglašajte v Enakopravno .1 se v glavnem z mesom, koruzo, bučami, nekaterim sadjem in orehi, domačimi zelenjavami in domačim krušnim prepečencem. K temu pijejo čaj iz domačih zelišč. Kakšni bodo uspehi raziskovalcev, kajpak nihče ne ve. Vse-, kakor bo zanimivo in razveseljivo, če se moderni zdi avniški v.;d; Dosreči najti zanesljivo pre : čilno sredstvo pi'of: i ■ votnimi Američani, med Indi-ianci. —NEW ERA, glasilo ABZ Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. 24. aprila, nedelja—Spomladan- 30. oktobra, nedelja — Jesenski ski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave. 29. aprila, petek — dopoldne — Pregled računov pred konven-vencijo Progresivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega odbora. 30. aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk; koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave. NOVEMBRA 27. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. 26. novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave. STANOVANJE 4 SOB se odda v najem odrasli družini Amei'ike ob 9. uri dopoldne, v • gii novoporočencem. Vse najboljše urejeno. Fornez, velika klet. Nanovo dekorirano. - ve'se na S.N.D. IMAJA 1. maja, nedelja — Letni koncert zborr "Triglav" s sccnio-nim prizorom "Dosoti Sli je i predicah'' . . 1ГЧЗ E; 4T i' 76th STREET 1-6838 40DAJ I Priletna ženska želi dobiti stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu. Pokličite IV 1-3272 V najem se odda STANOVANJE S 5 SOBAMI, ZGORAJ. Kopalnica, klet, podstrešje. Prednost ima odrasla družina. Pokličite HE 1-5438 LlvA CuLONIAL HIŠA 5 sob; od E. 222 St., blizu transportacije in šol. Spodaj običajne sobe; udobna sprejemnica ima ognjišče; 2 spalnici in kopalnica na drugemu nadstropju; nove preproge in beneški zastori so vključeni. KOVAČ REALTY 5C0 E,-:^ i 85 St. — KE 1-5030 zone izkušeno patično pogrebnlsko postrežbo po CENAH, ki ЛН VE DOLOČITE pokliči*# /vGKDINAt^SONS PUHERAL DiKfCTORS ...L... f tJM д Meltzer-Crozier Flooring Company 15316 WATERLOO ROAD — IV 6-1225 POPOLNA ZALOGA VSAKOVRSTNEGA LINOLEJA PLOŠČIC ZA KRITJE PODOV IN STEN, Prodajamo na drobno in na debelo. — Cene so zi. . ^ ★ L* ★ X ★ ★ Vr >V ★ - lAMES D. STAKICmtPtbjg,; "This news IVanhee 1-јВ288 • • . • .vV. ž 1630.5 Woferioo Read " . Vп '•% ^ ■ may "■ STORE HOURS^ Monday, Thursday, Frida^-^-s'Д;м.. to,9 Р.М-. Tues'day-Saturday, 9 A.M.. to 6. J/t. tp. 12 Noon, — PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT — Д R«d Feather Afenoy of Tonr Commimtty Cheat THX INTEBNATIONAI. INSTITUTU OF. XWCA A CITIZEN'S BUBEAU ponnerlj' Located In Th# Marshall BnUdlsC Were During 1954 Consolidated To Form THE NATIONAIITIES SERVICES (ENTER NOW LOCATED AT 1620 PROSPECT AVE. PHONE SU. 1-4560 your life !" r ^<-;><.><><>OOOOOOOoO-C <>OOOC>0'.. C . O-C". :-ooc oc "OOO'CX" TISKO IZDELANE V 7 I' k NE ARWI EnakopTi >sti SAYS) D WIGHT D. EISENHOWER "Scientists and doctors have just prepared a list,of first-aid supplies which can save thousands of lives in our city in the event of atomic attack—or any other grave emergency, such as a tornado, flood, fire or major explosion. Disasters happen suddenly, with little or no warning. They happen when you're least expecting them. And when they do happen, everybody needs help at once. We are proud of our facilities for dealing with these emergencies—our Civil Defense organization, our doctors, nurses and ambulance crews, our fire department—but we cannot all expect their help at the same moment. It may be houis and hours before all our casualties can get professional aid. Meanwhile, each household will have to look after its own injured. Any drug counter can supply the disaster first-aid items. I regard them as a "must" in every home, for the sake of our families, our neighbors and our whole community." so LIČNE IN V NA. и SKU Be sure you have these official disaster flrsž siu il^nis i " year bine ■naročilu ena - -Cene so zmerne Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom I ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. > I ) : \ VI 6 " ^»^oooooooooooo oooooooooooooooooooo<>oooooooooooooooo<>; I i 4 Trianijulaf, Bandages □ 12 Sterile Gauze Pads (3'X 3") . . ^ □ 1 Gauze Bandage {2' x 10 yds.) Q 1 Gauze Bandage (1'X 10 yds.) □ 2 Large Emergency Dressings (7'Л' x 8*) Q 100 Water-Purification Tablets (4_mg.) r~! 3 oz. . .!,r Beniv .; , " ч C: 'oride Г 1 1 oz. Aromatic Spirits of Ammonia Q 1 oz. Castor Oil Eye Drops П 50 Sodium Chloride Tablets (10 gr.) П 50 Sodium Bicarbonate Tablets (5 gr.) Q 12 Wooden Tongue Blades Get free booklet "Emergency Action To Save live«" from your drug counter or local Civil Defense Director. m ENAKOPRAVN OST STRAN 4 ENAKOPRAVNOST , """"urntimirnitirTmiiniminminnffiii iiiiiiiiinii iiiiiiiininnitnnimnnmmimiiriniiiiiiiiiii iiiiiiiiiinii мишинн цццишн u M I C L Z E V A C O IIALJEYS yilEZ ZGODOVINSKI ROMAN I s - Т г^ашшишаишишишишшшиншитиашимтипитшшпшшиштимниииииптиашишннишншиишиш# V tem slučaju sem pripravljen tvegati avoje življenje." Rohan se je poklonil z jedva prikritim nasmeškom. (Nadaljevanje) Ploskanje je zagrmelo od vseh strani; meči so zleteli iz nožnic, so se dvigale '"ЧОЦ- П-" го- :U aaljev prilika, ■5ku in zado- -! vladal mir. in rine Con-' - nocoj." ■: . p'-in-: ' -n v malo ~ i pri- \y r"<; vil tri po ■ •■zdravil to hrm, "evo m zagoto-^idarca. Ju-začno valiti ljudi . . ." :a ir-ijp. . vasa iš zvesti i>. ■ jI j vejvofb Rohanski naj :l(ikaže, da je uspeh zagotovljen. CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT 5 OR 6 ROOM modern ranch type home by middle aged executive and wife; would require lease with option to buy; rent to $175. Preferably West or N. suburbs. Fillmore 5iD018 REAL ESTATE "Kaj! Že jutri?" ga je prekinil princ. "Česa naj čakamo, svetlost? Novega izdajstva? Treba je, da vemo, na koga se smemo zanesti. Vse je pripravljeno; naša ura je prišla." ' N .claljujte," je velel Conde. "Tolpe so organiziarne. V par arah so jim pridruži vse, kar je, nezadovoljnega, in nezadovoljen j je v^'s Pariz. Ti človeški hudour-! ■i4i bodo pljuskali s svojimi va-j • ovi ob Tempel, Bastiljo, Arzenal n Gradič, kjer je zbrana kraljeva oborožena sila; Louvre ostane potemtakem odrezan in nezavarovan." "Mogoče res," je dejal Conde. "Kaj še?" "Na večer bo spuntan ves Pariz. Nobena kraljevska četa se ne bo upala korakati v Louvre. In zdaj recimo, da imamo v takšnih okolnostih na razpolago pol stotnije garde!" Zarotniki so prisluhnili. "Pol stotnije kraljeve garde!" je ponovil Rohan. "Ta četa koraka v Louvre in pride vanj brez težkoč. Kraljevo stanovanje nam je odprto, vse vhode in izhode zastražimo mi. V naših rokah je G UEN EIjI.vN -— By o Vi o-, bedroom frame residence 2 V.' baths, sas heat- close in; 1 block from parochial school; reasonable. Glen Ellyn 750-M NORTHBROOK — 3 bedroom ranch home. 33 ft. living-dining combination. Thermopane window. Near schools, shops, transportation. Low 20's. Open Sunday 2-5. 1436 Sycamore Lane Northbrook 1842 \'rTRN'riON BUILDERS — For Ur... 160x135. T AFT Republicans and McCarthy Republicans who are interested in joining a 3d party, write Nationalist Conservative Party, 6250 Wayne Ave.,} Chicago, 111. j kralj, Pariz in kraljestvo! Kakšna je vaša beseda, visokost?" Iz hrupa, ki ga je vzbudil vpj-vodov govor, se je začul Conde-jevglas: "Ako je tista gardna četa zanesljivo naša, sem pripravljen." "Četa je tu!" je vzkliknil Rohan zmagoslavno. "Naša gardna četa, visokost, so vrli plemiči, ki jih vidite tukaj zbrane. In tu, v tej gostilni, je pripravljenih zanje petdeset oblek z našivi kraljevske garde in vsem predpisanim orožjem . . Ob nav< : ; c^canju zbo-rovalcev ; гло!; Conde Robanu desnico: v.ijvoda jo je poljubil, izkazujoč mu kraljevsko čast. "Samo nekaj še!" je povzel Conde, ko je zavladala tišina. "Oh!" je zagodrnjal Cape-stang v svoji kuhinji, "to ti je pogumen mož!" "Pol stotnije imamo," je nadaljeval Conde. "Dobro. Neovirana pride naša četa do velikih louvrskih vrat; tam pa moramo vedeti parolo, da pridemo noter. Brez parole je vse zaman." "Visokost," je dejal Rohan, "brez parole bi nam še vedno ostala možnost, da si izsilimo vstop z orožjem. Toda pomirite se: v Louvru ne manjka ljudi, ki nas pričakujejo. Parola, ki jo dobe jutri vse louvrske straže, mi je znana. Glasi se; 'Cape-stang.' Gospoda! Jutri ob petih se zberemo tukaj vsi, da se preoblečemo v kraljevsko gardo. Vas pa, visokost, pričakujem že ob štirih, da sprejmem vaše zadnje ukaze. Ali boste jutri ob šti-i-ih tu?" Tragično molčanje je zavladalo med zborovalci. Conde je okleval hipec aH dva; nato je vzdignil roko in odgovoril; "Jutri ob štirih bom tu, da odkorakamo v Louvre." XXXIII. Princ Condeški. Deset minut je minilo po odhodu poslednjih zarotnikov, toda Capestang se ni genil z mesta. Besede vojvode Rohanskega so živo trepetale v njegovi duši: "Parola, ki jo dobe jutri vse louvrske straže, mi je znana. Glasi se 'Capestang'!" Kraljič ga potemtakem ni pozabil ! Ime, s kater im si krepi dušo v uri nevarnosti, je njegovo ime! "Corbacque!" je zasopel vitez. "Vojvode, velikaši, mesto in kraljestvo, vse je zoper kralja! Nikogar nima, da bi mu stal ob strani, nikogar razen svojega viteza. Naj bo! Kraljev vitez zoper vse: Na- yt'j, cmblt r: •Capestang' je ;^4 Na njegovo povelje je Cogoii;. prižgal svetilko. Stopila sta v izbo, kjer je bila nakopičena obleka in orožje. Sveženj s ključi je ležal še vedno tam, kamor ga je bil vrgel Rohan. Vitez jih je vzel in izbral tistega, ki je odpiral klet; lotila sta se dela. V dveh urah sta prenesla vso opremo v klet, in Capestang jo je skrbno zaklenil. Nato je zlezel v podstrešje, zleknil se po dišečem senu ter zaspal, šepetaje Gizelino ime . . . "Veliki trenotek je tu!" si je dejal drugo jutro. "Ako zdaj ne izvršim dejanja, ki me obsuje s slava in bogastvom, nisem sin gospoda Capestanga starejšega, marveč bedak in gnusen gobez-dač!" Že mu je silila kri v glavo; a zagledal je Cogolina, kako razklada na prevrnjenemu zaboju sestavine mrzlega kosila. Ta prizor ga je nekoliko potolažil. "Gospod," je vprašal з1це;а med obedom, "ali nisva dejala snoči, da se danes preseliva k 'Zlati veji?' Dovolj časti sva izkazala temu podstrešnemu brlogu!" "Prav imaš. Sreča," je dejal Capestang. "Nocoj bova spala v Louvru." "V Louvru!" je vzkliknil oproda, in val ponosa mu je šinil v glavo. "V Louvru, pravite?" "Ali pa v Bastilji." "Hudiča! Potem bi se raje zadovoljil tu." "Če ne v mrtvaški krsti," je končal Capestang. "Joj, gospod vitez," je povzel sluga z zadrgnjenim glasom, "ali se misliva res vojskovati?" "Cogolin," je rekel vitez, ma-steč se s kosom paštete, "preprečila bova, da se Pariz ne spunta." "Midva sama?" "Zakaj pa ne? Jaz sam, če me ti zapustiš. Zasloniti kraljev prestol s svojimi pleči je vendar lepa misel. Predstavi si ti, kako vzdignem krono v tehle rokah in zakličem napadalcem; 'Gorje mu, kdor se je dotakne'!" " )a," je mencal Cogolin, "bilo iA sijajno, toda—" "Molči! Žal mi je, bogme, samo Robana, ki se mi zdi vrl in hraber plemič." Okrog tretje ure je dal Capestang oprodi zadnja navodila. Nato sta se postavila v podstrešju, čaka je ugodnega trenotka. Cogolin je molil baš svoj petindvajseti očenaš, ko sta stopila Conde in vojvoda Rohanski v gostilno. Krenila sta v čumnato zraven velike izbe. "Vojvoda," je rekel princ ne-k a m veličastno, "odpuščam «» ^ % v- .v. ^ ,v'n;?r. Pi-ice $31,500. -^—======—=====—==5 ' ■ Riverside 7-2113 SKOKIE'S greatest bargain. By owner. 9130 No. 5200 W. - 5201 Arcadia. Lovely de luxe 6 room corner ranch, 2 yrs. old; paneled cicn; 2 natural fireplaces; enclosed breezeway; patio; 2 car attached electric operated garage; full basement; knotty pine recreation room; gas heat; aluminum storms and screens. Only $32,500. E. Z. Terms. ORchard 5-0970 Mt 'NT CARROLL — For sale by ov/nor. 2VŽ story business building, 2 apartments up. Suitable 'or any type business. Right in he heart of business district. Big store, swimming pool and shower in basement. Nice for any actlvltiee. Call ROgera Park 14)679 ANDY'S SNACK SHOP — 7 tables and chairs, counter, 8 stools; good business; must sell. School and factory trade. Open 5 a.m. to 6 p.m., 6 day week. NEvada 8-9394 2903 Harrison GROCERY - MEAT MARKET — Austip residential section; brick builmng; small apartment rear; ideal for couple. Same owner 30 years. Wish to retire. AUstin 7-8643 HAVE you heard the money-making news about your U. S. Savings Bonds? Even though they've reached maturity they'll still go on earning interest for another 10 years! Of course, you may still redeem your Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on earning extra money for you—as 3 out of every 4 Bond owners are doing—all you have to do is keep them. There's nothing to sign, no visit to the bank required. With this extended interest period. Bonds can earn up to 80% more than you originally paid. For instance, if you invested $37.60 in a Bond in 1945, it is worth $50.00 today. But if you hold it for 10 years more, it will be worth $67.34—a net return of $29.84. For your future—and the future of America—keep the Bonds you own. And go on investing in Bonds regularly where you bank—or through the Payroll Savings Plan where you work. .»»'♦a Wnrt y##f intamt paid n cvrrMrt (асмнеТ iavMt la 3% SeriM H United States Govenunent Series H Bonds are new cunent income Bonds in denominati«ms ot $600 to $10,000. Redeemable at par aftar 6 months and on 30 days' notice. Mature in 9 years, 8 months and pay an avwage of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Тгшшгу cbedk. Series H may be obtained through any bank. Annual limit: $20fi00. "Na to računam!" je dejal Conde z bledim usmevom. "Osem mož je več ko dovolj, da spremijo jetnika; ako nastane gredoč ra-buka in bi se morda ljudstvo hotelo maščevati—naj se!" "Razumem, sire!" Rohan se je nehote zdrznil. "To je najnujnejše," je povzel Conde. "In zdaj, ljubi vojvoda, stopiva v izbo, kjer imate zalogo, da se preoblečeva v gardna oficirja. Vse drugo se zgovorimo v Louvru. Naši prijatelji morajo skoro priti, kaj?" "Oh, pol ure imava časa!" je veselo vzkliknil Rohan, odpira je vrata. Na pragu izbe pa je osupnil in prebledel. Zamolkel jek mu je planil iz grla. "Nu?" je vprašal princ. "Kje imate tistih petdeset gardnih oblek?" "Bile so tu!" je zastokal Roban. "In arkebuze, sulice in pištole?" "Ni jih! Nikjer jih ni!" je krik-nil Rohan v obupnem gnevu. Conde je bil ves zelen. "Iščiva!" je zamrmral, "išči-va! Morda jih je zanesel kdo izmed naših v drugo sobo?" "Mogoče res!" Rohan se je opotekal. "In ključi—kje so ? Vrgel sem jih bil v tale kot ... Izdani smo, visokost! Izdani!" "Gospoda!" je velel tuj glas v tem trenotku, "ne ubijajta se z iskanjem, ker ne bi našla ničesar, magari če trdi sveti Lukež drugače!" Zarotnika sta se besno ozrla proti vrha stopnic, ki so držale iz prvega nadstropja v spodnjo izbo, in sta zagledala moža, ki je mirno prihajal doli. "Oh!" je zaškrtal princ, "poznam ga! Ta človek je tisti, ki je lazil že po kleteh Angoulemske-ga dvorca, da bi zasačil naše skrivnosti!" "Ondod in še drugod, visokost!" je pritrdil vitez. "Capestang!" je zarjul Conde. "Prekleti Capestang!" "Parola v Louvru, visokost!" Pustolovec je stopil z zadnje stopnice in se vljudno odkril. "Ah, to je Capestang!" je zav-pil vojvoda Rohanski. "Lopov, vohunil si zadnjikrat! Umri!" To rekši je navalil z mečem na pustolovca. "Gospod," je dejal vitez in hkrati prestregel udarec, "grdo je, da mi očitate vohunstvo. Če vi lehko napadate mojega kralja, ga smem jaz braniti po svojih močeh. Da sem vohunil v pra- vem pomenu besede, bi bila vasa glava že dolgo v ki'vnikovi malhi." Rohan je besno zakričal; sredi svojega razgovora mu je izbil Capestang meč iz roke. Planil ]e ponj ter se zaletel iznova. Conde pa, videč se zasačenega, je bil skočil naravnost k vratom. Zaklenjeno ! In k drugim, ki so držala na ulico: takisto! Šele tedaj je zdivjal in navalil na Capestan-ga. Prepozno! Baš ko je on potegnil meč, se je zgrudil Rohan s prebodeno ramo . . . "Cogolin!" je kriknil vitez-"Kje si, živina, lenoba, gnoj? Al' ne vidiš, da te visokost pričaku- t" je! Cogolin je stopil na prag. Conde je odnehal, kakor hitro je vi del vojvodo pasti. "Visokost," je dejal Capestang, "vdajte se!" Conde je za-ječal od sramu in spet zavihti rapir. "Ne? Nočete se vdati-Conde je sunil, vitez odbil-žal, visokost; potem vas razorožim!" Princ je komaj čutil, kda] mu je zletel meč iz roke. ' jetnik ste!" (Dalje prihodnjič) v BLAG SPOMIN ob drugi obletnici odkar umrla naša ljubljena mama ROSE ZDESAR rojena KUMP Zatisnila je mile oči dne 13. februarja 1953 Minilo je leti dve, odkar si zapustila nas, zdaj v temnem grobu počivaš, a mi mislimo na Tebe ves ta čas. Žalujoči: Louis, sin Mrs. Rose Hunscher. hči Euclid, Ohio, dne 13. februarja 1955- DRUG STORE for Sale — At inventory price. Established since 1914. PRospect 6-3813 or STewart 3-8573 n* O. Ш. Овшглтши dem net pay for tha adPtrtUng. The Tmmry Dtptri-' ЛанМ, ter thair patriotic donation, Iht Advrtiting CetmeO mid ENAKOPRAVNOST 600 dinarjev za en dolar! Vlada Jugoslavije je izdala 28. decembra odločbo * izplačilu posebne nagrade za vsak dolar, ki pride KOT DARILO IZ TUJINE. Gospodarskih težav, pomanjkanja in draginje v sta" domovini ie ni konec. Ameriška vlada bo poslala tja velike količine žita in drugih potrebščin, toda s tem še ni rečeno vse, POMAGATI MORAMO TUDI Ml! Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom* doma bo pa veliko pomagano! Za vsote do $100 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je xa*o primeren zlasti KOT POMOČ V SILI. Ne pozabite tudi na PAKETE. Prenekatero blago j* tam še vedno zelo drago in ga ni lahko dobiti. Tega pošlj'*^ od tu. Mi Vam bomo pri tem radi pomagali! Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. 1% l^ta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi« k< imate za letos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto na LADJI ali LETALU. Mi Vam bodo šli radi v vsem na roko! AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. HE 1-4148