EDEN NAJVAŽNEJŠIH CIUEV »U« SISTEMA
Razbremeniti mestno
Od vseh predlaganlh sistemov Je »U« slstem naj-bolj obetaven za preblvalce v mestnem sredlšču - po ocenah 26.000 vozll dnevno manj skozl Center.
SkoraJ mesec dnl že traja Javna razgrnitev »U« slstema Ijubljansklh obvoznlc in avtocest. Vse do 10. septembra si preblvalcl našega mesta lahko te na-črte ogledajo v svojih občlnsklh hlšah - prebivalcl Centra na Mačkovl in na Maglstratu - ter naplšejo svoja mnenja, prlpombe, krltlke all pohvale. O tem, kaj bo »U« sistem pomenll za občino Center, smo se pogovarjall z dr. BORISOM GABERŠČKOMz Ljubljan-skega urbanističnega zavoda.
»Že Koordinacijski odbor za izgradnjo cest v Ljubljani je postavil kot eno temeljnih izhodišč »U« sistema to, da v največji možni meri razbre-meni mestno središče,« je na začetku razgovora povedal naš sobesednik. »Če naj se to uresniči, potrebujemo čim veČ obvoznic, nekakšen krož-ni cestni sistem okrog mesta, ki ne bo prevzemal samo tež-kega tranzita, pač pa bo omo-gočal tudi hitrejši lokalni pro-met in boljšo prometno pove-
zavo med občinami. Ce bo re-cimo razdalja večja, pa bo pri-hranek časa zaradi možne večje hitrosti tolikšen, da bo pot iz ene občine v drugo po obvoznicah veliko hitrejša in enostavnejša kot prebijanje skozi mestno središče. Ta dvojna vloga obroča obvoznic in avtocest je tembolj važna zato, ker razbremenitve sredi-šča ne smemo jemati absolut-no. Po ocenah bo v mestnem jedru res okrog 26.000 vozil dnevno manj. Ne smemo pa
pozabiti, da sta gostota in ko-ličina prometa odvisni od šte-vila motornih vozil, ki nepre-stano raste, od dinamike go-spodarstva - večja proizvod-nja pomeni več prevozov, viš-ji standard več nakupov ozi-roma voženj po nakupih in ta-ko dalje. Vemo tudi, da je naj-več mestnih voženj ravno od doma v službo in nazaj, po-slovnih, po nakupih in še reci-mo do rekreacijskih centrov. Prometa bo torej z leti več in nedvomno bo tudi gostejši. Z ustrezno cestno infrastruktu-ro pa lahko te predvidene pro-metne tokove toliko kanalizi-ramo in umirimo, da s tem preprečimo sicer neizbežni cestni infarkt.
Skladno z »U« sistemom je zasnovan tudi desetletni pro-gram rekonstrukcije mestnih cest, saj bo načrtovani sistem obvoznic in avtocest lahko dobro deloval le, če bo ustrez-no povezan z bolje urejenimi, renoviranimi in hitrejšimi mestnimi vpadnicami. Tako program predvideva med drugim rekonstrukcije Šmar-tinske, Litijske, Poljanske, Zaloške ceste. Prednost pa daje zahodnemu delu, ki je tu-di najbolj obremenjen. Veliko bosta zalegli nova Cesta ob že-leznici - to je začasno ime za »novo« Prešernovo - in avto-cesta za Rožnikom. Takoj za njima pa pride na vrsto južna obvoznica, ki bo razbremenila prenatrpano Aškerčevo cesto in Tržaško. Vzhodni del zaen-krat še ni tako kritičen kar se tiče gostote prometa, čeprav bo razvoj industrije zahteval čimprejšnjo navezavo z bodo-čo obvoznico.«
Naš sogovornik Boris Ga-berščekje opozorilna dejstvo, da je gradnja cest v mestih veliko bolj zapletena, zahtev-na, zamudna in zato tudi bolj draga kot na nenaseljenih ob-močjih. Ko se gradi ali obnav-lja mestna cesta, so pogosto potrebna rušenja in s tem v zvezi iskanje novih stanovanj, potrebno je prestavljati ko-munalne vode, oskrbeti zava-rovane podhode in mostiče za pešce in tako dalje. Zato bo treba v prihodnje resno ra-zmišljati o dodatnih sredstvih za razvoj cest. Dodal je Še, da
je nevzdržno, da je za gradnjo cest namenjen tako majhen delež »bencinskega dinarja«.
»Tako pri »U« sistemu kot tudi pri desetletnem progra-mu pa nam ni šlo samo za čimboljšo tehnično ustrez-nost obvoznic in avtocest. Za-snovali smo ju tako, da bo v največji možni meri poskrb-ljeno tudi za varstvo in ureje-nost okolja. Na trasi Ceste ob železnici bodo na primer trije dvojni podhodi, kar je pri nas novost. Podhodi na Erjavčevi, Cankarjevi in Puharjevi cesti bodo namreč potekali pod ce-sto in pod železnico hkrati. Primerno bodo osvetljeni ter arhitektonsko obdelani, tako da ne bodo predstavljali samo prometne povezave za pešce s Tivolijem in Rožnikom, pač pa bodo tudi na oko prijetni. V tem predelu je precej pre-glavic tudi s hrupom, ki ga že povzročajo vlaki na železnici in s tistim, ki ga bodo prispe-vali še avtomobili. Med več variantami za omilitev hrupa proti Vrtači smo se odločili za montažne tri metre visoke be-tonske zidove. Ti se v enem letu popolnoma obrasejo z vzpenjalkami in se tako lepo vključijo v okolje, ki nam je na tej meji med mestom in njegovim zelenim rezervatom še kako pomembno. Tivoli pa bodo varovali pred hrupom z drevjem zasajeni nasipi.
Drugi problem, ki je v obči-ni Center povezan s hrupom pa je načrtovana rekonstruk-cija Jenkove ceste od Šmar-tinske do Zaloške. Zaenkrat še nismo našli in sprejeli do-končne odločitve. Klinični center in Vojaška bolnišnica sta predlagala varianto onkraj dolenjske proge, ker si želita tesnejše prostorske poveza-nosti in seveda čim manj hru-pa. Vendar bi bila ta možnost izredno draga - številna ruše-nja, težavnost priključkov na Šmartinsko pred podvozom in na Zaloško pri železniških zapornicah. Druga, tudi pre-cej draga možnost pa bi bila poglobitev Jenkove ceste, ki bi jo potem prekrili in s tem omilili hrup. Seveda bi bilo treba oskrbeti tudi ustrezno ventilacijo. Delno bo ta bol-nišnični predel razbremenjen, ko bo del Zaloške med Njego-ševo in Jenkovo postal samo intema cesta Kliničnega cen-tra, zaprt za ves ostali promet. Ko bo granitne kocke na ne-katerih cestiščih okrog bol-nišnic zamenjal asfalt, bo že s tem hrup za kakšna dva deci-bela manjši. To pa ni tako malo.«
Kakšni pa so obeti za pešce v jedru LjubLjane?
Dokončno bo urejena Čo-pova ulica. Izravnani tlak brez robov pločnikov bo prijetno tlakovan, namestili bodo ne-kaj svetilk in klopi za trudne kupce in sprehajalce, posode s cvetjem bodo tej »peš-coni« dale več tistega, kar imenuje-mo bivalno okolje in ne samo pusta ulica, ki se na njej zadr-žimo le toliko, kot je nujno potrebno. Ko bo dograjena Ploščad B. Kraigherja, bo pri-jetneje in lepše urejena tudi Nazorjeva ulica, ki z začasnim asfaltnim tlakom res ni pre-več vabljiva. Z ureditvijo teh, za promet zaprtih con pa ne bodo na dobičku samo pešci. Raziskave v državah, ki imajo večletne izkušnje s »peš-cona-mi« kažejo, da ljudje, ki hodi-jo, peš, več kupujejo. Imajo bolj neposreden stik z blagom v izložbah, pa še ena značil-nost se je pokazala: če kupu-ješ v eni trgovini, je precejš-nja verjetnost, da boš stopil še v naslednjo. Zatorej je odveč strah trgovcev, da bodo njiho-ve blagajne bolj prazne.
Neizkoriščene možnosti po-nuja tudi Knafljev prehod med Wolfovo in Titovo. Ta prostor ni tako majhen, je pa na dragocenem področju v sa-mem središču mesta in bi ga kazalo bolje izrabiti in urediti ter odpreti Ljubljančanom in drugim. Pri vseh večjih pose-gih in spremembah pa nas mora voditi načelo, da ne gre po vsej sili menjati vsega sta-rega z novim, zlasti če to novo res ni bistveno boljše in ustreznejše od starega. Le ta-ko bo Ljubljana ohranila tisti svoj šarm, ki ji ga daje poseb-na in značilna mešanica slo-gov, arhitektur in ambien-tov.«
Olga Mežan