dominikanski tr« t nuj Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje »Tednik« izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izaja zavod »Tednik«, Ptuj. — Odgovorni urednik: Anton Bau-mam. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptuj 694-19^603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000, za inozemstvo 2000 din Št. 44 PTUJ, 6. novembru 1964 Letnik XVil. Z zasedanja občinske skupščine Ptuj Mati 713 milijonov škode ob zadnjih poplavah Na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občine Ptuj, ki je bila 4. novembra 1964 v veliki dvorani občinske skupščine, je poročal občinski štab za preprečevanje elementarnih nesreč o posledicah zadnjih poplav v občini in o 713 milijonih dinarjev škode. Služba družbene kontrole je poročala o gibanju cen proizvodov in storitev, ki so pod družbeno kontrolo. Na dnevnem redu je bil dalje predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Ptuj za 1964. leto, dalje odloka o spremembi odloka o kategorizaciji šol in merilih, po katerih se dodeljujejo sredstva za osnovno dejavnost šol v občini Ptuj. Na tej seji je bilo tudi potrebno sklepati glede manjkajočih investicijskih sredstev za izgradnjo poštnega poslopja v Ptuju, o določitvi dela sredstev iz obresti, ki jih lahko uporabi občinski stanovanjski sklad za kritje režijskih stroškov, in o zadolžitvi občine ter o prevzemu poroštev. In končno je bilo potrebno določiti nove katastrske občine Draženci, izvoliti predstavnike javnosti v svete šol in nekaterihfcfflavodov in prisluhniti nekaterim predlogom in vprašanjem odbornikov. PRIZNANJE2EA POMOČ OB narjev je bil predlagan v pred-POJ&ArVAH logu odloka o spremembi prora- ©redsednik »ficinskega štaba čuna občine za leto 1964 razpo-preprečeaartje elementarnih red koristnikom v sledečem: šol-" - ski sklad bi naj dobil 60,132.000 dinarjev, 13,1 o, proračun občine 18,736.000, 3,9 °/o, uprava občinske skupščine 16,318.000, 6,0 °/o, komunalni sklad 3,794.000, 10,3°/o, socialni sklad 1,084.000, iO;T°/o, krajev, skupnosti 900.000, 7,7'®h>, cestni sklad 588.000, 1,4 «/», -skupaj torej 101,552.000, 7,7°/». Predlagana povečanja proračunskih dohodkov bodo doseže na- 7. večjo realizacijo proračunskih dohodkov, delno pa s spremenjeno udeležbo. Predlog odloka o spremembi (rebalansu) proračuna je predvidel zvišanje udeležbe šolskemu skladu od 35,6% na 37%, znižanje udeležbe cestnemu skladu od 4 %> na 3 % in upravi občinske skupščine od 35;6*y» na 35 »/o. Po teh predlaganih -spremembah bi ostalo za potrebe proračuna na razpolago 498;736.000 dinarjev ali 18,736.000 dinarjev več proračunskih sredstev, kot znaša sedanji proračun. Ta sredstva so v predlogu rebalansa uporabljena za povečanje izdatkov predvsem za potrebe socialnega varstva, zdravstva in prosvete. Povečanje operativnih in funkcionalnih izdatkov v raz- ftesreč JankoJ&diša je pripravil «a sejo izčrpgjgwf»oročilo o obsega, posledicčfcfin*) 713 milijonih «feiarjev škodeHearadi nedavnih poplav pa tudi£Ot»reševalnih eki-•—1 - zadržaoiuSprebivalstva ob šh dnevih in ostalem, e^tkončno izrekla na siedfcg* predsedujoče Lojzke opnifeve priznanje vsem, ki akorkoli pomagali zmanjše-« a¥j(|iesrečo»m,-škodo oh popla-Sehhsjclasti. obA-rfeševanju ljudi, -ptoeneimpa jespodčrtala, dati bodo »lette-aiartokratne nepričakovane fakušnje-miorala biti-najdena/ma-jjterialna sredstva, da bodo imeli Škrajevni štabi v poplavnih območjih potrebno reševalno opre-ri»o in tudi pravicosorganiziranja #omačihrreševalnih>ekip,iki bodo v podobnih^primerifo hitreje in lažje, posegi? v dogajanjftUiot reševalne -ekipe-od drugod^ ki ne poznajo terena in ki netmorejo biti v hipu na licu mesta.'Poseb-bo je-poudarila, da se ne bo ponavljalo, da bi se dovoljevale lokacije za gradittev novih hiš v poplavna območja. Ob.teh poplavah je bilo žalostno gledati na. novo zgrajene hiše vsredini poplavljenih območij in misliti na škodo, ki so jo utrpeli*občani, ki so se že itak težko-"dokopali do lastnih stanovanj. DRUŽBENA KONTROLA CEN SE UVELJAVLJA Služba družbene kontrole—cen •pri občinski skupščini je ugotovila v času od 1. januarja- 1964 dalje, odkar redno deluje, da je bila v mnogih primerih potrebna njena intervencija, da so bile odpravljene razne nepravilnosti in kazniva dejanja. Njen cilj je bil vplivati na. skladnost med formiranjem cen raznim artiklom in politiko cen, ter z dejanskimi tržnimi razmerami glede na ustrezne predpise in navodila višjih organov. O- tem je poročal skupščini Franc Donaj, referent za družbeno kontrolo cen. NAD 101 MILIJON VEC DOHODKOV IN IZDATKOV V središču pozornosti te seje je bil predlog odloka o spremembi proračuna občine Ptuj za leto 1964 glede na sledečo utemeljitev: »Ukrepi za vskladitev nekaterih cen so vplivali na podražitev življenjskih potrebščin in so izzvali v;ečje materialne stroške družbenih služb. Vse te spremembe so narekovale večje izdatke, ki jih ne morejo zagotoviti ko-ristniki proračunskih sredstev v okviru odobrenih proračunov in so prisiljeni zahtevati dodatna proračunska sredstva. ZA 7,7 «/o VIŠJI PRORAČUN Povečanje proračuna in predračunov je dovoljeno v tem letu I izjemoma zaradi omenjenih ukre- j pov, če razpolagajo družbeno po- ] litične skupnosti s povečanimi dohodki. Po analizi in oceni, ki jo je sprejel svet za družbeni plan in finance, bo dosegla občina Ptuj v tem letu 101,552.000 dinarjev, tj. 7,7 %> več proračunskih dohodkov, kot je predvideno z družbenim planom občine za; 1964. leto. Povečanje proračunskih dohodkov se odraža predvsem na večjem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka zaposlenih in večjeni prilivu prometnega davka od prodaje na drobno. PREDNOST PRIZNANA ŠOLSKEMU SKLADU Za povečanje proračunskih do-hpdkov v znesku 101,552.000 di- delku občinske skupščine pa je posledica večjih materialnih stroškov in višjega prispevka za vodno skupnost. Povečanje izdatkov v oddelku za narodno obrambo so povzročile podražitve tabora za predvojaško vzgojo., Ostala povečanja so manjšega obsega in imajo značaj nadome-stila osebnih ali materialnih iz- RAZUMEVANJE OMORNIKOV bile v celoti potrjene. Sklep o zagotovitvi manjkajočih investicijskih sredstev za izgradnjo gpoštnega poslopja v Ptuju je bil fsprejet s pridržkom glede na težavno situacijo zaradi finančnih ♦sredstev in pod pogoji, ki jih je-tolmačila predsednica skupščine. datkov za podražitev. Ostali koristrriki proračunskih sredstev bodo v okviru povečanih dohodkov sprejeli rebalanse finančnih načrtov v sVoji pristojnosti razen komunalni in socialni sklad, ki sta sestavni del proračuna. Rebalansa finančnih načrtov komunalnega in socialnega Skla4a sta sprejela ustrezna sveta občinske skupščine. V komunalnem skladu so bili predvideni večji dohodki predvsem na neposrednih dohodkih sklada, tj. na prispevku investitorjev za komunalno ureditev in odprodajo nepremičnin. Večji in predčasno vplačani dohodki omogočajo spremembo finančnega načrta in s tem poravnavo komunalnih investicij, ki so opravljene predvsem v novem delu mesta. Spremembe finančnega načrta socialističnega sklada pa urejajo predvsem dodatne potrebe za otroške varstvene ustanovne in dij aško- - kuhinj o. Šolski sklad bo porabil pove-« čana sredstva predvsem za> osnovno dejavnost šolstva tako, da bodo osebni dohodki učiteljev in profesorjev ter materialni izdatki šol približno vsklajeni s šolami drugih občin. V smislu gornje utemeljitve-pripravljena sprememba proračuna občine in finančnega načrta komunalnega in socialnega sklada za 1964. leto je bila v celoti potrjena. Ta odlok je torej sprejet. LE ENA TOČKA POTRJENA Z ZADRŽKOM Ostale točke-dnevnega^reda-so ZA NAJVAŽNEJŠE V diskusijiMia razna vprašanja se je~vrctelo, da se odborniki--občinske skupščine zavzemajo za pravilno reševanje posameznih vprašanj, zlasti pa za to, da bi -dosegle prednost vedno najvažnejše potsebe. Tako so se strinjali odborniki, ki so diskutirali s tem, da se stori vse za hitro pomoč v podobnih primerih, kot so bile nedavne poplave, dalje za upoštevanje 713-inilijonske šteode aa-radi poplav, dalje za opravilno kontrolo in politiko cen itd. Odborniki, ki so sodelovali v raznih svetih in komisijah pri izdelavi predlogov za zasedanje skupščine, se na seji sami niso -»udeleževali v diskusiji, ker so se zavedali kriterijev, po katerih je prišlo do sprejetih predlogov, ki so bili predloženi v potrditev jstoopščini. K vsemu je bila pra<* zanimiva (diskusija predsednice skupščine Lojzke Stropnikove, ki je ponov->no spomnila vse odbornike na odgovornost za deio vodilnih ljudi v gospodarskih organizacijah pa tudi odbornikov v skupščini, ki se morajo dobro zavedati svojih nalog in vsega, kar občinska skupnost od njih pričakuje. Za odklanjanje odgovornosti za vse sprejete sklepe, odloke in priporočila ni opravičila, ker se moramo vedno-bolj zave-•dati resnosti in odgovornosti na ■mestih, na katerih opravijamb sfvoje družbene dolžnosti in odgovornosti. V. J. Vprašanje otroškega varstva Predlog zdravstvenega domoPtuj Zmaga, zmaga — Johnson je dvignil roke z značilno držo prstov, ki oznanjajo zmago. Prihodnja štiri teta bo vodil ZDA VOLITVE V ZDA — VOLITVE V ZDA — VOLITVE V ZDA — Prepričljiva Johnsonova z 11 rs iga Velika predvolilna bitka v ZDA je za nami. Ameriški vo-lilci, nekaj več kot 42 milijonov, so se z veliko večino (kakih 14 milijonov glasov) odločili za demokratskega kandidata Johnsona. Tako si je novi predsednik zagotovil v zgodovini ZDA največjo volilno zmago. Najrazličnejše ankete Gallupo-vega inštituta in še nekaterih -drugih so tik pred odločitvi j o~v torek »prerokovale« popolno Johnsonovo zmago. Celo del tistega tiska, ki je bil »nevtralen« -ali rahlo naklonjen Goldwaterju .-(morda bi tudi smeli reči republikanski stranki), se je odločil za Johnsona. Ttt»seveda ne gre .samo za-šte-"vflke, temveč predvsem za ideje, s-katerimi sta oba kandidata na- zaupanje Američanov, vefiko, odgovorno natogo. Predvsem je treba omeniti, da je v dosedanji praktični politiki vse premalo storil, da bi dejansko uresničeval Re»nedyjevo zamisel, četudi jo je^vesočasapodpiral. Nekateri tol-mačrjo-ta pojav s-predvolilno ihto in s posebno-taktiko, ki ni odbila vnetih Kennedyjevih pristašev, niti ni odbila tistih, ki so imeli pripombe na njegovo »ne-borbenost«, ko je šlo npr. za vprašanje ameriških interesov v Južnem Vietnamu ali na ,Kubi. Sedaj je boj za glasove končan, novi predsednik-pa sme jasno in odkrito»poseči*po-konkretnih dejanjih. Ameriška politika je tesno povezana z razvojem sedanjega z/>RUžem oRZAve Delavski svet Zdravstvenega doma Ptuj je med prvimi delavskimi sveti v občini Ptuj, ki je na svoji seji preučil PRIPOROČILA VII. plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj in skupnega zbora predsednikov sindikalnih podružnic in delavskih svetov v zvezi z reševanjem problemov otroškega varstva in v zvezi z ustanovitvijo družbenega sklada za varstvo otrok, ki naj bi se ustanovil pri Skupščini občine Ptuj. V zvezi s prispevkom v sklad otroškega varstva je delavski svet Zdravstvenega doma Ptuj mnenja, da bi Skupščina občine Ptuj za vse delovne organizacije v občini Ptuj določila odstotek obveznega prispevka v ta fond. S tem bi bila fandu za otroško-varsto zagotovljena potrebna finančna sredstva, je poudarjeno! v sporočilu delavskega sveta Zdravstvenega doma v Ptuju, ki ga je poslai Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj. Predlog zasluži vso pozornost in mnenja smo, da bi bila ena izmed najbolj možnih rešitev, ki bi vidno prispevala k hitrejšemu reševanju problemov otroškega varstva v občini Ptuj, za kar mora biti zainteresirana sleherna delovna organizacija in sleherni občan, delavski sveti ostalih delovnih organizacij pa bodo prav gotovo ob tem vprašanju pokazali razumevanje. FB Le s planskim delom lahko zagotovimo uspehe kulturnih k prosvetnih organizacij Občinski svet Zveze kulturnih in prosvetnih organizacij Slovenije v Ptuju je pripravil za razširjeno konferenco, ki je bila 2. novembra letos vrsto problemov s tega področja. Po poročilih in razpravah je izzvenelo na konferenci, da je na tem področju nujno plansko, dosledno in vztrajno delo in da mora biti plan tehtpo sestavljen ter mora vsebovati dragocene dosedanje izkušnje in ugotovitve ter realne možnosti za dosego namena in uspehov. Amaterske kulturne organizacije in njih pomen O stanju kulturnih in prosvetnih organizacij, o njihovem delu in uspehih ter nerešenih problemih je dejal predsednik sveta Stane Stanič na konferenci naslednje' »Mnenje, da so amaterske kulturne organizacije le nadomestilo dejavnosti kulturnih ustanov, pravilno ne vrednoti mesta in vloge teh organizacij v družbenem življenju. Nedvomno pomenijo te organizacije mnogo več kot samo to, čeravno je tudi ta element važen. Amaterske kulturne organizacije imajo v določeni meri svojstvene naloge, saj pomenijo široko področje kulturnega angažiranja ljudi in so kot take pomemben sestavni del naše celotne ) kulturne aktivnosti. So torej širok okvir organizirane kulturne aktivnosti, zadovoljujejo želje in potrebe ljudi po kulturi, ki so lastne vsakomur ne glede na to, na kakšni ravni in v kakšnih oblikah se te želje in potrebe manifestirajo. Želja da bi dajal :n doživljal umetniške vrednote, da bi bil celo ustvarjalen bodisi kot umetnik ali oblikovalec kulturne svojega kraja ali naroda, je živa, To je slika poraza senatorja iz Arizone Goldwaterja. Republikanec je zmagal samo v šestih državah (po nepopolnih podatkih, utegne pa pri končnem štetju izgubiti celo v Arizoni). Zanj se je odločilo le pet držav na jugu, Louisiana, Georgia, Mississippi, Južna Carolina, Alabama, in morda še Arizona. Na skici so te države črtkane. •vedno pričujoča težnja človeka. Zlasti je ta težnja v sedanjih družbenih pogojih, v procesu revolucionarne preobrazbe družbe in človeka širša in globlja, kolikor pričujoči revolucionarni družbeni proces sprošča iniciativo in ustvarjalnost delovnih ljudi v najširšem krogu. V tej kulturni revoluciji imajo naše organizacije nedvomno pomembno mesto, kajti v teh organizacijah naj vsakdo najde in zadovoljuje svoje kulturne interese ter v okviru njih uveljavlja svoje težnje in potrebe po kulturni aktivnosti.« Položaj in miselnost vaškega prebivalstva Po tolmačenju pomena amaterskih kulturnih organizacij, kviH"rne~a amaterizma, ri^sta in vloge amaterskih kulfurnih ortra-^-^rii pri s t*>r kvalitetnih spremen*':) v položaju in življenju našega čkr eka. se je zadržal Stane "^nič pri proble- rrih (Jo--1 (Nadaljevanje na 2. strani) I stopala pred volilci na zborovanjih, po radiu in televiziji, v osebnih razgovorih in izjavah. Ko se torej dotikamo velike zmage demokrata Johnsona, ki bo naslednja štiri leta vodil ameriško notranjo in zunanjo politiko, mislimo predvsem na praktično politiko bodočega predsednika in njen vpliv na svetovna dogajanja. Pravilna je ugotovitev, da v času jedrskega vzpona ni mogoče ločiti notranje politike od zunanje, posebno pri tako veliki in močni državi, kakršna je Amerika. Nadaljevanje Kennedyjeve politike, ki jo je Johnson zagovarjal pred volilci, je bila tista sila, ki je pritegnila milijone Američanov: varen svet razuma, pogajanj in strpnosti. Goldwater-jeva vodilna načela — skrajnosti, politika sile in pustolovščine — je odklonila velika večina ameriških državljanov. Predsednik lohnson pa prevzema s tem, da je prejel tolikšno sveta kot celote. Smemo trditi, da je tudi razvoj ZDA tesno povezan z razvojem vse Zemlje, vsega človeštva. Zato tudi mora slediti težnjam razuma. To velja posebno v odnosih na osnovno vprašanje sveta — na mir in mednarodno sodelovanje. Vsa tista svetovna žarišča nemirov, neredov ali odkritih vojaških spopadov, ki so še ostala iz časov hladne vojne, je treba odstraniti s sporazumevanjem, ne s silo. To je tudi osnovna misel vseh najnovejših stikov ameriške diplomacije s sovjetsko. To je tudi najzanesljivejša pot za ohranitev miru, za katerega so se z izvolitvijo Johnsona izrekli tudi milijoni Američanov. Johnson ima za uresničevanje takih smotrov vse pogoje. Mogel bo tudi brez »uvajanja« nadaljevati tako politiko, saj si je pridobil kot podpredsednik in pozneje kot predsednik že doslei bogate izkušnje. (Nadaljevanje na 5. strani, Krdrovska uprošanja u sopodorstuu LETOS 19 MILIJONOV DINARJEV Z A IZOBRAŽEVANJE — ORGANIZIRANA KADROVSKA SLUŽBA JE ZAGOTOVILO USPEŠNEGA POSLOVANJA — ALI SO RES RAZPISI PROSTIH DELOVNIH MEST SAMO FORMALNOST? Hiter gospodarski razvoj zahteva strokovno sposobne in politično dorasle proizvajalce. Vse kaže. da smo v pogledu razvoja kadrovske službe v gospodarskih organizacijah premalo storili in da so vsa prizadevanjana področju kadrovske politike V nekaterih podjetjih samo hotenja, ki so večkrat brez praktičnih rezultatov. V delovnih organizacijah je opaziti, da se vedno bolj uveljavlja demokratičnost ori izbiri in razmeščanju kadrov. Zlasti je to opaziti pri vodilnem kadru, za katerega so statuti uzakonili, da se zasedba vodilnih delovnih mest izvaja prek javnih razpisov. Toda razpisi delovnih mest večkrat ne dosežejo svojega cilja in namena. To pa zato, ker včasih primanjkuje ustreznega kadra, večkrat pa so rarpisi v časopisih prava formalnost, zaradi zadostitve zakonskim predpisom. Ni čudno, da po navadi taka delovna mesta zasedejo strokovno manj usposobljeni in ne dovolj izkušeni ljudje. Posledica tega je. da podjetja zaradi neažurnega in površnega poslovanja zaidejo v nepotrebne težave in podobno. Gostinsko podjetje Ormož in trgovsko podjetje »Pivo-slatina« i7. Ormoža sta razpisala prosti delovni mesti računovodje in razoisa zaradi pomanjkanja tovrstnega kadra nista uspela. Zato se' podjetji nenehno srečujeta s težavami in kolektiv ne more biti na tekočem o stanju podjetja. Vzrok takemu stanju je ne-crs^nizirana kadrovska služba. ( Navadno kadfrovska vprašanja i v podjetjih v celoti rešujejo delavski sveti in upravni odbor z javnimi razpisi flede vodilnega kadra, ostala kadrovska vprašani na rešujejo za to postavljena komisije. Analiza kaže, da kadrovska vprašanja še niso re-?fna v nobeni delovni organizn- bi se naj poklicno ukvarjali s kadrovska problematiko. To je sicer razumljivo v malih podjetjih, ki pa jih je v občini malo. Toda nerazumljivo je, da še vedno večje število in velike gospodarske organizacije rešujejo kadrovsko politiko s priučenimi ljudmi v okviru personalne "službe. Kadrovska služba podjetja je izmed najvažnejših služb v podjetju, zato mora bifci ločena od personalne službe. Posledice neorganizirane kadrovske službe- V podjetju so hude, saj je strokovno izobraževanje nesistematično in neperspektivno, Nenačrtno in priložnostno vzgajamo kader, ki je večkrat zaradi neustrezne izobrazbe neiskan. Prav tako kot pripravljamo proizvodne plane, je treba skladno z razvojem podjetja predvideti potrebe po strokovnjakih. S tem bomo vedeli, koliko štipendistov bomo Štipen- dirali na srednjih višjih m visokih šolah. Tako bomo rešili vrzeli po strokovnjakih, ki so za nekatera podjetja usodne. Ker so podjetja brez dolgoročnih perspektivnih kadrovskih programov, prilagajajo iz leta v leto sistematizacijo delovnih mest trenutnim potrebam v podjetju. ...... K reševanju kadrovske politike sta v občini Ormož pristopila Kmetijski kombinat in tovarna »Jože Kerenčič«, medtem ko ostale delovne, organizacije. v tem pogledu niso še pokazale dovolj razumevanja. K sistematičnemu štipendira-' nju so pristopile predvsem tiste' delovne organizacije, ki so že dokaj dobro zasedene s strokovnim kadrom. Število štipendistov v Kmetijski zadrugi Ormož se je od lani na letos povečalo za 21 štipendistov, v tovarni »Jože kerenčič« >a 6 in v trgovskem podjetju Zarja za 6 štipendistov. To kaže, da smo v pogledu strokovnega izobraževanja znatno nanredovali od preteklih let.. Čeprav je višina štipendij različna. je primerna za kritje živ- ljenjskih stroškov. Kolektivi gospodarskih organizacij dajejo 2,5 Vo odv. osebnih dohodkov v sklad za izobraževanje. V letošnjem šolskem letu je 7 pomembnejših podjetij v občini namenilo čez .19 milijonov dinarjev za štipendije Ce primerjafno potrebe po strokovnjakih po dejanski zasedbi v šestih najpomembnejših gospodarskih organizacijah, dobimo porazno sliko. Čeprav podjetja vlagajo za potrebe izobraževanja precejšnja sredstva, bo še precej čaša minilo, preden bodo v podjetjih zasedena vsa prosta delovna mesta z ustreznimi strokovnjaki. Toda to je le moč doseči t načrtnim izobraževanjem. V šestih pomembnejših podjetjih v občini je zaposlenih 11 strokovnjakov z visoko in višjo Šolo, potrebovali pa bi jih 128, dočim je ljudi z nižjo šolsko izobrazbo zaposlenih. 180 več od potreb. To kaže, da je treba zaposlene z nižjo šolsko izobrazbo vključiti v izobraževalni sistem, kjer si bodo pridobili Ustrezno šolsko izobrazbo Drago Rizman Občinski odborniki na rešeiu občanov Projekt za osnovno šolo v Središču ja izdelan Osnovna šola v Središču ob Dravi je naročila pri Projektivnem biroju v Ptuju izdelavo projekta za adaptacilo obsto|eče osnovne šole z dozidavo novega trakta učilnic In veznega trakta. Naročeni projekt |e že izdelan. Dela so preračunana na okrog 180,000.000 din. Obstoječa osnovna šola v Središču ima premalo prostorov za vse razrede. £ato je potrebna delna adaptacija obstoječe osnovne šole 7 dozidavo noveoa trakta učilnic in poveznega trakta, v katerem bi naj bilo stopnišče in uprava šole. Tako bi naj postala šola v Središču 10-razredna šola v mejah repub- c'11 v občini Ormož. Delovne or- Miških normativov za 10-razredne p~n'Taciie še nimaio nastavlje- šole. Imela bo še garderobe in r.ih strokovno sposobnih ljudi, ki prhi za dečke in deklice, kotlar- Večja skrb za člane ZB NOV se vedno nerešeni sta- , poseben problem borcev NOVANJSKI problemi ne- i _ ostarelih kmetov KATERIH BORCEV. NEKATE- ! j S posebnim problemom se V tem obdobju srečujejo kmetijske občine. Te nimajo razvite industrije, kmetijska proizvodnja pa j zaradi subjektivnih razlogov še i ni prešla na raven industrijske proizvodnje. Borci-ostareli kmetje so na svojih domačijah po , več desetletnem trdem delu izčrpali svoje moči. Predvsem ti ostareli borci se srečujejo s socialnim problemom, kar pa ni problem posameznikov, ampak tudi družbeni problem. Občinska skupščina Ormož rešuje socialne probleme ostarelih članov ZB s priznavalninami. Letne priznavalnine v občini znašajo od štiri do osem tisoč dinarjey, za rešitev perečih stanovanjskih problemov borcev pa bodo letos dodatno potrebovali 300.000 dinarjev. S tem seveda še ne bo rešen problem članov ZB, temveč le najbolj, kritični primeri. Prednost pri dodeljevanju pripadajočih priznavalnin tudi v bodoče naj imajo tisti člani ZB, ki jim je priznana dvojna delovna doba in pomoči potrebne družine umrlih borcev. .. . ... ■ , Priznavalnin naj bodo deležni jo s precej perečimi soeia nirm tudi tisti člani ZB, ki zaradi sta-problemi. Prizadeti so predvsem ^ ^ bo]ezni predstavljajo ostareli in. nezaposleni Člani ZB. socialne probleme. V naj- V občini je 437 Č anov ZB in od £ £ . treba raz. teh jih je 122 bilo interniranih; Jg. ® "viVju priznaval-297 članov pa je sodelovalo ali *"aviJ pa pomagalo NOV. Ta statistični pregled zgovorno kaže na značaj narodnoosvobodilnega gibanja v občini, ki se je zgodaj pričelo in je bilo kmalu zadušeno s smrtjo dveh narodnih herojev, Kerenči-ča in Megle. Koncem 1943. leta je načrtno zaživelo narodnoosvobodilno gibanje v občini pod vodstvom KPJ. Materialna osnova zaposlenih in upokojenih borcev ie še dokaj zadovoljivo rešena, saj prejema od 162 zaposlenih članov ZB le 31 borcev pod 30.000 dinarjev mesečnih prejemkov. To so predvsem nekvalificirani in strokovno neusposobljeni delavci, ki jih je treba v najkrajšem času vključiti v sistem strokovnega izobraževanja. Msd njimi šo tudi zelo zaslužni člani ZB, ki so bili v povoj nero-stbHobj u politično aktivni in zaitoniiso imeli'priložnosti za strokovno izpopolnjevanje. Tem borcem ,ie treba sedaj nuditi posebne pogoje za študij na srednjih in višjih šolah. R1 BORCI — OSTARELI KMETJE NISO PRESKRBLJENI. PROBLEMI ČLANOV ZB NISO SAMO PROBLEMI POSAMEZNIKOV, AMPAK PROBLEMI CELOTNE SKUPNOSTI. ALI SMO ZA ČLANE ZB STORILI DOVOLJ IN KAJ .JE TREBA V BODOČE STORITI, V MANJ RAZVITIH OBČINAH, DA BOMO IZBOLJŠALI ŽIVLJENJSKE POGOJE BORCEV? Pred kratkim sta občinska odbora SZDL in ZB NOV občine Ormož na skupnem plenumu obravnavala problem bivših borcev v občini. Ob tej priložnosti so člani obeh odborov temeljito in vsestransko analizirali težave in probleme borcev v občini in ha osnovi teh nakazali ustrezne rešitve. Čeprav so v občini že doslej skuifiali zadovoljivo reševati probleme članov ZB vskladno z materialnimi možnostmi, je bilo na pianumu ugotovljeno, da se še vedno nekateri člani ZB srečuje- no, deponijo za premog, priročno delavnico in povečano šolsko kuhinjo. Svoje telovadnice šola ne bo imela, ker ji bo vedno na razpolago telovadnica »partizana«, v neposredni bližini šole. V 4 učilnicah v starem traktu šole bo razredni pouk. Tam bo tudi pevska soba, šolska pisarna v prtličju, dalje ravnateljema pisarna in pionirska soba. Kletni prostori v tem delu zgradbe niso predvideni za zasedbo glede na talno vodo, zaradi česar bodo lahko ostali samo kot priročno skladišče. V veznem traktu bo stopnišče, vhodna avla z vhodom v šolo, govorilnica za starše, učiteljska zbornica in otroška knjiinjca, garderoba za učiteljstvo, kabin,et za splošne predmete in sanitarije. V novem traktu bo 6 novih razrednih enot, učilnica za fiziko pouk, mlečna kuhinja, shramba in garderoba s sanitarijami za kuhinjo, garderoba in prhi za deklice in dečke, kotlarna z deponijo za kurivo, ter majhna priročna delavnica za kurjača. Glede na teren, na katerem stoji sedanja šola, bosta morala imeti nova trakta armiranobetonske temelje, da ne bi prišlo do različnega posedanja traktov. Zunanje nosilno zidorvje bodo nadomeščali; armiranobetonski nosilni stebri, ki bodo drug od drugega 2,90 m. Za vse zidovje je predvadena primerna izolacija, zlasti za kotlarno. tako bo tudi osnovna šola v .Središču na r^vni mpdernejše urejenih šol s potrebnimi prostori in s centralno kurjavo, kar si Središče tudi zasluži. Novi učni pogoji bodo znatno vplivali na učiteljstvo in učence. L,aije bodo doseženi uspehi kot jih je Ob površnem pregledu strukture odbornikov ie moč ugotoviti, da ta povsem ne ustreza strukturi prebivalstva občine Ormož. To pa zato, ker je občinska skupščina organ občanov, zato načeloma mora priti bolj do izraza obstoječa struktura po zaposlenosti prebivalcev v občini. Občinska skupščina Ormož ima v dveh zborih 50. občinskih poslancev. Kot organi skupščine delujejo 4 komisije z 11 člani in 11 svetov s 77 člani. Poleg odbornikov občinske skupščine je v komisiji 53 občanov. V občini Ormož je še vedno 60 odst. kmečkega prebivalstva, med občinskimi poslanci pa je samo 10 odbornikov, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijstvom. Kmetijstvo še vedno daje čez 80 odstotkov narodnega dohodka v občini, zato naj bi imelo tudi v bodoče kmetijstvo več predstavnikov v najvišjem občinskem organu. Ni bojazni pred nadvlado zasebnega sektorja; v tem primeru bi le prišel do izraza pozitivni vpliv neposrednih kmetijskih proizvajalcev v občinski skupščini. Socialistične ideje bodo tako lažje in bolj prepričevalno vplivale na kmfečko prebivalstvo. Treba je stremeti za tem, da se zmanjša število odbornikov Iz vrst uslužbencev, saj ti glede na področje svojega dela le redko prihajajo'v stik z občani in niso vedno pravočasno seznanjeni s krajevnimi problemi. Smeleje bo treba menjati tudi strukturo odbornikov po spolu. Od leta 1957 do 1963 sta bili v občinski skupščini zastopani samo dve ženski, medtem ko je sedaj 15 od-bornic. Struktura zbora delovne skupnosti je glede na področje dejavnosti določena s predpisi o volitvah, zato to vprašanje ne predstavlja problema, razen v kolikor bo kazalo zlasti v občinah z manj razvito dejavnostjo zmanjšati šte-j vilo. To bi po vsej verjetnosti pri- šlo do Izraza v negospodarski dejavnosti. Tudi stroga delitev dela po področjih se doslej v delu občinske skupščine ni uveljavila, pa tudi navzven do volilcev ne kaže praktičnih koristi. Nobeden od odbornikov občinskega zbora občine Ormož ni starejši od 43 let^za eno leto mlajši pa v zboru delovnih skupnosti. Povprečna starost odbornikov je 32 let, ali 16 let nižja od starosti odbornikov v prejšnjem ljudskem odboru. Ta premik vsekakor ni brez posledic, ki jih je čutiti med občani. Mlajši odborniki so bolj prožni in aktivni. V vsakem zboru občinske skupščine je po 12 odbornikov članov ZK, ali skoraj polovica odbornikov skupščine. Tak sestav odbornikov zagotavlja uspešno realizacijo politike ZK pri praktičnem delu skupščine. Po oceni dosedanjega dela in zavzemanja odbornikov je moč ugotoviti, da je 24 odbornikov takih, ki doslej niso pokazali omembe vredne aktivnosti. Vse odbtfr-nice pa aktivno sodelujejo in posegajte, v razpravo na sejah občinske skupščine. To kaže, da je treba v bodoče kandidirati več žensk v občinsko skupščino, ki z zanimanjem rešujejo probleme. Osebni dohodki uslužbencev občinske uprave so se letos povečali za 9 »/o, povprečni mesečni I prejemek pa znaša 46.337 dinarjev. Po sistemizaciji delovnih mest bi v upravi občinske skupščine potrebovali 17 ljudi z visoko in višjo izobrazbo, s srednjo izobrazbo 38, z nižjo 10 in dva pomožna uslužbenca. Zaposlenih pa je 7 uslužbencev z višjo ip visoko izobrazbo, 20 s srednješolsko in 37 nižješolsko izobrazbo. Vprašanje strokovnega izobraževanja rešuje delovna skupnost z denarno pomočjo pri rednem in izrednem študiju. D. R. in! ?a kemijo V kabineti, š6lsk od katerih odpadki škodljivo vplivajo na zrak itd. Kako je porasla proizvodnja in potrošnja najvažnejših surovin in kako se je razvila motorizacija, kažejo podatki, da so leta 1929 nakopali v Jugoslaviji vsega 5,6, leta 1939 7.032 in lami 27.422 milijonov ton premoga, da so leta 1939 načrpali 1 tisoč ton nafte,, lani 1.611 tisoč ton in da je število motornih vozih poraslo od 15 tisoč leta 1929 na 39 tisoč leta 1939 in na 183 tisoč lani. Doslej se pri nas ni oosvečala večja pozornost škodi, ki je nastajala zaradi vpliva umazanega zraka. Šele v zadnjem času začenjamo temu že pomembnemu pčvzročitelju škode, posvečati nekoliko več pozornosti, predvsem v delovnih organizacijah in v drugih gospodarskih institucijah. Skoda nastaja predvsem zaradi povečanja obolenj in smrtnosti, kot trudi zaradi negativnega vpliva na rast živali v neposredni bližini industrijskih središč. Nadalje se znižuje plodnost kot tudi uničuje rastlinje in gradbeni material. Zaradi nasičenosti zraka z umazanijo se tudi povečujejo stroSki za električno razsvetljavo, nadalje se izgubljajo velike količine goriva zaradi nepopolnega zgorevanja, z dimom ge iegublja SOs, v barvasti industriji se izgublja cink, svinec, baker In druge koristne snovi, ki pa po drugi strani zelo škodljivo vplivajo na okolico proizvodnih mest. Čeprav v svetu že dalj časa posvečajo veliko pozornost nasičenosti z umazanijo in jo skušajo čimbolj zmanjšati, pri nas pa še nimam«) sistematičnega raziskovanja na tem področju. Se vedno je težava dobiti potrebna sredstva v ta namen, tako v občinah kot v industriji, zato pa je koncentracija umazanije v zraku vedno večja. Tako so nor. v Trbovljah ugotovili dnevno 24.212 mgr sediimenta na m5 in 472 mgm žveplovega dioksida dnevno na kub. meter, v Hrastniku sediimenta 12.025 in žveplovega dioksida 2,4. Zagorju 6.035 mgm sedimen-ta in 1,6 mgm žveplovega dioksida, na Jesenicah 4.160 mggm se-dimenta in 2,06 mgm žveplovega dioksida, v Anhovem 2.456 sedimenta in 0,32 žveplovega dioksida, v Celju 1,042 mgm sedimenta dnevno na kv. meter in 9,14 mgm žveplovega dioksida na kub. meter, v Storah 1,040 sedimenta in 6,4 žvep. dioksida. Večje koncentracije sedimenta in žveplovega dioksida so zabeležili še na Javor-niiku. Medvodah, Ravnah. Šošta- promila, bolezen vidnih organov 1 Jesenice 5,8 in Slovenija 14,50 promil in bolezni kože na Jesenicah 42,8 promil, v Sloveniji pa 18,67 promil. Zaradi škode, ki nastaja kot posredna ali neposredna posledica nasičenosti zraka s škodljivimi snovmi, bo tudi pri nas čimprej treba uveljaviti ukrepe, ki naj bi vplivali na manjšo koncentracijo teh snovi. Med prvimi nalogami je vsekakor, da se poveča potrošnja plinastih goriv, predvsem naravnega plina, nadalje potrošnja mazuta, ki ima manj ostankov. Tudi z oplemenitenimi premogi se lahko zmanjša nasičenost zraka s Škodljivimi snovmi. Zato bi bilo treba v bližini rudnikov gradili toplarne in termoelektrarne, pa oplemenitilnice premoga in podobno. Tudi filtriranju plinov bi kazalo posvetiti veliko več pozornosti, ker_že domače tovarne izdelujejo potrebne filtre. Vsekakor pa bi morali pri rekonstrukcijah in modernizacijah tovarn dosledno upoštevati tudi vse te činitelje, jih realizirati, čeprav se zdijo dragi in nepotrebni, ter tako zmdEjševati škodo, ki nastaja zaradi nasičenosti zraka s škodljivimi snovmi. Cimiprej pa bi kazalo uvesti tudi sistematično službo, ki bi spremljala vse te pojarve v največjih industrijskih in mestnih središčih, ter bi pravočasno opozarjala na škodo, ki nastaja. nju, Kidričevem, Črni. Tudi povprečna nasičenost z beta radioaktivnostjo v zraku se je v zadnjih letih povečala. Tako je znašala povečana nasičenost z beta radioaktivnostjo v r.raku RS'm3 leta 1961 v Zagrebu 4,06, Ljubljani 2,86, Sarajevu 2,58 in v Beogradu 2,46. Težko je ugotoviti škodo, ki nastaja vsak dan zaradi nasičenosti- zraka s škodljivimi snovmi. Primerjava podatkov o boleznih med Jesenicami :.n slovenskim povprečjem nam pokaže, da znaša slovensko povprečje leta 1958 pri boleznih dihalnih organov 76,40 promil, na Jesenicah 294,5 promil, pri prebavnih organih na Jesenice 50,8 fn Slovenija 14,50 KRATKA VEČNOST V goščavi ob reki jezera Tegern-see je starejši, zelo molčeč moški pred kratkim izkopal osem ko-i vinskih zabojev. V njih so odlkrili ; 196 magnetofonskih trakov, »ohra-j njenih za večnost«. Gre za najpomembnejše Hitlerjeve govore v času firerjeve politične aktivno-i sti. Med temi govori jih je osem, ki so bili doslej širši javnosti neznani, tako tudi govor, ki ga jej imel nemški diktator« 20. marca 1937 pred delavci v Obersalzbergu o koncentracijskih taboriščih. Avtor tega »odkritja« je Her-mann Schafer, radiotehnik, ki ga je Hitler leta 1932 odlikoval zaradi »nadvse vestnega opravljanja radijske oddajne službe«. Schafer, ki je imel veliko moč in je mogel neomejeno razpolagati s finančnimi sredstvi, je ustanovil i v MUnchnu takoj potem, ko so i nacisti prevzeli oblast, pravcati bataljon tehnikov in uradnikov, ki naj bi razširjali Hitlerjeve besede. Ta izredno mobilna armada se je mogla vsak trenutek premestiti v drug kraj v tridesetih po- I sebnih vagonih. Turlze Zapozneli letoviščarji si prihranijo denar, čas in sitnosti — šlager za povečan promet v po-sezoni. Na tem je precej resnice: denarno, ker priznavajo v vmesni sezoni (do konca septembra) 30 odstotkov popusta v cenah, v poseženi (od 1. oktobra oziroma od pričetka šolskega pouka dalje) pa celo 40 odst. znižanje; časovno in udobnostoo, ker ni več gneče na prevoznih sredstvih, je več prostora v gostiščih in se turistom nI treba postavljati v vrste pred zdravniškimi ordinacijami, kopališči in zdravstvenimi zavodi. Tako presojajo položaj v Zah. Nemčiji. Pri nas dfeloma poznamo pozno sezono v turižmu, vse premalo pa še cenimo njene prednosti za letoviščarje, premalo pa tudi z vidika turistične politike, oziroma ekonomike. Premalo je enoposteljnih sob Razmerje eno do dvo- in več posteljnih sob v gostiščih znaša v povprečju komaj 5 odst. ali celo manj. Izkušeni gostinci in turistični prometniki priznavajo, da je to'razmerje neiugodn©, še bolj pa se nad naimi spotikajo turisti in poitniki? posebno*??. če morajo za sicer enoposteljno sobo plačevati pribitke v ceni. Popusti za inozemske turiste v Parizu S predložitvijo potniških če-kovso>inoBemsk: turisti v Parizu deležni pri nakupih blaga — razen živil — 20 odstotnega,'pri parfumih pa celo 40 odstotnega .popusta v ceni. Avtomobilska krožna pot skozi Spodnje Posavje in Posotelje Hrvatskim in zlasti zagrebškim mototuristom že dolgo ni nova ta krožna pot, kaže pa. da njena priljubljenost in z njo frekvenca sicer počasi a stalno narašča. Prelesbne turistične točke, kakor so Mokrice, Čateške toplice, Sremič nad Vidmom, slikovita pokrajina pod Bohorjem do Podsrede, višinska postojanka Gorskkdom sv. Gore, rojstni kraj maršala TKa Kumrovec in sosednje Biaeljsko z apevanimi vinskimi goricami to v polni meri — po gostoljubnosti in turistično-tehničnih storitvah — tudi zaslužijo. Naj bi tej krožni progi posvečala več pozornosti prav tako domači, slovenski mototuristi! J. S. TEDNI PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi preteklih sedem dni ni ostalo brez živahnega svetovnega dogajanja. Pčzornost vsega sveta je bila seveda obrnjena v ZDA, kjer so zaključevali veliko predvolilno bitko in jo tudi zaključili z rekordno Johnsonovo zmago. Še vedno se niso polegli glasovi v zvezi z razrešitvijo sovjetskega premiera in prvega sekretarja CK Hhiščova, posebno še ne, ker so delegacije KP, ki so obiskale Kremeij in se s sovjetskimi partijskimi voditelji raztjovarjale o vzrokih take odločitvi, po končanem obisku ostale precej skope v izjavah. Ostali dogodki FEJSAL — NOVI SAUDSKI KRALJ Toda to še ni vse. V Saudski Arabiji sta ministrski svet in posvetovalna skupščina razrešila dolžnosti sedanjega kralja Sauda in imenovala za njegovega naslednika brata Fejsala, ki je doslej vodil nekakšno vlado. Znano je, da se je dosedanji monarh bolj razumel na blesk, hareme in spletke (spomnimo se samo priprav za atentat na predsednika Nasera pred leti), kakor na državne posle, razvoj dežele in mednarodno sodelovanje. Novi kralj bo, kot vse kaže, utrl pot modernejšim oblikam vladavine in bo tudi tesneje sodeloval z arabskim in drugim svetom v okviru načel miroljubne koeksistence. Zato so spremembe v Riadu brez dvoma pozitivne. DRŽAVNI UDAR V BOLIVIJI Bolivijo je te dni zajela živa vihra. Posebna vojaška junta na čelu s podpredsednikom Barri-entesom je prevzela oblast, potem ko se predsednik Estenssoro ni mogel pomeniti z njimi tako, da bi ostal sicer sam še predsednik republike in da bi junta prevzela vladno krmilo. Estenssoro je že zapustil državo. Kakor pravijo voditelji upora, je njihova naloga, da mimo političnih spletk normalizirajo položaj v deželi in da razpišejo nove volitve. Junto sestavljajo predstavniki vojske, študentov in sindikalnih prvakov. Tako se je vojska pridružila upornikom, ki so teden dni poprej priredili demonstracije proti predsedniku Estenssoru. Verjetno bodo šele čez nekaj dni jasnejši razlogi bolivijske krize. Predsedhik Estenssoro je namreč sodil med napredne politike s širokimi obzorji in z željami po notranjem napredku dežele. PRVA POJASNILA Če smo uvodoma dejali, da je zanimanje za spremembe v Moskvi še vedno veliko, potem je prav, da omenimo tudi nekaj izjav predstavnikov KP, ki so obiskali/sovjetsko prestolnico in se seznanili s položajem. V glavnem pravijo, da so jih sovjetski tovariši prepričali v pravilnost svoje odločitve. V Moskvi trde, da se bodo ravnali po dosedanji zunanji politiki, tudi v odnosu na LR Kitajsko. Napake, ki jih pripisujejo Hruščovu, so bolj »osebne narave«, pri čemer mislijo predvsem njegovo netak-tičnost v izjavah, neprimerne nastope, željo po uveljavljanju lastnih nazorov (kar je v nasprotju s politiko kolektivnega vodstva), željo, da si ustvari določen krog ljudi okrog sebe, do-, ločene nepravilne gospodarske prijeme itd. Če danes na Kitajskem odstranjujejo nekatere propagandne brošure, naperjene proti SZ, z javnih mest, to še ne pomeni, da bosta SZ in sovjetska Partija popustili v svojih nazorih, sprejetih na zadnjih kongresih. Vendar svetovna javnost čaka prve otipljive korake, da bo mogla soditi. Zanimivo je, da se KP Italije ne strinja povsem z ocenami, ki jih je dobila na obisku v Moskvi, in bo prejete informacije še proučila. Odloki občinske skupščine Ptuj Po 3 členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in o posebnem kraijevnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 19-194/55, 19-421/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. julija 1964 pa sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Trnovska vas z dne 28. junija 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 za območje krajevne skupnosti Trnovska vas za rekonstrukcijo in vzdrževanje krajevnih cest in mostov 1. člen Za rekonstrukcijo in vzdrževanje krajevnih cest in mostov se za območje krajevne skupnosti Trnovska vas uvede za letu 1964 poseben krajevni prispevek v delu in denarju. 2. člen Prispevek v delu in denarju znaša: ' a) zavezanci', lastniki zemljišč izpolnijo obveznost posebnega krajevnega prispevka v višini 3 odst. katastrskega dohodka vseh zemljišč; b) zavezanci obrtniki izpolnijo obveznost posebnega krajevnega prispevka v višini 1 odst. od davčne osnove; c) osebe v delovnem razmerju in upokojenci izpolnijo obveznost posebnega krajevnega prispevka tako, da plačajo 3 odst. od mesečne plače ali pokojnine; d) zavezanci osebe, ki niso v delovnem razmerju, pa se redno oz. pretežno preživljajo z dni-narstvom, stari nad 18 let, izpolnijo obveznost posebnega krajevnega prispevka z enim dnevom dela; e) zavezanci, lastniki konjske ali volovske vprege ter vsi zasebni lastniki tovornih avtomobilov in traktorjev izpolnijo obveznosti posebnega krajevnega prispevka tako, da opravijo prevoz po tem odloku določene količine gramoza na oddaljenosti do 7 km; 0 zavezanci, lastniki konjske in volovske vprege prepeljejo s prevoznimi sredstvi z vsakim parom 2 m' gramoza, z eno vprežno živaljo pa 1 m' gramoza iz gramoznice, ki jo določi krajevna skupnost; g) zasebni lastniki tovornih avtomobilov in traktorjev s prikolicami prepeljejo po 20 m3 gramoza iz gramoznice, ki jo določi krajevna skupnost. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 odst. celotnih za-vezančevih dohodkov v 1 letu. 3. člen Zavezanec lahko izvršitev obve-! ze posebnega krajevnega prispevka s prevozom izpolni tudi s plačilom v denarju. Pri tem se računa: — prevoz gramoza s parom vprež-ne živine 3.000 dinarjev, — prevoz 1 m' gramoza z motornim vozilom 1.500 dinarjev, — prevoz gramoza z eno živaljo 1.500 dinarjev. 4. člen Krajevna skupnost določi za vsakega zavezanca vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po tem odloku tako, da sestavi seznam obvez in t<* seznam objavi z razgrnitvijo na sedežu krajevnega urada. Ce zavezanec prispevka izjavi, da bo obveznosti izpolnil s plačilom v denarju, mora ustrezni znesek plačati v 8 dneh po razgrnitvi seznama obvez na sedežu krajevnega urada. Ce zavezanec dela ali dajatve ne opravi v roku, ki ga določi krajevna skupnost, mu določi krajevni urad prispevek v denarju v smislu določil tega odloka z upravno odločbo. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Trnovska vas. 6. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavarovancev za dohodke pristojni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 7. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Maribor, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Št.: 420-10/64-5 Ptuj, dne 20. julija 1964 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik 1. r. Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ. številka 19-194/55, 19-421/57, 52-892/58 in 52-853/59) in drugi točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ln po sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Desternik z dne 28. junija 1964 je skupščina občine Ptuj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 20. julija 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za leto 1964 na območju krajevne skupnosti Desternik za gradnjo in rekonstrukcije krajevnih cest ter za gradnjo in obnovo mostov in brvi 1. člen Za gradnjo in rekonstrukcijo krajevnih cest ter gradnjo in obnovo mostov in brvi se za območje krajevne skupnosti Desternik uvede za leto 1964 posebni krajevni prispevek v delu in denarju. 2. člen Prispevek v delu in denarju znaša: a) za zavezance — lastnike zemljišč, plačilo v višini 3 odst. katastrskega dohodka vseh zemljišč; b) za zavezance — obrtnike, plačilo v višini 1 odst. davčne osnove; c) za osebe v delovnem razmerju in upokojence plačilo v višini 3 odst. od mesečne plače ali pokojnine; d) za zavezance stare nad 18 let, ki niso v delovnem razmerju, pa se redno oziroma pretežno preživljajo z dninarstvom en dan dela (8 ur). 3. člen Izvršitev obveze posebnega krajevnega prispevka v delu, ki je zavezanec ne izpolni, določi krajevna skupnost za vsak primer s posebnim sklepom, računajoč' vrednost enega delovnega dneva; 1.000 od mesečne plače ali pokojnine. Občani stari nad 18 let, ki imajo samostojno gospodinjstvo in trenutno niso v delovnem razmerju, pa se vedno oziroma pretežno preživljajo z dninarstvom izpolnijo obveznost tako. da opravijo 1 delovni dan. Lastniki konjske vprege in tovornih avtomobilov izpolnijo obveznost tako. da opravijo prevoz po tem odloku določene količine gramoza za oddaljenost S km in sicer: ' — lastniki konjske vprege z vsakim parom 4 m3 gramoza, a kdor ima le eno vprežno žival po 2 m3 gramoza; — lastniki tovornih avtomobilov 20 m8 gramoza za vsako posamezno vozilo. 3. člen Krajevna skupnost določi za vsakega zavezanca vrsto :n višino ter način izvršitve posebnega krajevnega prispevka do tem odloku in o tem obvesti pismeno vsakega zavezanca. Prispevek v delu in dajatvi se opravi v roku in kraju, ki ga določi krajevna skupnost. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 %> celotnih za-vezančevih dohodkov v enem letu. 4. člen Ce zavezanec ne izpolni posebnega krajevnega prispevka določenega po 2. členu tega odloka, mu obveznost določi kraie^-ni urad Ro-(Jn7nica 7 ijnmvnn ^l^bo računajoč vrednost enega delovnega Horoskop OVEN Med novimi znanci ste našli nesebične prijatelje. V tem mesecu prijetno doživetje. V ljubezni nehajo manjša težave. BIK S potovanja se vrnete z novimi spoznanji. Zelo ste čustveni in zaradi tega večkrat močno prizadeti. Z odgovornim delom dokažete svojo strokovno sposobnost. DVOJČKA Nekoliko več vztrajnosti pri poslovnih načrtih. V sredo se vam vse posreči. Vaše življenje je brez posebnih zapletljajev. RAK Zelo cenite ljudi, ki vzgajajo s pohvalami in kritiko. Večji del zamisli v družinskem življenju se vam izpolni. Znanci vam radi zaupajo. LEV Nepričakovan dogodek v okolici vas zelo preseneti. S taktno st j o odpravite več težav. Bolj kot z denarjem varčujete s časom. DEVICA Ta teden boste zelo zadovoljni z novimi uspehi v službi. Ugodno bo rešen kmalu eden izmed vaših važnih problemov. V ljubezni ste zelo zaupni- TEHTNICA Več možnosti imate za ugodno rešitev prijatelja iz težav. Izogibajte se nepotrebnih obveznosti. Povabljeni boste na prijeten obisk. ŠKORPIJON Naklonjeni so vam v službi predpostavljeni, v družbi pa stari znanci. Srečni ste v notranjem ravnovesju. Ta mesec sklenete novo poznanstvo v bližnjem kraju. STRELEC Imate tako skromne življenjske načrte, da se vam morajo izpolniti. V ljubezni ste postali plemenitejši. Preveč ste občutljivi. zato se morate premagovati. KOZOROG Največ zadovoljstva vam prinaša vestno delo. Radi pomagate ljudem, ki tudi sami niso križem rok. Še eno možnost imate za napredovanje. VODNAR Prijatelji vas štejejo med potrpežljive in iznajdljive ljudi. V soboto vas obiščejo sorodniki. Materialni položaj se vam spremeni na boljše. RIBI Prizadene vas neobzirnost okolice, ki je niste pričakovali. Od znancev v inozemstvu dobite razveseljivo pošto. Z večjo previdnostjo boste preprečili nesrečo. dne 1.000 dinarjev in prevoz 1 m' gramoza 1.000 dinarjev. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. Zavezanci, lastniki tovornih avtomobilov vplačajo v primeru iz prejšnjega odstavka tega člana prispevek 30.000 dinarjev. Prispevek za neizvršeno delo in za neizvršene dajatve se mora plačati v osmih dneh po vročitvi pravne odločbe o predpisu prispevka. 5. člen Gospodarske organizacije in zavodi ne plačujejo posebnega krajevnega prispevka po tem odloku. 6. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Rogoznica. 7. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev "za dohodke pristojni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 8 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestnku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. St.: 420-10/64-5 Ptuj, dne 20. julija 1964 Podpredsednik skupščine občine Ptui Vladimir Vrečkol r. URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 35-492/64 z dne 14. oktobra !964 in velja od 22. oktobra 1964 dalje. Ptuj, dne 23. oktobra 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan Rau L r.